146 147 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA dominantnosti, širokih krinolin, ki jih krasijo domišljeni fragmenti, močnih barv in rahle karikiranosti, ki likom odpre prostor, da ob besedilu svojo vlogo odigrajo polnokrvno. V njenih delih je še posebej izpostavljena gra­ cioznost ženskih likov in tudi nežnih mladostnih princes, odetih v volumi­ nozna oblačila, z razkošnimi pokri­ vali in obutvijo. Sposobnost, modrost, lepota in samosvojost se kažejo tudi z natančnim ilustriranjem las, ki jim ilustratorka s konturo definira obliko ter jih preplete v goste, močne frizure, kot da bi liki v njih nosili življenjsko moč. Tovrstna pretiravanja, konteksti in odnosi med liki vpeljejo tudi humor, ki je pogosto sestavni del ilustratorkine knjižne celote. Kamila Volčanšek je podobe žensk prenesla tudi na platna in z njimi v slovenski prostor vnesla nekaj res inovativnega. Kot slikarka je ustvarila umetniško močno serijo slik in grafik z dominantnimi ženskimi akti, ki na domišljenih in izčiščenih kompozicijah poplesujejo, se giblje ­ jo, lebdijo in se svobodno radostijo življenja. Njene bogate in barvite ilu­ stracije z izvirnimi pristopi radoživo nagovarjajo otroke in njihove odrasle. S svojimi deli je dosegla široko prepo­ znavnost in trajno zaznamovala slo­ vensko književno ilustracijo. 20 LET ZBIRKE ZLATA BRALKA, ZLATI BRALEC 20 LET ZBIRKE – 25 KNJIG – 50 ABSTRAKTNIH IZUMOV – 50 PREBRANIH KNJIG NA BRALKO, BRALCA – VSAKO LETO 700.000 PREBRANIH KNJIG Prve knjige iz zbirke Zlata bralka, zlati bralec so izšle pred okroglimi dvaj­ setimi leti, v šolskem letu 2003/2004. Od tedaj smo v Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS dvajsetim genera­ cijam zlatih bralk, bralcev, mladim, ki so za bralno značko brali vseh devet let osnovne šole, podarili 340.500 knjig. Če temu dodamo še knjige iz drugih darilnih akcij, smo pri Bralni znački v zadnjih 20 letih razdelili skupaj 704.500 knjig. Projekt Zlata bralka, zlati bralec je tako najobsežnejša darilna akcija na področju knjige za otroke in mlade v Sloveniji. Knjige za zlate bralke in bralce vse od začetka izhajajo ob podpori Tele­ koma Slovenije, od leta 2009 pa tudi s pomočjo Javne agencije za knjigo. Po vzoru projekta Zlata bralka, zlati bra- lec so se v Sloveniji začele pogumneje vzpostavljati različne uspešne pove­ zave med knjigo (za otroke in mlade) in gospodarstvom ter različni knjižni darilni projekti in programi, ki vsak po svoje prispevajo v mozaik promocije bralne kulture in kakovostne knjige za otroke in mlade. Projekt knjižne zbirke Zlata bralka, zlati bralec je zahvala in spodbuda mla­ dim ter promocija kakovostne sloven­ ske založniške produkcije in slovenskih ustvarjalcev, saj gre praviloma za pona­ tise najboljših sodobnih del s področja leposlovja in stvarne literature. Izbor knjig na podlagi predlogov vsako­ krat opravi programski odbor Bralne značke, izbrana dela so večinoma nagrajena ali za nagrade nominirana (praviloma mladinska) dela, za katere menimo, da bodo bralke in bralce raz­ veselila in jih navdušila tudi za branje v prihodnje. Letos so devetošolci prejeli knjigo 50 abstraktnih izumov. Kako razumeti svet dr. Tine Bilban z ilustracijami Ivana Mitrevskega (Miš Založba). Izbrana knjiga je nosilka znaka kakovosti zlata hruška, ki ga podeljuje Pionirska – kompetenčni center za mladinsko knji­ skrivnost, Anica in prva ljubezen, Anica in skrivnostna maska) je bila po izboru