Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta SO kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ..Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu ,,RodolJuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. i' .... Kmetski stan — na smrt bolan. riJ*iJ obod ifBV'jv.nlqj^bovjc.v hI r.s i lah -»i«; Dan na dan. leto za letom se sliši čedalje glasneje tožba, da je kmetski starina smrt bolan in ta tožba prihaja iz dna duše. Ne sliši se samo pri naš na Slovenskem, tudi v družili kronovinati' še oglaša kmet in sploh po celi srednji Evropi, naj je prebivalstvo še tako različno po ustavi, pO jeziku in po zgodovini. To kaže, da imamo opraviti s splošno boleznijo, katera je toliko nevarnejša, kolikor bolj se ljudska moč porablja za politične ali za verske boje — kakor med nami Slovenci — ter tako odvrača od dela na korist kmeta. Poslanec, ki vedno samo govori o veri in misli na biro, ne bo nikdar mogel kaj storiti za kmetski stan, naj se mu Še tako sladka in laska. Naši državni poslanci iz kmetskih občin niso za kmeta še ničesar storili, dasi se kmetu čedalje slabše godi. To kaže ogromno zacml'fcerije kmetskih posestev in' to kaže tudi vedno mriožeče se število eksekucij. Žalostna resnica je: bolezen kmetskega stanu se ni šele začela, kmetski stan že umira, kmetski stan, ki redi vse druge stanove in daje drŽavi davkov in Vojakov, je na potu, da postane pravi beraški stan. Resnični ljudski zastopniki v državnem zboru so to že večkrat povedali in in se tudi ravnajo po tem spoznanju, mej tem, ko naši Povšeti le govore tako, a kadar gr4 za to, da se kmetu kaj davka popusti, glasujejo proti temu. Nas kmetje pa se vedno tako kratke pameti, da zanje glasuje pri volitvah. Pa tudi tisti resnični ljudski prijatelji, katerim je res aa blugor kmeta, Še niso ničesar zanj mogli dOBeči,. to.»e pravi, ničesar izdatnega. Temu se ne bo čudil, kdor pozna razmero v državnem zboru. Kadar pride do hrupnih prizorov, takrat so vsi poslanci pokonci in poslušajo ali pa vpijejo vmes in se prepirajo, 3o pa kdo govori o kmetskih »potrebah, ga 'živ krst ne posluša, ampak poslanci gredo rajše na kozarec piva ali pa bero časnike. Tako ne sme dalje iti, ako so naj kmetski stan reši pfotefle m« "pogube. Kmet je steber vsega dnvžabnoga in vsega državnega reda, kmet je najzanesljivejša z&alomha cesarskega prestola in jedro vsa-°ega naroda. Kmet neče nikogar prikraj-sttti, ne>I«i;o7 o>fl!ov itaos.s om«»| iiotn Deželni zbor kranjski. .. ■ iV>'J- , ■'.« i I V i iti J". i JtVOffl JU Z najvišjim patentom z dne 17. dec. sklicani dež. zbor se je sešel dne 28. dec. Dež. glavar pl. Dete la je otvoril zasedanje, na kar je dež. predsednik baron 11 e i n prečita.! cesarsko sp o r o č i 1 p, v katerem se izreka dež. zboru zahvala za izraz udanosti povodom cesarjeve vladar-ske petdesetletnice. Po poročilu posl, M urnika je zbornica odobrila izvolitev posl. Šubica. Posl. Murni k jo potem poročal o začasnem pobiranju deželnih doklad in je predlagal: V pokritje prirriankljejev pri deželnem zakladu naj se pobirajo od 1. jami varja 1899. ].' dalje do onega časa, ko se pri klade za leto 1899. končno veljavno ustanove, sledeče priklade: 1.40°/0 doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. samostojne naklade: a) Od porabe likerjev in vseh oslajenih opojnih pijač brez razločka na stopinje alkoholovino po 15 gld. od vsacega hektolitra in od porabe vseh drugih žganih opojnih pijač po stopinjah lOOdelncga al-koholometra po !50 kr. od vsake hektoli-terske stopinje, h) Od vsacega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinje njegove alkoholovine v vsej deželi po 1 gl. Bi 40°/0 doklado na polni predpis vseh direktnih davkov z izjemo osebnega dohodnega davka. Po kratki razpravi je bil ta predlog sprejet zajedno Z resolucijo posl. Hribarja, naj dež. odbor predloži načrt uredbi plač deželnih uradnikov koj po novem letu in naj so načelno izrfcče, da bodo veljavne 6d 1. januvarja 1899. Posl. dr. Schaffer je poročal o pobiranju naklade na najemščino v Ljubljani in jo bil sprejet njegov predlog. Na to so so vršile volitve in so bili izvoljeni overovateljema zapisnika dr. Schaffer in Jelov.