več deset tisoč osnovnošolcev petkrat prva v akciji Moja najljubša knjiga (projekt slovenskih splošnih in šolskih knjižnic). Prav tako mladinska pripo­ ved Lažniva Suzi. Enako priljubljeni sta tudi zbirki Blazno resno (Blazno resno o seksu, Blazno resno popolni, Blazno resno zadeti, Blazno resno slavni, Blazno resno o šoli) in Čudežna bolha Megi (Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli, Čudežna bolha Megi in zajček Branko, Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni, Čudežna bolha Megi in hrček Marjan, Čudežna bolha Megi in kobila Rika, Čudežna bolha Megi in muca Živka, Čudežna bolha Megi in dihurček Jurček, Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko, Čudežna bolha Megi in podganici Ančka in Katka, Čudežna bolha Megi in zlati ribici Darja in Ivo). Njene serije knjig lahko primerjamo z najboljšimi sodobnimi mednarod­ nimi uspešnicami – tako po vsebini in izvirnosti kot po priljubljenosti. Med sodobno književno klasiko spadajo tudi knjige Lažniva Suzi, Sama doma, Kakšne barve je svet … Po njenih literarnih delih je nas­ tala filmska nanizanka Anica, radijske igre (Radijski škrat Lojze, Blazno resno slavni in Kdo je ubil zmaja), štiri zgoš­ čenke iz zbirke Anica (Anica in zaj- ček, Anica in Jakob, Anica in počitnice, Anica in velika skrivnost) ter gledališka predstava Anica in grozovitež. Lahko rečemo, da Desa Muck na sproščen in duhovit način piše o najpomemb­ nejših življenjskih rečeh. Biti pri tem prepričljiv je umetnost. Desa ni svojega pisanja nikoli obešala na veliki zvon, s svojimi najboljšimi deli za otroke se je postavila ob bok klasikam, kot sta Levstikov Martin Krpan in Butalci Frana Milčinskega. Kakšna sreča, da jo imamo. Njeno pisanje je vrhunsko v preprostosti in razumljivosti, polno humorja, rahločutnosti in človečnosti. Utemeljitev nagrade za življenjsko delo za izvirne knjižne ilustracije Kamilo Volčanšek, akademsko sli­ karko in ilustratorko, z založbo Mla­ dinska knjiga povezuje lepa zbirka slikaniških in ilustriranih knjig. Že na začetku ilustratorske poti je za sli­ kanico Kralj Drozgobrad Jakoba in Wilhelma Grimma prejela Levstikovo nagrado, ki sta ji po uspešni ilustra­ torski in slikarski poti sledili Smre­ karjeva nagrada za življenjsko delo in nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo. Ilustrirala je raznovrstna bese­ dila sodobnih pravlji čarjev: Itala Cal­ vina, bratov Grimm, Hansa Christiana Andersena, slovenske ljudske pripo­ vedi … Antologija Sončnica na rami, pesmi za otroke od Frana Levstika do danes z njenimi ilustracijami spada med klasiko sodobne ilustrirane knji­ ževnosti za otroke in mlade. Slikanice Janko in Metka, Žabji kralj, Turjaška Rozamunda, Cesarjev slavec, Deklica lastovica … so le nekaj izstopajočih naslovov in podob iz njenega opusa, ki so se nam s svojevrstno likovno govorico in polno barvno paleto vtis­ nile v spomin. Za zbirko Čebelica je ustvarila nekaj knjig s črno­belimi ilustracijami, kjer zaživijo njene risar­ ske spretnosti, humor in domišljija. S posluhom za različne pripovedne pros­ tore ilustratorka vzpostavi inovativne kulise dogajalnih prostorov in pokra­ jin. Njen barvni likovni svet je živopi­ sen, bogata kostumografija in detajli vzbudijo radovednost, barvna pokra­ jina nas popelje v pravljičnost. Kamila rada posveča pozornost tudi negativ­ nim likom, kot sta čarovnica v pravljici Janko in Metka in mati v zgodbi Deklica lastovica. Kamiline slikanice sprva pri­ tegnejo bralce zaradi likovne izvedbe in 148 149 OCENE – POROČILA | OTROK IN KNJIGA 116, 2023 OTROK IN KNJIGA 116, 2023 | OCENE – POROČILA 1000 UND 1 BUCH 2022 Osrednji članki prve številke avstrij­ ske revije 1000 in 1 knjiga so osredo­ točeni na modro barvo. V prispevku Blau, so blau (Modro, tako modro) Silke Rabus piše o tem, kako v slikanicah posamezni ilustratorji z modro barvo izrazijo določena stanja, razpoloženja in hotenja. Tako Willy Puchner v slikanici Welt der Farben (Svet barv) prikaže šte­ vilne odtenke modre na našem planetu, ki so odraz neke dežele, vremenskih razmer, svoje odtenke ima nebo, morje, imajo ga gore, vode, travniki. Isabelle Simler je v poučni slikanici Die Blaue Stunde (Modra ura) prikazala bogastvo modrih odtenkov, s katerimi je narisala rastline in živali v modri uri, v času, ko dan ugaša in se pričenja noč. Jens Rassmus uporabi modro v fantazijski nočni zgodbi Das Nacht-Tier (Nočna žival). Julie Völk v slikanici Das Dunkle und das Helle (Temno in svetlo), katere avtorica besedila je Kerstin Hau, prikaže mnoge pomene modre barve, od osam­ ljenosti, melanholije, žalosti, strahu, pa tudi zaupanja, upanja, hrepenenja in blagosti. Modra lahko tudi postavlja mejo med tistim, kar je blizu, in tistim, kar je daleč, tako kot to stori ilustratorka Marije T olman v Der kleine Fuchs (Lisja­ ček) pisatelja Edvarda van de Vendla. V slikanici Roberta Schneiderja in ilustra­ torke Linda Wolfsgruber Der Schnee- flockensammler (Zbiralec snežink) je z modro izražena tišina in mirnost. Mar­ lies van der Wel v slikanici Seesucht (Sla po morju) s številnimi odtenki modrine prikaže lepoto morskih globin. Avstrijski pesnik Michael Hammer­ schmid svoj prispevek Um nicht zu verklären (Ne da bi poveličevali) posveča sodobni poeziji za otroke in jo primerja z romantično otroško poezijo. Claudia Sackl nas z nekaj futuristič­ nimi zgodbami povede v brezmejno modrino vesolja v prispevku See you soon on a sunbeam (Nasvidenje na sončnem žarku). Christina Pfeiffer­Ulm je pregledala nekaj mladinskih knjig, v katerih igra osrednjo vlogo pijanost mladih in v katerih pišejo o tem, kako je, če si pijan – Blausein. Prispevek je naslovila Pizza Bierpong Fragolino (Pica Pivski pong Fragolino). Zapis nemške pisateljice Tamare Bach Stunde, blau (Pijanost) je zapis brid kega brezupa dekleta. V prispevku Fahrt ins Blaue (Izlet v neznano) nam Nicole Kalteis na nekaj knjižnih primerih pokaže, kaj so vzroki, da se mladostniške junakinje in junaki odpravijo na pot tjavdan. Pot v neznano je vedno povezana z nedoloč­ nim in z neznanim, kar je v izbranih knjigah pomembnejše od dogodivščin. Pisateljica Susan Kreller, ki je bila leta 2013 za knjigo Elefanten sieht man nicht (Slonov ne vidimo) nominirana za nemško nagrado za mladinsko knji­ ževnost Deutscher Jugendliteraturpreis in bila odlikovana s Srebrnim peresom nemških zdravnic (Silberne Feder des Deutschen Ärztinnenbundes), v knjigi spregovori o fizičnem nasilju očeta nad svojima otrokoma. V prispevku Guckt mal, was für blaue Flecken! (Poglejte, kakšne maroge!) opozori na knjige za otroke in mladostnike, v katerih je govora o hematomih. Modrice so lahko posledica nasilja med vrstniki, lahko so posledica fizičnega nasilja staršev in drugih odraslih nad mladimi, mod­ rice so lahko dobljene tudi takrat, ko se nekdo loti neke stvari, ki je prijetna. Modrice so lahko zamolčane s strani žrtve ali pa jih ta razkrije. Danes se po svetu neredko pojav­ ljajo lažne novice. Kako je v literaturi za otroke in mladostnike? Bi morali mladim dajati v branje več stvarne, poučne mladinske literature, ki temelji ževnost Mestne knjižnice Ljubljana, ter prejemnica nagrade za najboljše obliko- vano poljudnoznanstveno delo 34. Slo- venskega knjižnega sejma (2019). 