šok, rediteljema grof Barbo in Lenarčič; v upravni odsek: Božie, Lenarčič, oubic, dr. Tavčar, baron Lichtenberg, \Yurzbach, Luokmann, Povše, Pakiž, Je-lOiVrSek, Zelen; v finančni odsek: Hribar, Murnik, dr. Majnron, dr. S**h«lTer, Parbo, # Langer, baron Schwegel, Povše, Kalan, Modic, dr. Papež, Višnikar; v odsek za letno poročilo: Grasselli, Klein, Perdan, Lenkh, Loy, Langer, Ažman, Košak, Schwei-ger. Posl. Žitnik ni bil voljen v noben odsek. V večerni seji so posl. dr. M a j ar on in tovariši podali naslednji predlog: Visoki dež. zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se poživlja, da takoj začne pripravljati ustanovitev vseučilišča v Ljubljani po smislu sklepa dež. zbora kranjskega v seji dne 28. febr. 1898. 1. z ustanovami za bodoče učne moči na istem vseučilišču.« Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval dr. Ma-jaron, sprejela. Posl. Hribar in tovariši so stavili naslednji predlog. »Visoki dež, zbor skleni: Izvoli se odposlanstvo, katero poleg gosp. deželn. glavarja obsega še troje članov visoke zbornice v ta namen, da zaprosi av-dijencije pri Nj. veličanstvu cesarju ter ob znožju Najvišjega prestola izroči najuda-nejšo prošnjo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani.« Zbornica je predlog, kateri je utemeljeval poslanec Hribar, sprejela z veliko večino. Posl. Lenarčič je poročal o premestitvi okr. sodišča v Zatičini in je predlagal, kaj se premesti v Višnjo goro. Poslanec dr. Papež je priporočal, naj se premesti v 1ŽL Vid, posl. dr. Tavčar pa je govoril za Višnjo goro. Sprejet je bil predlog, naj se sodišče premesti v Višnjo goro, V deputacijo v smislu Hribarjevega predloga so bili izvoljeni knezoškof dr. Jeglič, Povše in Maj ar on. Dež. glavar pl. De tel a je na to zaključil sejo, želeč poslancem srečno novo leto. _________ - ■ > >' i 'i t • i ju 'j? 7 o rt »v a>l_un«p,ru tiAnS ik'fuboi'ut'.s fixM Trije dobri sveti. (Španska povest; priredil Radovan.) S -1 l — Gospa soseda! Gospa soseda! = Kaj bi radi, gospod Tone? — Ali bi bili toli prijazni in mi dali malo soli ? = No, ko bi šlo vsaj za zlato! Sicer pa, ali hočete igrati ulogo kuharja? — Tega ravno ne, ljuba gospa soseda, — a jaz sem v tej ulici našel precej ukusno povest, katero bi rad še malo osolil . . . = Kaj vam na misel prihaja . . . Toda bodi za karkoli, tu imate soli in še več je je, ko bi je . . . — Lepa hvala, gospa soseda! =- Ne treba, gospod Tone! No, moj gospod je bil vojak, katerega so sploh klicali Janez Premišljaj, ne zaradi tega, ker si je. preveč glavo belil, marveč zaradi tega, ker v obče nič mislil ni in ker mu je njegove kompanije stotnik, • rusiinvSAi * ni mohi.uv \ oM; ojJjmjv kateremu je bil pridodeljen in kateri mu je bil zelo naklonjen, vsak dan ponavljal: Janez — premišljaj — premišljaj! Janez Premišljaj je bil dovršil svojo vojaško dolžnost, dobil svoj »abšid« in se pripravljal, da se vrne k svojcem. A njegova vas bila je daleč, jako oddaljena; ondu je stanovala tudi njegova žena, kajti omeniti moramo: ker tudi v tej zadevi ni premišljal, oženil se je še mlad s nčerjo cerkovnikovo doma, ne da bi bil le enkrat premišljal, kako lahko bi se utegnilo dogoditi, da bode moral v vojake in da bi njega in njegovo soprogo mej sedemletno ločitvijo utegnila zadeti kuga. In res — zadel ga je žreb in postal je vojak! Ubogi Janez! Danes pa je vriskal in to iz dovolj vzrokov. Prvič, ker bode čez sedem let zopet videl svojo soprogo, drugič pa, ker se vrača v svojo vas s trideset tisoč realov v žepu. Zakaj jo Janez imel ženo, tega ni treba razlagati, kajti nič ni ložjega, nego dobiti ženo. Kako pa je prišel do trideset tisoč realov. Te je težje dobiti, nego ženo. Janez je bil nekoč s svojo kompanijo v Jaci, ko ga jo njegov gospod poslal v Pironeje, da je nesel ondu bivajočemu lovskemu poročniku pismo. — A, gospodine, rekel je Janez, v onih puščavah se izgubim, ker pota ne poznam. = No, pa hodi po potih, po katerih vidiš, da so že drugi hodili. Janez je vzel zaradi varnosti puško na ramo in z rečenim dobrim svetom v glavi, bil jo kot bi do treh štel, že v pod-hožji gora. Bilo je jako vroče. Sedel je torej pod drevo s senco, da bi si odpočil in počakal, ne pride li kdo mimo, ki bi mu pot pokazal. Povzdignil je pogled svoj do vrhunca visoke gore in zazre ondu moža, kije vodil dve muli za uzdi. Hodi po potih, po katerih vidiš, da so že drugi hodili - - tako mi jo rekel stotnik — jaz vidim, da oni mož hodi po temenu gore, torej treba, da grem tudi jaz za njim — govoril jo Janez sam s seboj in šel na strmi vrh, dočim jo mož z mulama so že izgubil na drugi strani. Prišadši na vrh, hotel jo zopet na drugi strani nizdolu, a tu je imel hkratu pred seboj moža z mulama, počivajočoga v senci dreves. MoŽ, zagledavši tako nepričakovano vojaka prod seboj, zapustil je prestrašen svoji muli in zdirjal pq bregn, I/ tega je sklepal Janez kije vendar enkrat začel premišljati — da utegne to biti tihotapec. Prijel je muli za uzdi in jih peljal k višjemu tinancarju. Poslednjemu je izročil živali, poročniku pa pismo svojega gospodu. Muli sta bili natovorjeni z najfinejšo svilo, samim tihotapskim blagom. Nekoliko dnij po tem dogodku dobil je Janez tretjino vsega tega tihotapskega blaga izplačano. Od tod prihaja njegovih trideset tisoč realov, katero mu jo branil njegov stotnik, dokler ne bode vojaščine prost-(Daje prih ; Politični pregled. Državni zbor jo zboroval do 10. decembra, torej tri mesecev Koristnega »' v tem času ničesar storil, ker so Nemci vsako delo I vpitjem in z razgrajanjem Sci &tniwuaa| .V eab jaajldfffi onemogočili. Celo davka za prihodnje leto ni dovolil državni zbor, ampak si jih ie vlada sama dovolila s pomočjo posebne naredbe, na kateri način je cesar tudi podaljšal pogodbo z Ogersko. Isto tako je cesar tudi določil, da plača naša državna polovica tudi za letošnje leto 70 odstotkov vseh skupnih stroškov, Ogerska pa samo 30 odstotkov. Vsled te cesarske naredbe, ki je nepostavna, plačala bo samo letos naša država 20 milijonov goldinarjev več, kakor bi morala plačati, če bi šlo po pravici. Deželni zbori so se koncem leta sešli na kratka zasedanja. Dobila so cesarska sporočila, s katerimi se jim jo izrekla zahvala za izraze udanosti ob cesarjevi vladarski petdesetletnici. V teh sporočilih se je mimogrede pač omenila tudi ravnopravnost in se nekaj govori o razširjenju delokroga deželnih zborov, a tako površno, da ni bil nihče zadovoljen s tem sporočilom. Goriški deželni zbor. Slovenski poslanci so opustili neplodno abstinenco in so se vrnili v deželni zbor, ker jim jo vlada ustregla s tem, da je predložila načrt zakona o šolskem zalogu. Lahi so proti temu začeli veliko vojsko in deželni glavar grof Goronini je celo odstopil, da bi mogli Lahi uveljavljenjo te predlogo preprečiti. Tržaški deželni zbor. Slovenski poslanci so izstopili iz deželnega zbora, ker so Lahi v prvi seji napravili tak škandal, da se je morala seja zaključiti. Grdili so. slovenske poslance na vse možne načine, jih psovali, nanje pljuvali in metali nanjo okvire od oken, ne da bi bil dež. glavar storil svojo dolžnost. Ako bi bila vlada pravična, bi bila dež. zbor razpustila, kar pa se seveda ni zgodilo. Ogerska. Tudi v Ogerskem državnem zboru so zdaj nastale take razmere, kakršne vladajo v dunajskem drž. zboru že dve leti. Opozicija hoče strmoglavili sedanjo vlado in je zato preprečila, da bi drž. zbor dovolil pobiranje davkov. Vlada pa se ni udala, (lasi si ni mogla pomagati s cesarskimi naredbami, saj ogerska ustava teh ne pozna, ter vlada protiustavno, vmes pa prirejajo poslanci in ministri dvoboje. Avstrija in Rusija. Čedalje jasnejšo se kaže, da pride do zveze mej Avstrijo in Rusijo in da se pretrga sedanja zveza mej Avstrijo in Nemčijo. Slovanom bi to bilo samo na korist. Italija. V raznih krajih na Siciliji so se kmetje spuntali zaradi prevelikega užit-niskoga davka. Kreta. Turškemu gospodstvu na Kreti je odzvonilo. Zadnjo dni meseca decembra je prišel grški princ Jurij, poseben prijatelj ruskega carja, na otok, in je prevzel vlado. Prebivalci turške vere ga seveda niso veseli, a sprijaznili so bodo ž njim, ker jim jo zagotovil popolno ravnopravnost. Domače in razne novice, (Veselo novo leto) želimo svojim naročnikom, dopisovalcem in prijateljem. Upamo, da nam bodo vsi oni, ki so se ddr-sedaj zbirali Okoli našega lista, bodisi kot naročniki, bodisi kot sodolovalci, ostali tudi v prihodnjem letu zvesti in naklonjeni. (Božično pastirsko pismo ljubljanskega knezoškofa) obseza poziv, naj se nabirajo prostovoljni doneski za ustanovitev katoliške gimnazije v Ljubljani. Ta zavod je popolnoma nepotreben. Našo srednje šole so take, da se v njih vzgaja izvrstna duhovščina. Ali so mar sedanji duhovniki tako slabi katoličani, daje treba posebne, katoliške gimnazije, da nam izrodi boljših? srednje šolstvo mora vzdrževati država. Ako sedanje šole niso dosti katoliške, naj se premene, ni pa treba, da bi na svoje troška ustanavljali nove. Škof je naznanil, da potrebuje za ustanovne stroške še četrt milijona goldinarjev, troski vzdrževanja pa bodo tudi znašali nad 100.000 gld. na leto, a vse to naj plačajo siromaki. Premožnejši ljudje tako ne bodo nič dali za ta zavod,, plačevali bodo tisti, na katere imajo duhovniki kaj vpliva, siromaki na duhu in siromaki glede denarjev. Iz teh bodo stiskali krajcarje in goldinarje, povrh pa prežali na smrtne ure starih devic. Knozoškof gotovo ni imel slabega namena, ko je sprožil to misel, ali brez dvoma cele stvari ni dobro premislil, saj je vendar nemogoče, da bi sicer naložil ravno najrevnejšemu ljudstvu tako strahovit davek. Duhovniki vedno vpijejo, kako visoki so davki, sedaj pa bodo škofov davek iztirjavali — in gorje tistemu, kdor ne bo plačal. Z lece ga bodo grdili in preganjali ga bodo na vse mogoče načine. Revni kranjski kmet pač ni zaslužil, da se mu naloži to novo breme, saj ima starih so toliko, da pod njimi omaguje, sicer pa mora cerkvi in duhovščini več plačevati, kakor znašajo vsi državni in deželni davki skupaj. Obžalujemo od srca, da je škof s svojo namero vrgel tako pre-pimo jabolko med nas. Ker je nameravani zavod popolnoma nepotreben in v narodnem in v gospodarskem oziru škodljiv, priporočamo vsem rodoljubom, naj za ta namen ne dajo nobenega krajcarja (Osebne vesti.) Častnim papeževim komornikom je imenovan prof. Tomo Z u-pan, načelnik družbo sv. Cirila in Metoda. Rudniški zdravnik v Idriji dr. Stverak je imenovan višjim rudniškim zdravnikom, azistont v ljubljanski dež. bolnici dr. Kar-fik pa rudniškim zdravnikom v Idriji. (Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko) ima v nedeljo dne 8. ja-nuvarija ob 4. uri popoldno v hotelu »pri ogorski kroni« v Postoj ini svoj občni zbor. (Občinske volitve v Vojniku na Sp. Štajerskem), katere so znali nemškutarji zavlačevati dve leti, se bodo vršilo na podlagi Slovencem ugodnoga imenika vo* lilcev. Vojnik je jedina občina v celjskem okraju, katero imajo še nemškutarji v rokah. (Častno oboanstvo) je podelila občina Naklo učitelju in prvemu obč. svetovalcu Jos. Travnu ter župniku Jakobu Mraku.! (Društvo gospej krščanske ljubezni) snuje v Novoin M,estu občospoštovani proŠt g. dr. MlberU (Volilni shod) Državni poslanec dr. Andrej lorjanoič jo sklical na dan 8. jami varja shod volilcev v SkoQo Loko. (Goriški deželni glavar) grof Pran Coronini rc jo odpovedal glavarstvu in jo odložil tudi mandat za deželni zbor. Storil je to, da prepreči sprejetje vladne pred-loge o ustanovitvi deželnega šolskega za* loga za Goriško. Ravnopravnost pri graške m nad Sodišču. Po pol leta trajajočem boju za ravnopravnost slovenskega jezika pri nad-sodišču v Gradcu dosegli smo Slovenci popoln uspeh. Prinoipijalni razsodbi najvišjega sodnega in kasacijskega dvora se je graško nadsodišče brez odpora uklonilo. Dne 29. decembra se je vršila prva razprava po tej razsodbi in je odvetnik dr. Hrašovec brez ovire govoril v slovenskem jeziku in sq se tudi njegovi predlogi zapisali slovenski............. .!— Nova posojilnica. V Št Ilju v Slov*. Goricah ustanovila se je slovenska hranilnica in posojilnica. Goriški Lahi groze, da prestopijo k protestantizmu, če bi knezonadškof gUv Sbval v dež. zboru za šolski zalog. & Gorenjski vlak. Državni železniški svet se je izrekel za to, da bi po leji vozil še en vlak iz Ljubljane po Gorenjski ogi do Trbiža ali vsaj do Jesenic in nazaj. Lov na Raskovcu. V nedeljo dno 18. decembra se je na Raskovcu pri Vrb-riiki vršil velik lov, katerega se je udeležil tudi nadvojvoda Josip Ferdinand, stotnik pri kranjskem pešpolku v Celovcu. Očeta je ustrelil dne 11. decembra osemnajstletni posestnikov sin Janez Mi-helčič iz Zabukovja. Poskušal je puško ter ustrelil v hrbet svojega o4eta. Mater je ustrelil minoli torek zvečer 11 let ni Tomaž Cerkve nik, sin župana vremske občino, ko se je z nabito puško igral v kuhinji. Kroglja je zadela mater v kolono desne noge ter ji povzročila, ta^o" nevarno rano, da je naslednje jutro umrla. , (Na shodu v Brezjah) je drž. poslanec P o g a C n t k povedal, da bo erar prodal gorenjskim kmetom vso pl.inine, ki so pO industrijalni družbi prišli v last verskemu zakladu, in sicer jih hoče prodati po nizki ceni in proti amortizovanju v 30 do 50 letih. (Umrl) je v Škofji Loki znani cerkveni podobar in slikar Ivan Šubic v 66 letu svoje dobe. Pokojnik je bil najmlajši Član podobarske rodbine Pavla Šubica iz Poljan ter je okrasil mnogo cerkva z oltarji, prižnicami in okviri. Pokojnik je bil oče dež. poslanca ravnatelja Ivana Šubica. (Talijo za rešitev življenja) v znesku 20 gld. je priznala dež. vlaoa trgovskemu pomočniku Pr. \Verliju, ki je 28. novembra L 1. potegnil iz Rinže.Jožefa Teslin. (Nesreča.) V soboto popoldne je 13-•letni Krevsov dečko v Škofji Loki po nesreči izprožil puško ter težko ranil domaČega hlapca in obstrelil svojo odraslo »ostro. (Najden zaklad.) Pred kratkim je veter v Željah pri Smledniku polomil neko staro smreko. Učenci ljudsko šole So pri njenih koreninah brskali in grebli ter našli v luknji strohnelo škatljo polno denarja. Zavladalo je veselje. Vso je mislilo, Bog ve, kak zaklad jo prišel na dan. A veselje so je kmalu razkadilo, kajti v škatlji je bilo 300 komadov - - cvajarjev iz 1. IrKOO! Na smrt obsodilo je celovško porotno sodišče iOlotno Notburgo Pirker iz Poreč, ki je svojega šestletnega otroka zastrupila. Uboj. Pri fantovskem pretepu v Ska-*učini dno 28. m, 1. jo bil ubit posestnikov 8in Ivan Juvan. Hitra smrt. Na sv. dan jo v župni cerkvi v Senožečah med veliko mašo za-"^sla kap kmetovalca Andreja ltaliha iz *aei Potoče, da jo takoj umrl. (Lepo besedičenje.) Znano je, da so Kitajci v izrazih jako dvorljivi, ako govorijo ali pišejo osebam, ki so starejše ali pa bolj čislane. Ako piše mlajši brat starejšemu, mora začeti tako-le: »Da bi bil deležen vseh blagoslovov človeškega življenja, to je najiskrenejša želja tvojega neumnega mlajšega brata.« Naslov se mora glasiti: »Mojemu visokemu, blagohotnemu starejšemu bratu, ki je na lestvici častij dosegel najvišji klin«. Pismo se sklene: »Podpisani, Tvoja najpokornejša opica, vzdiguje svoje roke proseče k Tvoji visokosti, da se poniža in se približa ob priložnosti bednim razvalinam moje koČice«. (Cerkev se je podrla.) Strašna nesreča sp je dogodila v cerkvi v Sewirnju okraja Kostroma. Ravno med božjo službo se je pOdrl del cerkvenega oboka, kar je povzročilo nepopisen strah. Vse je drlo proti izhodu. Padlo kamenje je ubilo osem oseb, ranilo pa dvajset, med katerimi jih je osem težko ranjenih. Vrhu tega je poškodovanih osem gospej vsled gnječe na izhodQ£ tjG (Čudna reklama.) V Ameriki je neki mlad trgovec obesil nad svojo prodajalnico tablo z naslednjem nad pisarn: »Do sedaj sem mogel prodajati dobro blago po tako nizki ceni samo zato, ker nisem bil oženjen ter mi ni bilo treba trošiti za ženo in otroke. Smatram za svojo dolžnost, da obvestim občinstvo, da to v bodoče ne borje več tako, ker se nameravam oženiti. Vsled tega opozarjam občinstvo, naj si nakupi pri meni blaga še sedaj, ko še nisem oženjen.« (Dolžina železnic v Evropi.) Vse železnice skiipaj so 1. januvarja 1898. bile dolge 263.145 kilometrov. Od teh imajo Nemčija 48.116 kilom.; Francoska 42.342; Rusija 40.262; Anglija 34.445; A v stro-Ogerska "33.668; Italija 15.643; Španjska 12.916; Švedska 10.169; Belgija 5.904; Holandska 3.129; Rumunija 2.880; Danska 2 543; Por-tugat 2.358; Norvežka 1.938; Grška 952; Švica 3.64»; Turčija 2.555; Srbija 570.*— Ostalih 110 kilometrov odpada na Malto in drugo manjo otoke. ^ . (Lakota na Ruskem.) V pokrajini nagonski, permski, simbirški, saratovski in ufski je tudi letos beda silna. Da se odvrne huda lakota, bo morala vlada vsaj 5,500.000 stotov žita poslati v to kraje samo za ljudi, qe glede na krmo, ki jo po-trebujo- živina. Za setev bode treba vse dobiti od drugod. Da konji ne poginejo, je sklenila vlada, da jih preživi v velikih državnih hlevih do začetka poljskih del. (Morilec cesariČin) Luigi Luccheni sedi sedaj v temnici. Težka ječa mu je neki vendar žo nekoliko omehčala srce. Jetničar, ki mu prinaša pičlo hrano, pripoveduje, da sovideti sledovi solz' na njegovem obrazu. Toda kadar je jetničar pri nj^m, se vede možko in neče kazati nobene žalosti. (Beda po velikih mestih) Dne 13. decembra so našli na Dunalu 56-letno po-strežnico Terezijo Šavdi in njeno 131etno hčerko Henrijeto, ki sta vsled glada Že skoraj popolnoma oslabeli. Tudi v velikih mestih je mnogo bode in siromaščine. Tretji, četrti in peti izkaz prispevkov slovenskih občin za cesarjev spomenik' Darovale so nadalje: Cerklje pri Kranju 30 gld.; Št. Jurij pri Kranju 25 gld.; Dolenji Logatec 50.gld.; Št. Vid nad Ljubljano 80 gld ; Jcišane 30 gld.; Sv. Križ pri Ajdovščini 25 gld.; Trebnje 20 gld.; Ilirska Bistrica 20 gld.; Luški potok 50 gld.; Orni vrh nad Idrijo 20 gld.; Naklo pri Kranju 26 gld.; Kostanjevica 50 gld.; Dvor pri j&užemporku 20 gld.; Košana 25 gld.; Ajdovščina 20 gld.; Bled M) gld.; Veliko Lašče 3tf gld.; Vrhpolje pri Vipavi 20 gld.; Korica nad Železniki 20 gld.; Krško 25 gld.; Spodnja Idrija 20 gld.; Katoliško slovensko društvo za Radovljiški okraj 25 gld.; Žiri ^5 gld.; Šmartno pod Šmarno goro 60.gld. in Log pri Brezovici 60 gld. - Kako se osnuje podružnica c. kr. kmetijske družbe kranjske? Vprašanje, s katerim je naslovljen ta spis, se nam večkrat stavi, zato smo se namenili obširno odgovoriti nanje in podati nekako navodilo na snovanje podružnic. To se nam zdi potrebno z ene strani zato, da si prihranimo nepotrebnega pisarjenja, z druge strani pa tudi zato, da se kmetijska družba še bolj oživi in razširi. Uže sedaj šteje okoli 90 podružnic in menimo, da nismo presmeli, če upamo doseči v teku enega leta cel stotak podružnic § 27. družbinih pravil določa: Pravi družabniki določenega kraja v deželi si napravijo z ozirom na njih stanovišta in posestva' podružnico. — Družba je sestavljena iz nedoločenega števila podružnic, katerih ozemlje je, kolikor je mogoče, omejiti s potrditvijo občnega zbora po politični razdelitvi dežele. Glasom tega paragrafa si torej morejo družabniki ustanoviti svojo podružnico, in sicer za določeno pokrajino, ki more obstati iz ene ali več občin ali far, kakor to bolje kaže. Pri glavnem odboru velja načelo, da more biti delovanje podružnice tem uspešneje, na kolikor manjšo pokrajino je vtesnjena, oziroma, kolikor voč imajo družabniki prilike, da se lahko zbirajo ter skupno delujejo v svoj prid. Seveda podružnica, ki je premajhna, tudi ne more uspešno delovati; zato velja načelo, da se da dovoljenje za osnovanje podružnic le tedaj, ako so z glasi-v to svrho vsaj 20 udov. Če je torej dovolj udov (najmanj 20), zglasi naj snovatelj to glavnemu odboru ter naj ob enem skliče osnovalni občni zbor, ki naj se tudi naznani glavnemu odboru. Če je mogoče, pride na ta zbor zastopnik glavnega odbora, drugače se pa od strani tega odbora osnutje podružnice začasno potrdi in podružnica more pričeti svoje redno delovanje. Stalno pa potrdi osnutje podružnice družbin občni zbor, za kar poskrbi glavni odbor sam. Pri ustanovnem občnem zboru volijo družabniki iz svoje srede z nadpolo-vično večino glasov za tri leta odbor, ki sestoja iz podružničnega načelnika in iz najmanj štirih odbornikov, (več jih tudi sme biti). Ta odbor vodi in oskrbuje podružnična opravila. Izvoljene odbornike je treba naznaniti glavnemu odboru. Ko jim poteče doba, za katero so bili izvoljeni, smejo biti iznova voljeni. Podružnice imajo nalogo, odpravljati zapreke, ovirajoče napredek zemljedelstv?), skrbeti za sredstva v prospeh posameznih vrst kmetijstva, napravljati v podružničnem okolišu na svoje troške kmetijske razstave, drevesnice in trtnice, dobivati od glavnog.: odbora za tiste podpore, ter ravno tako tem potom tudi nadobavljati stroje in drug" kmetijsko potrebščino za zadružno porabo. V založitev stroškov, združenih-oskrbovanjem podružniških opravil, so d< loča po sklepu občnega zbora del leta i u doneskov družbinih udov in vsi drugi podružnični dohodki. Predmete, kateri naj se obravaava, > v podružničnih zborih, kakor tudi njih / poredno vrsto, določa podružnični odbo . po čegar sklopu načelnik, povabivši vs podružnične udo, sklicuje zbore, ki j . vodi kot prvosednik. Kadar jo načelnik zadržan, oskrbo kot njega namestnik opravila po letih n;'j-starši ud podružničnega odbora. Da je zbor sklepčen, je treba, da }v navzočih najmanj ena petina vseh podružničnih udov, in da j« sklep veljaven, i ■ treba nadpolovično veČine glasov navzoči Glasuje se ustno; ako prvosedn spozna za potrebno, glasuje so tudi z v/ janjem in obsedanjem, pri volitvah z glasovnicami. Prvosednik glasuje samo pri volitvah in pa tedaj, kadar se glaso i enako porazdele, ter odk>čujo v zadnj.-m slučaju, pridruživši se eni polovici ena!, i glasov. O zborovih obravnavah je treba pisati zapisnik, katerega morajo podpisati prvomestnik,, zapisnikar in vsaj še eden družabnikov. ^U*** **' Vsaka podružnica mora zborovati vsaj dvakrat na leto, namreč enkrat pred občnim zborom in enkrat po občnem zboru. Vrhu tega sme načelnik tudi sicer po potrebi, kadar večina odbornikov ali deset podružničnih udov zahteva, sklicati podružničen zbor. Pri podružničnem zboru pred občnim zborom družbe je treba: 1. ugotoviti imenik podružničnih udov ter zlasti zabeležiti v zapisnik izvršene volitve odbornikov; 2. rešiti računski sklep za preteklo upravno leto ter priobčiti ga glavnemu odboru; 3. posvetovati se o predmetih in predlogih, določenih za občni zbor; 4. določiti denarne potrebščine za tekoče leto; 5. voliti v občni zbor vsaj enega poslanca kot zastopnika podružnice, da izrazi podružnične želje in predloge, pri kateri volitvi pa podružnica ni omejena na svoje, to je v svojem imeniku navedene ude, ampak sme voliti vsakega družabnika. V občni zbor poslani družabniki smejo zastopati le po eno podružnico. Nasvete in predloge, namenjene občnemu' zboru v obravnavo, je treba poslati vsaj 14 dni pred občnim zborom glavnemu odboru, sicer se ozira na nje stoprav na prihodnjem glavnem zboru. Na podružničnem zboru po občnem zboru, zlasti pa storjeni sklepi. V ostalem so podružnice v svojem področju samostojne; imajo pravico dopisovati neposredno občinskim zastopom in prvim stopnjam c. kr. oblastev; njih vloge, namenjene deželnemu zastopu, c. kr. političnemu deželnemu oblastvu in minister-stvom se smejo predlagati v imenu družbe le po glavnem odboru, kateri jih mora brez upora in kar najhitreje — ako se mu potrebno zdi, s svojim mnenjem —- poslati dotičnemu oblastvu. Tržne cene v Ljubljani oniSov • n 4. jannvarja 1899. ! h v Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. j[ Proso, „ Koruza, Krompir, „ Leča, , Grah, Fižol Maslo, kgr. Mast, „ Speh svež,,, -i. Lr 10 66 8,50 650 9 DO 8 BQ 8 60 8 rž lo '.Mi r -_ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, .. Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . . Povoje meso kgr. Telečjo „ „ Svinjsko KoAtrunovo „ PiSCanec . . . . . Golob ........ Seno, 100 kilo . . Slama, ., . . . Drva tr.iS.j . o:!,, i o l Si ...j .{JDodM Pojasnila daje radovoljno Red Star X*inie Dunaj IV., Wiednergurtel št. 20 i A •> n -ji ,A\v>tu? ili JMB* UjI'h jinhn) Julij Popper, Bahnstraiie 8, luomost. h&ti Učenec za sedlarsko obrt se takoj sprejme. Fran Vinjaii, sedlar, Rimska cesta štev. 11 v Ljubljani. —-!-- Vizitnice priporoča „Narodna tiskarna" v Ljubljani. esane kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Bnsinaro v Ljubljani,Hilšarje ve ulice št. 10. JLiST Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. ""£ijQ 8 i i 1 1 I I 1 i S i >cn hiV ,ih ;.bJ A v>. - hI idoil : Im- {,\: i..,i'?-/oIii/ '■'! oJEvufao <>l oUimimio Jim* Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri HJr živčnih, srčnih, želodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. W zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v mj %^mMm^m^^ stotisočero rodovinah. ŽdfrdfaU^rifrd^ak* BI Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisek .Narodno Tibkarno" v Ljubljani.