24. maja smo darilni ponatis in zbirko skupaj z avtorjema slovesno predstavili na novinarski konferenci v Narodni galeriji, kamor smo povabili tudi ustvarjalke in ustvarjalce ter pred­ stavnice in predstavnike založb, s kate­ rimi smo doslej sodelovali. O nastanku in pomenu zbirke so zbranim govo­ rili Slavko Pregl in Tone Partljič, oba nekdanja predsednika Bralne značke ter začetnika zbirke, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Škufca Zaveršek ter Tjaša Urankar, predstavnica Javne agencije za knjigo. Z avtorjema knjige dr. Tino Bilban in Ivanom Mitrevskim se je pogovarjala članica programskega odbora Bralne značke Darka Tancer­Kajnih. 30. maja smo v Cankarjevem domu pripravili tradicionalno osrednjo zaključno prireditev za zlate bralke in bralce. V polni Gallusovi dvorani smo gostili skoraj 1.300 mladih in njihovih mentoric, mentorjev iz Ljubljane ter z območij Ajdovščine, Domžal, Krškega, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice, Pirana in Zagorja ob Savi, ki so v Cankarjev dom prišli v organiza­ ciji društev in zvez prijateljev mladine. Naši gostje so bili že tradicionalno tudi najboljši zlate bralke, bralci, mentorice, mentorji slovenskih šol v Italiji. Program prireditve je vodil Boštjan Gorenc ­ Pižama, ki se je o knjigi pogo­ varjal z dr. Tino Bilban in Ivanom Mitrevskim, program je sooblikoval glasbeni gost Nipke. Slavnostni govorci na prireditvi so bili predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Marko Kravos, pred­ stavnik Telekoma Slovenije Primož Kučič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Vseh zlatih bralk in bralcev, ki dobijo knjige, seveda ne moremo pova­ biti v Cankarjev dom, saj jih je zelo veliko, v zadnjem desetletju med 30 in 40 % celotne generacije devetošolcev. Za bralno značko namreč berejo otroci in mladi v vseh osnovnih šolah v Slove­ niji, v slovenskem zamejskem prostoru in pri pouku slovenščine, ki poteka na različne načine po različnih državah Evrope in po svetu. Zlata bralka, bra­ lec v devetih letih prebere najmanj 50 knjig, okrog 700.000 pa je vseh knjig, ki jih vsako leto preberejo bralci v vseh programih Bralne značke skupaj. Zlata popotnica bralne značke 2023 »Letošnja knjižna popotnica in nagrada za zlate bralke in bralce je kalejdoskopski pojmovni leksikon, s katerim si bo mladostnik – in vsa druščina ob njem – odgovarjal na vprašanje Kako razumeti svet. Vsak po svoje si ga bo razlagal, a najpo- membnejše je, da se bo v njem zna- šel kot človek, ki ta svet dojema kot svoj dom, kjer zna odpirati luč, najti kljuko na vratih, odpreti okno. Na to se je navajal ob vsaj 50 knjigah, ki jih je prebral ob spodbudi Bralne značke. Z branjem, s to plemenito razvado, je postal član bratovščine ljudi, ki jim je mar dober okus, ki znajo zavračati zlo in neumnost, ki znajo prisluhniti zele- nemu vetru in žuborenju življen ja. In najti v njem svoje veselje.« MARKO KRAVOS, predsednik Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS, 23. maja 2023, Trst Zbrali: MANCA PERKO, PETRA POTOČNIK, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS