VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Republiki Sloveniji VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Republiki Sloveniji Uredila: Tanja Taštanoska Jezikovni pregled: Božena KenigFotografije: Nada Žgank in Domen Pal Izdajatelj: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Za izdajatelja: Aleš Ojsteršek Oblikovanje: SIMETRIJA d.o.o. Tisk: Tiskarna Radovljica Naklada: 1500 izvodov Ljubljana, oktober 2014 Publikacija je brezplacna. Natisnjena je s pomocjo sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Evropske unije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37(497.4) VZGOJA in izobraževanje v Republiki Sloveniji / [uredila Tanja Taštanoska ; fotografije Nada Žgank in Domen Pal]. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2014 ISBN 978-961-6101-80-6 1. Taštanoska, Tanja 275872768 Besedilo publikacije je objavljeno pod slovensko razlicico licence Creative Commons 2.5: priznanje avtorstva + nekomercialno + deljenje pod istimi pogoji. Licenca dovoljuje uporabnikom besedilo publikacije in njegove predelave reproducirati, distribuirati, dajati v najem, priobciti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej širijo izvirna dela/predelave pod istimi pogoji. Besedilo licence je na voljo na internetu na naslovu http://www.creativecommons.si ali pa na naslovu: Inštitut za intelektualno lastnino, Streliška 1, 1000 Ljubljana. Fotografije v publikaciji niso objavljene pod licenco Creative Commons in jih sme uporabljati izkljucno izdajatelj publikacije. KAZALO REPUBLIKA SLOVENIJA8ORGANIZACIJAINUPRAVLJANJEIZOBRAŽEVANJAV SLOVENIJI 12PREDšOLSKAVZGOJA 17OSNOVNOšOLSKO IZOBRAŽEVANJE21SREDNJEšOLSKO IZOBRAŽEVANJE25SPLOšNAMATURAINPOKLICNAMATURA 33POSREDNJEšOLSKO – NETERCIARNOIZOBRAŽEVANJE 35TERCIARNOIZOBRAŽEVANJE 37OSNOVNOGLASBENOIN PLESNO IZOBRAŽEVANJE 44IZOBRAŽEVANJEOTROKSPOSEBNIMIPOTREBAMI47IZOBRAŽEVANJEODRASLIh 51STROKOVNIDELAVCIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU58ZAGOTAVLJANJEKAKOVOSTIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU 67EURYDICE SLOVENIJA68 REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIKA SLOVENIJA Lega Slovenija je majhna evropska država, ki se razteza na 20.273 km2 med Alpami in Jadranskim morjem ter Panonsko nižino. Dolžina njene meje s sosednjimi državami je 1.370 kilometrov, od tega 318 kilometrov z Avstrijo, 280 kilometrov z Italijo, 102 kilometra z Madžarsko in 670 kilometrov s Hrvaško. Dolžina morske obale je 46,6 kilometra. Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. Prebivalstvo Po zadnjem popisu (leta 2002) je bilo v Sloveniji 1 964 036 prebivalcev, do 1. 1. 2013 se je njihovo število povecalo na 2 058 821. Gostota prebivalstva je 101,6 prebivalca na km2. Po narodni pripadnosti je med prebivalci najvec Slovencev – 83,1 %. Predstavnikov priznanih narodnih manjšin – Madžarov je 0,3 %, Italijanov pa 0,1 %. Vsak šesti prebivalec Slovenije (16,5 %) se je ob popisu izrekel za pripadnika druge narodnosti. Med njimi je najvec, skoraj 2 % Srbov, 1,8 % Hrvatov, 1,1 % Bošnjakov, 0,53 % tistih, ki so se po nacionalnosti opredelili kot Muslimani in 0,41 % kot Bosanci; 0,31 % je Albancev, 0,2 % Makedoncev, 0,14 % Crnogorcev in 0,17 % Romov. Državna ureditev Od 25. junija 1991 je Slovenija samostojna država. Je demokraticna republika, ki temelji na nacelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Zakonodajno oblast predstavljata državni zbor in državni svet. Izvršilno oblast predstavlja vlada; sestavljajo jo predsednik vlade in ministri in je odgovorna državnemu zboru. Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Prebivalci Slovenije uresnicujejo lokalno samoupravo v obcinah in drugih lokalnih skupnostih. V pristojnost obcine spadajo lokalne zadeve, ki jih obcina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce obcine. Država lahko z zakonom prenese na obcine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ce za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Od leta 2004 je Slovenija clanica Evropske unije in zveze Nato. Državni simboli Republike Slovenije so zastava in grb, himna je sedma kitica Zdravljice pesnika Franceta Prešerna (1800–1849), ki jo je uglasbil Stanko Premrl (1880–1965). Žive naj vsi narodi, ki hrepene docakat’ dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Uradni jezik je slovenšcina, na narodno mešanih obmocjih, kjer prebivata italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi italijanšcina in madžaršcina. Državna valuta je od leta 2007 evro. BDP je bil leta 2013 35.275 milijonov evrov oziroma 17.128 evrov na prebivalca. Javni izdatki za izobraževanje so leta 2012 dosegli 5,8 % BDP, kar pomeni 2.037 milijonov EUR. 95 % vseh javnih izdatkov za formalno izobraževanje je bilo dodeljenih neposredno izobraževalnim ustanovam, 5 % pa je bilo porabljenih za javne transferje gospodinjstvom in drugim zasebnim entitetam. Izdatki za izobraževalne ustanove po SREDnJEšOLSkO IZOBRAžEVAnJE ravneh izobraževanja, Slovenija, 2012 17,2 % OSnOVnOšOLSkO IZOBRAžEVAnJE 42,7 % tERcIARnO IZOBRAžEVAnJE 19,7 % 20,4 % PREDšOLSkO IZOBRAžEVAnJE Vir: SURS. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE izobraževanja v Sloveniji PREDŠOLSKA VZGOJA oSnovnoŠolSKo izobraževanje SreDnje izobraževanje SPLOŠNA MATURA IN POKLICNA MATURA PoSreDnjeŠolSKo – neterciarno izobraževanje terciarno izobraževanje ORGANIZACIJAINUPRAVLJANJEIZOBRAŽEVANJAV SLOVENIJI ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE izobraževanja v Sloveniji Cilji izobraževanja v Sloveniji temeljni cilj sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji je zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnicno in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost. Po ustavi je v Sloveniji izobraževanje svobodno. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Država je dolžna ustvarjati možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. Univerze in visoke šole so avtonomne. Ucni jezik je slovenski, italijanska in madžarska narodna skupnost imata na narodno mešanih obmocjih pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Ustava varuje tudi položaj romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, in ji zagotavlja posebne pravice. Otroci priseljencev imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Nacionalna in lokalna raven upravljanja V Sloveniji je sistem vzgoje in izobraževanja organiziran v glavnem kot javna služba. Z izvajanjem javno veljavnih programov jo uresnicujejo javni in zasebni zavodi ter zasebniki s koncesijo. Z zakonom je doloceno, da je javna šola laicna, šolski prostor pa avtonomen; v javni šoli je prepovedana politicna in konfesionalna dejavnost. Z zakonom je omogoceno tudi ustanavljanje zasebnih izobraževalnih institucij, ki izvajajo lastne programe s pravico javnosti. tako je omogocena tudi izbira izobraževanja v skladu s svetovnim nazorom. Država in lokalna skupnost imata pri upravljanju javnih zavodov vec vlog: je regulator, ustanovitelj, glavni financer in nadzornik. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje in visoko šolstvo, je pooblašceno za nacrtovanje in vodenje izobraževalnih politik in pripravo sistemskih predpisov. Pripravlja ali sodeluje pri pripravi nacionalnih programov in financnih nacrtov za predšolsko vzgojo, osnovno, srednje, višje in visoko šolstvo. Pripravlja merila za financiranje javne službe in skrbi za izvrševanje proracunov. Sodeluje pri urejanju sistema plac, statusni ureditvi zaposlenih in pripravlja programe investicij in investicijskega vzdrževanja. Za srednje, višje in visoko izobraževanje odloca ali (vladi) predlaga soglasja k razpisu za vpis in razmestitvi programov. Oblikuje informacijski sistem za vse ravni izobraževanja. V imenu države po predstavnikih sodeluje tudi v organih upravljanja javnih zavodov in opravlja druge naloge v skladu zakoni za posamezna izobraževalna podrocja. Urejanje socialnega položaja otrok in družin, ucencev, dijakov in študentov je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialno delo in enake možnosti. Pri nekaterih skupnih vprašanjih (zdravstvo, kultura, javna uprava) sodelujejo tudi druga ministrstva. Pri sprejemanju strokovnih odlocitev, potrebnih za nacrtovanje in vodenje izobraževalne politike ministrstva, ter pri pripravi predpisov in nacionalnih programov sodelujejo strokovni sveti, ki jih ustanovi vlada. ti so: • Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, • Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, • Strokovni svet RS za izobraževanje odraslih, • Svet RS za visoko šolstvo (ta obravnava deloma tudi vprašanja višjega šolstva). Glavna skrb države so javni zavodi, ki izvajajo javno službo. Javni zavodi so osebe javnega prava, država jih nadzoruje z mehanizmi, kot so imenovanje svojih ORGANIZACIJAINUPRAVLJANJEIZOBRAŽEVANJAV SLOVENIJI predstavnikov v organih upravljanja, javno financiranje in sprejemanje splošnih pravil in smernic o javnih službah v zakonodaji in drugih aktih. Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju v javnih zavodih pri izvajanju svojega poklica uživajo strokovno avtonomijo. Država ustanavlja in financira javne srednje šole, višješolske in visokošolske zavode, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške in študentske domove ter podporne strokovne zavode na podrocju izobraževanja. Obcine ustanavljajo javne vrtce, osnovne šole in domove za ucence,osnovne glasbene šole ter organizacije za izobraževanje odraslih. Programi predšolske vzgoje se financirajo iz obcinskih proracunov, placil staršev in drugih virov. Osnovno šolstvo se financira iz obcinskega in državnega proracuna. Izobraževanje odraslih se financira iz državnega in obcinskih proracunov ter drugih virov. Država ustanavlja tudi podporne javne zavode s podrocja izobraževanja, katerih naloge so predvsem razvoj, strokovna pomoc in nadzor, spremljanje kakovosti, svetovanje itd. ti so: • Zavod RS za šolstvo, • center RS za poklicno izobraževanje, • Državni izpitni center, • Pedagoški inštitut, • Andragoški center Slovenije, • šola za ravnatelje, • šolski muzej, • center za šolske in obšolske dejavnosti in • center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Institucionalna raven upravljanja Organ upravljanja javnega vrtca in šole je svet, organ vodenja pa ravnatelj. Svet vrtca ali osnovne šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev zavoda in staršev, svet srednje šole pa tudi predstavniki dijakov. Ustanoviteljica – obcina oziroma država – sodeluje pri upravljanju vrtcev in šol po svojih predstavnikih v svetu ter v upravnih postopkih neposredno. Svet javnega vrtca oziroma šole med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni nacrt in porocilo o njegovi uresnicitvi. Javni vrtec, osnovna in srednja šola oblikujejo tudi svet staršev; ta daje soglasje k nadstandardnemu programu in imenuje svoje predstavnike v svet, sicer pa ima bolj posvetovalno vlogo. Organom zavoda daje predloge in mnenja. Od leta 2008 naprej imajo starši pravico sprejeti svoj program sodelovanja s šolo in združevanja v lokalne in nacionalne zveze. Višja šola organe upravljanja in strokovne organe oblikuje v odvisnosti od ustanovitelja (država, zasebnik) in organiziranosti (samostojna šola, enota drugega zavoda ali gospodarske družbe). Poslovodni organ je direktor ali ravnatelj, svet (ali strateški svet) pa organ upravljanja. V svetu sodelujejo poleg predstavnikov ustanovitelja in zaposlenih tudi predstavniki študentov in delodajalcev. Vsaka šola oblikuje še komisijo za spremljanje in zagotavljanje kakovosti; ta sodeluje z evalvacijskimi organi visokega šolstva. Univerze in samostojni visokošolski zavodi so v skladu z Ustavo RS in Zakonom o visokem šolstvu avtonomne institucije. to pomeni, da jim je poleg svobode raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja dana tudi pravica, da samostojno urejajo svojo notranjo organiziranost in delovanje organov. Z zakonom so predpisani le najpomembnejši organi in njihove naloge. Organi univerze so: • rektor, • senat, • upravni odbor in • študentski svet. Organi clanice univerze so: dekan, senat, akademski zbor in študentski svet. Zasebno izobraževanje Zasebne vrtce oziroma šole in visokošolske zavode lahko ustanovijo domace in tuje fizicne ali pravne osebe, razen osnovne šole, ki jo lahko ustanovijo samo domace fizicne ali pravne osebe. Zasebnih vrtcev in šol, ki bi se v celoti financirali iz zasebnih virov, v Sloveniji ni. Vsi se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev. Vecina zasebnih višjih šol se v celoti financira iz zasebnih virov – šolnin. Zasebnim visokošolskim zavodom, ki jim je bila podeljena koncesija, pa država namenja sredstva za študijsko in obštudijsko dejavnost. Sredstev za investicije in investicijsko vzdrževanje ne prejemajo, lahko pa se prek posebnih razpisov potegujejo za sofinanciranje razvojnih nalog. te lahko prejmejo tudi zasebni visokošolski zavodi brez koncesije. PREDŠOLSKA VZGOJA Predšolska vzgoja je namenjena otrokom od enega leta do obveznega vstopa v šolo (6 let) in ni obvezna. O vpisu otroka odlocijo starši. Predšolsko vzgojo izvajajo javni in zasebni vrtci. kjer je treba, mrežo javnih vrtcev dopolnjujejo zasebni vrtci s koncesijo. Javne vrtce ustanavljajo lokalne skupnosti v skladu s potrebami lokalnega prebivalstva. Glede na potrebe staršev in otrok ter v dogovoru z obcino lahko vrtci izvajajo razlicne programe: celodnevne, poldnevne ali krajše. Programe izvajajo vzgojiteljice in pomocnice vzgojiteljic. V šolskem letu 2013/14 je izvajalo predšolsko vzgojo 960 enot vrtcev, organiziranih v 105 javnih vrtcev, 196 vrtcev pri Oš in 65 zasebnih vrtcev. Vecina vrtcev, 93 %, je javnih, 7 % vseh vrtcev pa je zasebnih. število v vrtce vpisanih otrok nenehno narašca. V vrtcih in v vzgojno-varstvenih družinah jih je bilo leta 2013/14 83.700, to je 75,6 % vseh otrok ustrezne starosti. Petletnikov, vkljucenih v predšolsko vzgojo, je bilo v tem šolskem letu že vec kot 90 %. Javni vrtci svoja vrata odpirajo že otrokom, starim 11 mesecev, v isti instituciji jih nato vzgajajo in izobražujejo vse do vstopa v šolo. Vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih: • prvo obdobje: otroci od enega do treh let in • drugo obdobje: otroci od treh let do vstopa v šolo. Cilji predšolske vzgoje cilji predšolske vzgoje v vrtcih so: • razvijanje sposobnosti za razumevanje in sprejemanje sebe in drugih, • razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje razlicnosti in sodelovanje v skupinah, • razvijanje sposobnosti za prepoznavanje custev in spodbujanje custvenega doživljanja in izražanja, • negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, • spodbujanje jezikovnega razvoja za ucinkovito in ustvarjalno uporabo govora, pozneje pa tudi branja in pisanja, • spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja, • posredovanje znanja z razlicnih podrocij znanosti in iz vsakodnevnega življenja, • spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in • razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in skrbi za zdravje. PREDšOLSKAVZGOJA Kurikulum v vrtcu Predšolska vzgoja v vrtcih poteka po nacelih: • demokraticnosti, • pluralizma, • avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, • enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje razlicnost med otroki, • pravice do izbire in drugacnosti in • ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja Strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih s koncesijo se pri delu ravnajo po Kurikulumu za vrtce, temeljnem programskem dokumentu, sprejetem leta 1999, v katerem je predšolska vzgoja utemeljena kot del vzgojno–izobraževalnega sistema. V uvodnem delu kurikuluma so nacela, ki jih morajo upoštevati strokovni delavci v vrtcih, ter temeljna strokovna izhodišca, kot so zakonitosti o otrokovem razvoju in ucenju, demokratizacija vsakodnevnih (rutinskih) dejavnosti (npr. hranjenje, pocitek), pozitivne interakcije in spoštljiva komunikacija. Opozorjeno je tudi na pomen prikritega kurikuluma; ta zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so pogosto v obliki posredne vzgoje ucinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti. kurikulum vsebuje tudi napotke za pripravo in uporabo prostora ter za sodelovanje s starši. V drugem delu kurikuluma so predstavljena podrocja dejavnosti v vrtcu. ta so skupna za otroke, stare od 1 do 6 let. Za prvo in drugo starostno obdobje so opredeljena enaka »predmetna« podrocja: gibanje, jezik, narava, družba, umetnost, matematika. V skladu z predpisanimi standardi morajo imeti vzgojiteljice v vrtcu visokošolsko diplomo prve stopnje, pomocnice vzgojiteljic pa srednjo izobrazbo ustrezne smeri. to, poleg normativov, ki dolocajo velikost skupin v vrtcu, normativov in minimalnih tehnicnih pogojev za prostor in opremo vrtca, ter kurikuluma, zagotavlja visok standard dela z najmlajšimi. Enemu vzgojitelju in pomocniku vzgojitelja je povprecno dodeljenih 8 otrok – v prvem starostnem obdobju povprecno 6 (6,1), v drugem pa povprecno 9 (9,3). Varstvo na domu Predšolska vzgoja se lahko organizira tudi na domu vzgojitelja in pomocnika vzgojitelja, ki sta zaposlena v vrtcu, ali zasebnega vzgojitelja. Zasebni vzgojitelj mora izpolnjevati enake pogoje kot vzgojitelj, pomocnik vzgojitelja ali svetovalni Oddelki in otroci v predšolski vzgoji, Slovenija, šolsko leto 2013/14 Oddelki v vrtcih Otroci skupaj 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Skupaj 4.9204.721 199 83.70080.626 3.074 23.96722.887 1.080 59.73357.739 1.994 Javni vrtci Zasebni vrtci Vir: SURS. Delež vkljucenosti otrok Starost otrok v vrtce po starosti v odstotkih, Slovenija, 6 let ali šolsko leto 2013/14 skupaj 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let vec Skupaj 75,6 76,3 74,8 42,1 42,5 41,7 65,4 65,5 65,3 83,8 83,9 83,7 87,8 88,8 86,8 94,3 94,9 93,8 5,4 7,0 3,8 Decki Deklice Vir: SURS. delavec v javnem vrtcu in se mora registrirati pri ministrstvu za izobraževanje. Varstvene storitve lahko ponujajo tudi varuhi, ki niso kvalificirani za izvajanje programa predšolske vzgoje, ampak le za varovanje otrok. tudi ti morajo biti registrirani pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Varstvo lahko organizirajo na svojem domu, in sicer najvec za 6 otrok. Lahko pa se registrirajo za individualno varstvo na domu otrokove družine. število registriranih varuhov predšolskih otrok na domu je vsako leto vecje, tudi zaradi težav z zagotavljanjem prostih mest v javnih vrtcih. Januarja 2014 jih je bilo v seznam vpisanih 239. oSnovnoŠolSKo izobraževanje Osnovnošolsko izobraževanje je v Sloveniji organizirano kot enotna devetletna osnovna šola za ucence od šestega do petnajstega leta starosti. Izvajajo ga javne in zasebne osnovne šole (manj kot 1 % ucencev obiskuje zasebne osnovne šole) ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, za odrasle pa organizacije za izobraževanje odraslih. Skladno z Ustavo RS je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Osnovne šole ustanavlja lokalna skupnost. Slovenijo odlikuje široko razvejena mreža osnovnih šol, kar omogoca dostopnost izobraževanja vsem prebivalcem Slovenije. V šolskem letu 2013/14 se je v Sloveniji 166.535 otrok izobraževalo v 782 osnovnih šolah in njihovih podružnicah ter 57 šolah, enotah pri osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Skupaj je bilo zaposlenih 16.308 uciteljev. Cilji osnovnošolskega izobraževanja Glavni cilji osnovnošolskega izobraževanja so: • zagotavljanje možnosti, da si ucenci skladno s svojimi sposobnostmi in interesi pridobijo znanje in spretnosti, • spodbujanje osebnostnega razvoja, • pridobivanje zmožnosti za vseživljenjsko ucenje in nadaljnje izobraževanje, • razvijanje zavesti o državni pripadnosti, narodni identiteti in kulturni tradiciji kot tudi vzgajanje za obce kulturne vrednote, • vzgajanje za spoštovanje clovekovih pravic, za sprejemanje drugacnosti in strpnost, • razvijanje sposobnosti za sporazumevanje v slovenskem jeziku in tujih jezikih, • vzgajanje za trajnostni razvoj, za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi in okolja, • razvijanje podjetnosti ter inovativnosti in ustvarjalnosti. Program osnovne šole Program osnovne šole je dolocen s predmetnikom in ucnimi nacrti za obvezne in izbirne predmete ter smernicami in koncepti, ki opredeljujejo druge oblike dela z ucenci (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, šolo v naravi) in medpredmetna podrocja (dneve dejavnosti, knjižnicno in informacijsko znanje), ter drugimi dokumenti, ki usmerjajo delo strokovnih delavcev šole. S programom se doloci tudi, katero znanje morajo imeti ucitelji posameznega predmeta. OSNOVNOšOLSKO IZOBRAŽEVANJE Poleg obveznih in obveznih izbirnih predmetov, pogovornih ur oddelcne skupnosti in dni dejavnosti (kulturni, športni, tehnicni, naravoslovni dnevi) vse osnovne šole izvajajo tudi dejavnosti iz razširjenega programa. Mednje spadajo interesne dejavnosti, neobvezni izbirni predmeti ter jutranje varstvo prvošolcev in podaljšano bivanje za ucence od prvega do petega razreda. Preverjanje in ocenjevanje znanja Ucitelji preverjajo in ocenjujejo znanje ucencev vse obdobje, ko se pouk predmeta izvaja. V 1. in 2. razredu ucitelji ocenjujejo napredek ucencev z opisnimi ocenami. Od 3. razreda naprej ucitelji ocenjujejo doseganje standardov znanja, predpisanih z ucnimi nacrti, s številcnimi ocenami na lestvici od 1 do 5, pri cemer je ocena 1 negativna, druge pa so pozitivne. Z nacionalnim preverjanjem znanja se ob koncu 6. in 9. razreda preveri znanje maternega jezika in matematike, v 6. razredu še tujega jezika, v 9. pa predmeta, ki ga izbere minister. Preverjanje je za ucence obvezno. Dosežki ne vplivajo na ocene in pomenijo le dodatno informacijo o znanju ucencev. šola za ucence, ki potrebujejo pomoc pri ucenju, organizira dopolnilni pouk, dodatni pouk pa za tiste, ki presegajo predpisane standarde znanja. šole lahko ocenjevanje znanja prilagodijo ucencem, ki so socasno vpisani v glasbeno šolo, perspektivnim športnikom in kulturnikom, ucencem s posebnimi potrebami in ucencem tujcem. Ob koncu šolskega leta 2012/13 je izobraževanje v rednih programih osnovne šole uspešno koncalo 17.361 ucencev. tistih, ki so izpolnili zakonsko obveznost 9-letnega šolanja in zapustili osnovno šolo brez spricevala o dokoncanju, je bilo 1,4 %. Starostne ravni in razporejanje ucencev v oddelke Osnovna šola se deli na tri vzgojno-izobraževalna obdobja, vsako ima po tri razrede. V posameznem razredu so ucenci iste starosti. Ucenci posameznega razreda so razporejeni v oddelke, v manjših šolah so oblikovani kombinirani oddelki, v katerih so ucenci dveh ali vec razredov. V skladu z normativi, ki veljajo za delo v osnovni šoli, je najvecje število ucencev v oddelku 28. število se lahko zniža, kadar so oddelki kombinirani, v šolstvu manjšin ali kadar so v oddelku ucenci Romi ali otroci s posebnimi potrebami. V šolskem letu 2013/14 je bilo v enem oddelku v povprecju 19 otrok. Ob koncu šolskega leta 2012/13 je bilo v osnovnošolskem izobraževanju 10.400 ucencev s posebnimi potrebami oziroma 6,5 % osnovnošolske populacije. Ucenci v osnovnošolskem izobraževanju, Slovenija, zacetek šolskega leta 2013/14 Oblika 2013/2014 Ucenci Zavodi Oddelki Osnovne šole brez podružnic Javni Zasebni Skupaj Javni Zasebni Skupaj 147.044921 147.96515.198 0 15.198 4473 450330 0 330 7.23846 7.2841.066 0 1.066 Podružnicne Osnovne šole Osnovna šola Skupaj 163.163 780 8.350 Osnovne šole s pril. programom* Javni Zasebni Skupaj Javni Zasebni Skupaj Skupaj Javni Zasebni Skupaj 2.070 0 2.070462 0 4622.5325440 544 27 0 2721 0 214810 0 10 315 0 31578 0 78393100 0 100 Redne osnovne šole, ki izvajajo prilagojeni program osnovne šole* Osnovna šola s prilagojenim programom* Zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami* Skupaj 166.239 Vir: MIZŠ. * Vkljuceni tudi podatki o ucencih in oddelkih posebnega programa vzgoje in izobraževanja V prvem obdobju ucence poucuje razredni ucitelj. V 1. razredu praviloma pri polovici ur sodeluje tudi drugi ucitelj, navadno je to vzgojitelj predšolskih otrok. V drugem obdobju pouk v glavnem izvaja razredni ucitelj, pouk posameznih predmetov pa prevzemajo predmetni ucitelji. V tretjem obdobju poucujejo predmetni ucitelji. Pouk pri dolocenih predmetih se lahko izvaja tudi v manjših ucnih skupinah. SreDnjeŠolSKo izobraževanje Po obveznem devetletnemu osnovnošolskem izobraževanju sledi neobvezno srednješolsko izobraževanje. traja od 2 do 5 let, vanj vstopajo generacije otrok, stare praviloma 15 let. Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so omogociti: • splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu, • cim vecjemu deležu prebivalstva cim višje ravni ustvarjalnosti, • cim vecjemu deležu prebivalstva cim višjo raven izobrazbe ter • vkljucevanje v procese evropskega povezovanja. Srednješolsko izobraževanje se deli na: • splošno izobraževanje, kamor spadajo razlicni štiriletni programi splošne in strokovne gimnazije (gimnazija in klasicna gimnazija; tehniška, ekonomska in umetniška gimnazija razlicnih smeri) in enoletni maturitetni tecaj, ter • poklicno in strokovno izobraževanje, kamor spadajo izobraževalni programi razlicnih vrst zahtevnosti, in sicer: programi nižjega (2 leti) ter srednjega poklicnega izobraževanja (3 leta), ki se zakljucijo z zakljucnim izpitom, ter srednjega strokovnega izobraževanja (4 leta), poklicno­tehniškega izobraževanja (2 leti po koncanem programu srednjega poklicnega izobraževanja) in poklicnega tecaja (1 leto), ki se prav tako zakljucijo s poklicno maturo. Srednješolsko izobraževanje je v šolskem letu 2013/14 izvajalo 110 javnih srednjih šol (organiziranih kot enovite srednje šole ali šolski centri) ter 6 zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami. šole lahko izvajajo programe iste ali razlicnih vrst na eni ali vec zahtevnostnih ravneh. Javne srednje šole so lahko organizirane kot enovite organizacije, lahko pa so zaradi programske razvejenosti oziroma velikosti, merjene s številom oddelkov in dijakov, organizirane kot šolski centri z vec šolami kot organizacijskimi enotami. Sistem srednjega šolstva je centraliziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmešcanju izobraževalnih programov se odloca na nacionalni ravni. šole in ucitelji pa so avtonomni pri konkretizaciji ucnih vsebin, izbiri metod poucevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij. Za vpis novincev si morajo šole pridobiti soglasje ustanovitelja. SREDNJEšOLSKO IZOBRAŽEVANJE Ob koncu šolskega leta 2012/13 je bilo v srednješolske izobraževalne programe vpisanih 76.058 dijakov in 14.790 odraslih. Srednješolsko izobrazbo si je pridobilo 18.463 mladih in 3.234 odraslih. Izmed vseh vpisanih jih je bilo 40 % vpisanih v srednje splošno izobraževanje, med njimi je bilo dobrih 59 % deklet. V srednjem tehniškem in strokovnem izobraževanju je bilo dobrih 44 % dijakov, v nižjem in srednjem poklicnempa le nekaj manj od 16 %. Dijaki v srednješolskem Vpisani Zakljucili izobraževanje izobraževanju, Slovenija, konec šolskega leta 2012/13 skupaj moški ženske skupaj moški ženske Skupaj 76.058737 11.158 33.534 38.729535 7.691 18.040 37.329202 3.467 15.494 18.463307 2.945 7.740 9.276228 2.039 4.076 9.18779 906 3.664 Nižje poklicno izobraževanje Srednje poklicno izobraževanje Srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje srednje tehniško in drugo strokovno izobraževanje 29.721 15.487 14.234 6.442 3.227 3.215 (4-letni programi) 3.514 299 30.629 30.059 570 2.454 99 12.463 12.291 172 1.060 200 18.166 17.768 398 1.147 151 7.471 7.283 188 807 42 2.933 2.863 70 340 109 4.538 4.420 118 poklicno tehniško izobraževanje poklicni tecaj Srednje splošno izobraževanje splošne in strokovne gimnazije maturitetni tecaj Vir: SURS. Starostne ravni in razporejanje dijakov v oddelke v srednješolskem izobraževanju Dijaki so ob vpisu stari praviloma 15 let. Izobraževanje je organizirano v enem ciklusu, ki traja od dve do pet let, odvisno od vrste programa. V posameznih razredih so dijaki iste starosti. Ucitelji praviloma poucujejo iste predmete iste dijake vec šolskih let. Dijaki so razporejeni v oddelke, tako da je v njih praviloma 17 do 30 dijakov, s soglasjem ministrstva lahko tudi 32. kadar so med njimi tudi dijaki s posebnimi potrebami, se število dijakov v oddelku lahko zmanjša. SREDNJEšOLSKO IZOBRAŽEVANJE Vrsta izboraževanja Namen Šola znacilnost programa zakljucek šolanja Predhodnost na višjo raven izobraževanja Srednje splošno izobraževanje Priprava za nadaljevanje šolanja na univerzah. Gimnazija 4 leta V Sloveniji obstajajo splošni in strokovni gimnazijski programi, med slednje štejemo tehniške, ekonomske in umetniške gimnazije, med prve pa splošno in klasicno gimnazijo. Vsi gimnazijski programi vsebujejo obvezni in izbirni del. V vseh sta med obveznimi predmeti najmanj dva tuja jezika. Predmetnik splošne gimnazije obsega: • obvezne štiriletne predmete: materinšcino, matematiko, prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, zgodovino in športno vzgojo; • obvezne predmete: glasbo, likovno umetnost, geografijo, biologijo, kemijo, fiziko, psihologijo, sociologijo, filozofijo in informatiko; • ure za izbirne predmete, število izbirnih ur npr. v programu gimnazija narašca od drugega do zadnjega letnika, v zadnjem letniku so te namenjene pripravi na maturo. V programih klasicne in ekonomske gimnazije so ure, namenjene izbirnim predmetom, dolocene »samo« v 3. in 4. letniku, v razlicnih smereh umetniške gimnazije je ur, namenjenih izbirnim predmetom, manj v primerjavi z drugimi gimnazijskimi programi. Matura Univerzitetni študij Srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela ali nadaljevanje šolanja v programih terciarnega izobraževanja. Srednja poklicna in strokovna šola 4 leta (ali 2 leti po koncanem triletnem poklicnem programu) Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (40 % ur), • strokovne module (25 do 30 % ur); nekateri moduli so obvezni, drugi izbirni, • prakticno izobraževanje, deloma v šoli kot prakticni pouk, deloma v delovnem procesu pri delodajalcu kot prakticno usposabljanje (15 % ur), • interesne dejavnosti (5 % ur), • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (10 % ur.) Poklicna matura Visokošolski strokovni študij, višješolski strokovni študij, z dodatnimi izpiti iz splošne mature tudi univerzitetni študij Srednje poklicno izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela. Srednja poklicna in strokovna šola 3 leta Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (28 % ur), • strokovne module (28 % vseh ur), katerih dobra polovica je prakticni pouk v šoli; nekateri moduli so obvezni, drugi pa dijaku na izbiro, • prakticno usposabljanje v delovnem procesu pri delodajalcu (25 % ur), • interesne dejavnosti (4 % ur) ter • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (15 % ur). Zakljucni izpit Poklicno-tehniško izobraževanje Nižje poklicno izobraževanje Pridobitev poklica za vstop na trg dela. Srednja poklicna in strokovna šola 2 leti Program vsebuje: • splošnoizobraževalne predmete (30 % ur), • strokovne module (40 % ur), približno dve tretjini tega je prakticni pouk v šoli;nekateri moduli so obvezni, drugi izbirni, • prakticno usposabljanje v delovnem procesu pri delodajalcu (6 % vseh ur), • interesne dejavnosti (4 % vseh ur), • odprti del programa, ki ga doloci šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji (20 % ur). Posebnost programov nižjega poklicnega izobraževanja je, da se vanje lahko vpišejo tudi ucenci, ki v devetih letih osnovnošolskega izobraževanja koncajo vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in s tem izpolnijo osnovnošolsko obveznost. V to vrsto izobraževanja se je leta 2011/12 vpisal le 1 % ucencev. Zakljucni izpit Poklicno ali strokovno izobraževanje in nadaljnje izobraževanje Vrsta izboraževanja Namen Šola znacilnost programa zakljucek šolanja Predhodnost na višjo raven izobraževanja SREDNJEšOLSKO IZOBRAŽEVANJE Vpisni pogoji in izbira šole Po uspešno koncani osnovni šoli lahko ucenci nadaljujejo izobraževanje v katerikoli srednji šoli. Skupni razpis za vpis v gimnazije in maturitetni tecaj, nižje in srednje poklicno, srednje strokovno in poklicno-tehniško izobraževanje ter poklicni tecaj pripravi in objavi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, najmanj šest mesecev pred zacetkom izobraževanja. Po objavi razpisa za vpis šole organizirajo informativni dan, nakaterem kandidate za vpis seznanijo • z možnostmi in pogoji izobraževanja, • s poklici, za katere izobražujejo, • z možnostmi za nadaljnje izobraževanje, • s pogoji za vpis, • s postopkom in merili izbire ob omejenem vpisu, • z roki, ki so pomembni za vpisni postopek, • ter z drugimi informacijami, pomembnimi za odlocanje o vpisu. Informativni dan za poklicne programe, za katere so razpisana ucna mesta pri delodajalcih, organizirata tudi obrtno-podjetniška in gospodarska zbornica. Ucenci se vpišejo v izbrano srednjo šolo, na kateri so oddali prijavo. kadar število prijavljenih kandidatov presega kadrovske in prostorske zmogljivosti šole, lahko šola s soglasjem ministra omeji število prostih mest za vpis. SPLOŠNA MATURA IN POKLICNA MATURA Matura je izpit na državni ravni, s katerim dijaki sklenejo srednje splošno izobraževanje. Matura je obenem izpit, ki odpira vrata v visokošolski univerzitetni študij tudi odraslim, ki so bodisi prekinili izobraževanje ali imajo izobrazbo, ki ne dopušca vstopa na visokošolski študij. Splošna matura je zunanji izpit na državni ravni, ki jo dijaki opravljajo iz petih predmetov. trije (materinšcina, matematika in tuji jezik) so obvezni, dva lahko izbirajo s seznama maturitetnih predmetov. Splošno maturo na državni ravni vodi Državna komisija za splošno maturo. Imenuje jo minister. na posamezni šoli maturo vodi šolska maturitetna komisija, tej predseduje ravnatelj. tehnicne in strokovne naloge za pripravo izpitnega gradiva in izvedbo ocenjevanja opravlja Državni izpitni center. Opravljena splošna matura daje pravico do vpisa v univerzitetne študijske programe in vse druge programe terciarnega izobraževanja. Ob koncu izobraževanja v srednji strokovni šoli dijaki opravljajo poklicno maturo kot obliko zakljucnega izpita. Opravlja se pred šolsko izpitno komisijo, v njej pa poleg uciteljev lahko sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki, ki jih predlagajo pristojne zbornice delodajalcev in reprezentativni sindikati. Poklicna matura obsega obvezni del, ki ga sestavljata izpit iz materinšcine ter izpit iz strokovno-teoreticnega predmeta, ter izbirni del, ki ga sestavljata izpit iz tujega jezika ali matematike ter seminarska naloga ali izdelek oziroma storitev z zagovorom, s katerim se dokazuje prakticna usposobljenost za opravljanje poklica. Za splošni del poklicne mature se štejeta izpita iz materinšcine ter tujega jezika ali matematike. Opravljena poklicna matura daje pravico vpisa v visokošolske strokovne študijske programe in programe višjega strokovnega izobraževanja. Dijaki lahko nadaljujejo študij tudi v nekaterih univerzitetnih programih, vendar morajo poleg poklicne mature opraviti še dodatni izpit iz enega izmed predmetov splošne mature. PoSreDnjeŠolSKo – neterciarno izobraževanje Maturitetni tecaj Enoletni maturitetni tecaj je namenjen predvsem tistim, ki uspešno koncajo štiriletno srednje strokovno izobraževanje in želijo opraviti maturo ter se vpisati v univerzitetno izobraževanje. Vanj se lahko vpišejo tudi tisti, ki so koncali: • triletno srednjo poklicno šolo, • tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje najmanj za eno leto, • osnovno šolo in opravili preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije, • izobraževanje po javno veljavnem programu zasebne gimnazije, za katerega je strokovni svet za splošno izobraževanje ugotovil, da zagotavlja minimalno znanje za uspešno koncanje šolanja, niso pa opravili mature. Poklicni tecaj V enoletne programe poklicnega tecaja se lahko vpiše, kdor • je koncal cetrti letnik gimnazije ali • izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe in si želi pridobiti dodatno kvalifikacijo. Mojstrski izpit Mojstrski izpit lahko opravlja, kdor • ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na podrocju, na katerem želi opravljati mojstrski izpit, • ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj dve leti delovnih izkušenj, • ima najmanj višjo strokovno izobrazbo in vsaj eno leto delovnih izkušenj. Poslovodski ali delovodski izpit Poslovodski ali delovodski izpit lahko opravlja, kdor ima srednjo poklicno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na podrocju, na katerem želi opravljati poslovodski ali delovodski izpit. kdor opravi mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit, si s tem pridobi srednjo strokovno izobrazbo. terciarno izobraževanje Slovenija se je aktivno vkljucila v bolonjski proces in se kot clanica Evropske unije zavezala ciljem lizbonske strategije. Stremi k vzpostaviti kakovostnega, raznolikega in dostopnega ter mednarodno primerljivega terciarnega izobraževanja. Med pomembnejšimi temeljnimi cilji terciarnega izobraževanja so predvsem kakovost, zaposljivost in mobilnost v Evropi in svetu, pravicen dostop, raznovrstnost institucij in študijskih programov. terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Oba podsistema sta med seboj povezana, saj ju povezuje sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi institucionalna umestitev in programska sorodnost. Skoraj dve tretjini generacije, ki zakljuci srednješolsko izobraževanje (tipicno v starosti 19 let) se vpiše na terciarno izobraževanje. Slovenija je po podatkih Eurostata leta 2013 dosegla specificni cilj Strategije Evropa 2020, v skladu s katerim je 40 % generacije, stare od 30 do 34 let, doseglo terciarno izobrazbo1 . Odstotni delež prebivalcev z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji nenehno narašca. Leta 2002 je bilo med prebivalci Slovenije, starejšimi od 15 let, 215.000 (12,9 %) prebivalcev s terciarno izobrazbo, leta 2011 pa 308.000 (17,5 %) oziroma vsak šesti, starejši od 15 let. Višješolsko izobraževanje Višješolsko izobraževanje izvaja 64 javnih in zasebnih višjih strokovnih šol, ki jih je v študijskem letu 2013/14 obiskovalo 13 tisoc študentov. Prakticno naravnani programi trajajo dve leti, nastali pa so iz dejanskih kadrovskih potreb gospodarstva. študentom omogocajo pridobitev poklicnih kompetenc v skladu s poklicnimi standardi. Diplomanti so usposobljeni za vodenje, nacrtovanje in nadzorovanje delovnih procesov. 1 Podatki EUROStAt so zbrani na podlagi Ankete o delovni sili (Labour Force Survey). Po enotni metodologiji so zbrani podatki za vse države clanice EU, ki so se, tako kot Slovenija, zavezale k uresnicevanju strategije Evropa 2020. Podatki SURS za leto 2013, ki so zbrani na podlagi registrskega popisa, kažejo, da je delež mladih starih od 30 do 34, ki dosegajo terciarno izobrazbo 34,4 %. TERCIARNOIZOBRAŽEVANJE Vpisani v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2013/14, Slovenija Redni študij Izredni študij Skupaj Javne in koncesionirane višje šole 8.172 8.172 2.416 2.614 5.030 10.588 2.614 13.202 Zasebne višje šole Skupaj Vir: MIZŠ. Visokošolsko izobraževanje Visokošolski študij je organiziran na javnih in zasebnih univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih. V študijskem letu 2013/14 je na fakultetah, umetniških akademijah in visokih strokovnih šolah, študiralo 79 tisoc študentov. število visokošolskih zavodov se je v zadnjim desetletju zelo povecalo. Leta 2013 so v Sloveniji delovali tri javne in dve zasebni univerzi, en javni samostojni visokošolski zavod in dvainštirideset zasebnih samostojnih visokošolskih zavodov. Glavne naloge visokošolskih zavodov – znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo in izobraževanje – so dolocene z zakonom. Strateški cilji za posamezna pet- do desetletna obdobja se dolocijo z nacionalnim programom visokega šolstva, ki ga sprejme Državni zbor RS. Visokošolsko izobraževanje je organizirano na treh »bolonjskih« stopnjah. V okviru prve stopnje se izvajata visokošolski strokovni in univerzitetni študij oziroma dodiplomski študij, na drugi stopnji magistrski (stopenjski ali enovit) in na tretji doktorski študij. Vpeljava novih, »bolonjskih« študijskih programov na vseh stopnjah je bila koncana s študijskim letom 2009/10. Socasno z uvajanjem novih študijskih programov se stari študijski programi opušcajo – koncati jih bo mogoce še do izteka študijskega leta 2015/16. študijski programi se izvajajo kot redni ali izredni študij ali študij na daljavo. študijski programi za pridobitev izobrazbe trajajo od 2 do 6 let.študijske obveznosti po programih so ovrednotene s kreditnimitockami. V letniku študija si je mogoce pridobiti 60 KT, pri cemer 1 KTpomeni 25–30 ur študentovega dela oziroma 1500–1800 ur na leto. Vpisani na visokošolsko izobraževanje v študijskem letu 2013/14, Slovenija Redni študij Izredni študij Skupaj Javni visokošolski zavodi 61.655 2.4472.438 9 41.08626.606 14.480 17.6464.306 13.340 477477 0 0 4.115 2.859670 2.189 1.0141.014 242242 65.770 8.376 279243 36 4.6611.516 3.145 1.31787 1.230 2.1122.112 77 5.187 4.234203 4.031 780780 173173 13.563 70.031 2.7262.681 45 45.74728.122 17.625 18.9634.393 14.570 2.5892.589 77 9.302 7.093873 6.220 1.7941.794 415415 79.333 Dodiplomski (stari programi) Za pridobitev univerzitetne izobrazbe (stari programi) Za pridobitev visoke strokovne izobrazbe (stari programi) Programi I. stopnje Univerzitetni Visokošolski Programi II. stopnje Enovit magistrski Magistrski Programi III. stopnje Doktorski študij Podiplomski (stari programi) Za pridobitev doktorata znanosti (stari programi) Zasebni visokošolski zavodi Programi I. stopnje Univerzitetni Visokošolski Programi II. stopnje Magistrski Programi III. stopnje Doktorski študij Skupaj Vir: eVŠ, MIZŠ. Vrsta študijskega program za pridobitev izobrazbe Trajanje Kreditne tocke Pogoj za vpis Višješolski študijski programi 2 leti 3–4 leta 3–4 leta 1–2 leti 5 let 3 leta 120 180–240 180–240 60–120 300 180 Splošna ali poklicna matura ali naziv mojster, delovodja ali poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj in opravljen preizkus znanja iz splošnega dela poklicne mature Poklicna matura ali splošna matura Splošna matura ali poklicna matura in dodatni izpit iz predmeta pri splošni maturi Koncan program prve stopnje z ustreznih strokovnih podrocij ali koncan program prve stopnje z drugih strokovnih podrocij in opravljene premostitvene obveznosti v obsegu od 10 do 60 kreditnih tockSplošna matura ali poklicna matura in dodatni izpit iz predmeta pri splošni maturi Koncan študijski program druge stopnje ali enovit magistrski študijski program Visokošolski strokovni študijski program Visokošolski univerzitetni dodiplomski študijski programi Magistrski študijski programi Enoviti magistrski študijski programi Doktorski študijski programi TERCIARNOIZOBRAŽEVANJE Vpis Vpisni pogoji v terciarno izobraževanje so doloceni z zakonom in študijskim programom. najsplošnejši pogoj za vpis v terciarno izobraževanje je splošna matura. Z opravljeno splošno maturo se je mogoce vpisati v katerikoli višješolski ali visokošolski program. Ob omejitvi vpisa se upoštevajo kandidatov splošni uspeh pri maturi ali poklicni maturi ter splošni ucni uspeh, dosežen v tretjem in cetrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih predmetih. tudi pri vpisu v magistrske in doktorske študijske programe se upošteva kandidatov uspeh iz predhodnega študija. Vpis v višje in visokošolsko izobraževanje se opravi na podlagi javnega razpisa za vpis, ta se objavi najmanj šest mesecev pred zacetkom novega študijskega leta. Javne višje šole si morajo k številu predlaganih vpisnih mest pridobiti soglasje ministra, pristojnega za izobraževanje. Za zasebne višje strokovne šole je najvecje dovoljeno število vpisnih mest doloceno z odlocbo o vpisu v uradni razvid terciarnih institucij. študenti višješolskega in visokošolskega izobraževanja po podrocju izobraževanja v Sloveniji v študijskem letu 2013/14, Slovenija Izobraževalne vede in izobraževanje uciteljev Umetnost in humanistika Družbene, poslovne, upravne in pravne vedeNaravoslovje, matematika, racunalništvo Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, veterinarstvo Zdravstvo in sociala Osebne storitve Vir: SURS. Kakovost nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (nAkVIS) je bila ustanovljena leta 2009 in je bila leta 2013 vpisana v Evropski register agencij za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR). tako je postala del evropskega sistema za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. Omogoca neposredno izboljšavo kakovosti evropskega visokošolskega izobraževanja, spodbuja vecjo mobilnost študentov in povecuje zaupanje med visokošolskimi institucijami. OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO izobraževanje izobraževanje otroK S PoSebnimi POTREBAMI izobraževanje oDraSlih OSNOVNOGLASBENOIN PLESNO IZOBRAŽEVANJE OSNOVNO GLASBENO IN PLESNO izobraževanje V Sloveniji je zelo razvito neobvezno osnovno glasbeno in baletno izobraževanje. Organizirano je tako, da poteka zunaj rednega izobraževanja in imajo ucenci možnost, da ga obiskujejo socasno z redno šolo. Izobraževanje je organizacijsko enotno in hkrati notranje vsebinsko tako diferencirano, da omogoca ucencem koncanje izobraževanja že na osnovni stopnji, bolj nadarjenim pa nadaljevanje glasbenega in plesnega izobraževanja. Izvajajo ga javne in zasebne glasbene in baletne šole; te lahko organizirajo tudi druge glasbene in plesne dejavnosti. V njih se lahko izobražujejo predšolski otroci, ucenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol in tudi odrasli. Vpisujejo se po opravljenem sprejemnem preizkusu nadarjenosti. Ucencem osnovne šole se obiskovanje glasbene šole lahko upošteva pri izpolnjevanju izbirnih obveznosti programa osnovne šole. Javnoveljavni programi, ki jih izvajajo javne in zasebne glasbene in baletne šole, se v glavnem financirajo iz javnih sredstev, šole pa lahko staršem zaracunavajo prispevek za materialne stroške. šole, ki jih ustanavljajo lokalne skupnosti in zasebniki, omogocajo pridobivanje umetniških izkušenj, spodbujajo redno solisticno nastopanje ucencev, organizirajo delovanje komornih skupin in orkestrov ter plesnih skupin; najbolj nadarjene ucence pa usmerjajo k udeležbi na glasbenih in plesnih tekmovanjih. Ob zacetku šolskega leta 2013/14 je bilo v osnovno glasbeno in baletnoizobraževanje vpisanih približno 25.500 ucencev, od tega v program ples 1.296. Med vsemi vpisanimi je bilo 88 % osnovnošolcev. Leto poprej je osnovno glasbeno in baletno izobraževanje koncalo nekaj vec kot 3.200 otrok. V šolskem letu 2012/13 je bilo v glasbenih in baletnih šolah zaposlenih 1.964 uciteljev in 60 korepetitorjev. En ucitelj je poucevalpovprecno 13 (12,7) ucencev. Programi osnovnega glasbenega in baletnega izobraževanja so: • program predšolske glasbene vzgoje, ki traja 1 leto, • program glasbene pripravnice, ki traja 1 leto, • program plesne pripravnice, ki traja 3 leta, • glasbeni program, ki traja 4, 6 oziroma 8 let, • plesni program, ki traja 6 let. Glasbeni in baletni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, korepeticije in nastope ucencev, za zelo nadarjene ucence pa še dodatni pouk. V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poucujejo orkestrski in drugi instrumenti ter petje, ples (balet, sodobni ples), komorno-ansambelska igra, orkester (godalni, pihalni, harmonikarski, simfonicni), nauk o glasbi in solfeggio. na predšolski stopnji so predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica ter ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonicna harmonika. Tedenska obveznost ucencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko najvec 2 šolski uri oziroma 3 pri plesu; pozneje pa od 4 do najvec 9 šolskih ur oziroma najvec 13 pri plesu. Ura individualnega pouka traja 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut. Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in ucnih skupinah. Pouk instrumentov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko. Ucenci, vpisani v osnovno Programi glasbeno in plesno izobraževanje, v Sloveniji na zacetku šolskega leta 2013/14 Skupaj Predšolska glasbena vzgoja Glasbena pripravnica Plesna pripravnica Glasba Ples Skupaj 25.54224.029 1.513 562520 42 1.8241.674 150 1.1841.131 53 20.67619.452 1.224 1.2961.252 44 V javnih glasbenih šolah V zasebnih glasbenih šolah Vir: SURS, MIZŠ. izobraževanje otroK S PoSebnimi POTREBAMI Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami temeljita na nacelih enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem razlicnosti otrok, inkluzije, sodelovanja staršev, individualiziranega nacina dela in vseh drugih pogojev za zagotavljanje najboljšega razvoja posameznega otroka. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami sta v Sloveniji lahko organizirani samo kot javna služba, in sicer v javnih vrtcih in šolah ter v specializiranih javnih šolah oziroma zavodih. Država zagotavlja javnoveljavne izobraževalne programe od predšolske ravni pa vse do koncasrednješolskega izobraževanja. Skupine otrok s posebnimi potrebami po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so: • otroci z motnjami v duševnem razvoju, • gluhi in naglušni otroci, • slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, • otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, • gibalno ovirani otroci, • otroci s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, • dolgotrajno bolni otroci, • otroci s custvenimi in vedenjskimi motnjami in • otroci z avtisticnimi motnjami. Programi vseh vrst in stopenj vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo se izvajajo v vrtcih in šolah v rednih oddelkih. Vanje se vpisuje vecina otrok s posebnimi potrebami (90 %). V prilagojene in posebne programe za otroke s posebnimi potrebami, ki se izvajajo v posebnih oddelkih (ali enotah) v rednih vrtcih in osnovnih šolah (21 šol), specializiranih osnovnih šolah (27), javnih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (16) in javnih socialnovarstvenih zavodih (5), pa se vpisuje vse manjši del teh otrok. Vzgojne programe za otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami izvajajo le javni zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami se financirata iz javnih sredstev. Specializirane javne osnovne šole za izobraževanje otrok s poseb­nimi potrebami lahko ustanavljajo lokalne skupnosti, javne zavode pa država. IZOBRAŽEVANJEOTROKSPOSEBNIMIPOTREBAMI Otroci s posebnimi potrebami vspecializiranih programih, zacetekšolskega leta 2013/14, Slovenija Oddelki/enote v rednih vrtcih ali osnovnih šolah Osnovne šole s prilagojenim programom Zavodi za otroke in mladostnike s PP Prilagojeni programi predšolske vzgoje oziroma predšolska vzgoja v zavodu oddelki ni podatka 208 --50 298 28 164 ---- ----158 1135 157 935 --23 187 11 52 62 333 22 115 16 96 53 303 73 587 ucenci Prilagojeni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Posebni program vzgoje in izobraževanja oddelki ucenci Prilagojeni programi srednješolskega izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom oddelki ucenci Vzgojne skupine v domovih za ucence in zavodih oddelki ucenci - ni pojava Vir: SURS, MIZŠ. Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami je bilo leta 2013 na voljo tudi 29 domov za trajno ali zacasno bivanje, od tega je bilo 5 socialnovarstvenih zavodov. namenjeni so bili razlicnim skupinam otrok glede na njihove posebne potrebe: za otroke z motnjami v duševnem razvoju, gibalno ovirane otroke, slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, ter za otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. V celotni osnovnošolski populaciji je delež otrok s posebnimipotrebami, integriranih v redne programe osnovne šole, 6,5-odstoten. V Sloveniji temelji vkljucevanje otrok s posebnimi potrebami v redni šolski sistem na konceptu inkluzivnega izobraževanja, ki izhaja iz pravice vseh otrok, da optimalno razvijejo svoje potenciale, in iz pravice po nediskriminaciji. Ob koncu šolskega leta 2012/13 je bilo v rednih programih 10.040 ucencev s posebnimi potrebami ali 6,5 % vseh otrok, vpisanih v osnovnošolsko izobraževanje. V rednih izobraževalnih programih je za razlicne skupine otrok s posebnimi potrebami zagotovljena delna individualizacija s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo. ta se lahko izvaja kot pomoc za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot ucna pomoc in kot pomoc za ustvarjanje podpornega okolja. Prilagodijo se lahko organizacija ucnega dela, nacin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje in casovna razporeditev pouka. Ce je treba, se prilagodijo tudi prostor in ucni pripomocki. Otroku s posebnimi potrebami se lahko dodeli stalni ali zacasni spremljevalec. V prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom se lahko prilagodita še predmetnik in nacin eksternega preverjanja znanja, v tistih z nižjim izobrazbenim standardom pa tudi ucni nacrti, vzgojno­izobraževalna obdobja in pogoji za dokoncanje izobraževanja. IZOBRAŽEVANJEOTROKSPOSEBNIMIPOTREBAMI tisti otroci s posebnimi potrebami, ki jim ni mogoce zagotoviti poucevanja v kraju njihovega prebivališca in jim zaradi oddaljenosti od kraja šolanja ni mogoce zagotoviti prevoza, se lahko vkljucijo v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod, domove za te ucence ali se namestijo v rejniško družino. Starostne ravni in razporejanje otrok s posebnimi potrebami v oddelke V vrtcih se v posamezni redni oddelek lahko vkljucita najvec dva otroka s posebnimi potrebami, tak oddelek pa je lahko manjši od obicajnega. V oddelku s prilagojenim programom za predšolske otroke pa je lahko najvec 6 otrok s posebnimi potrebami. V oddelkih s prilagojenim programom osnovne šole z enakovrednim ali nižjim izobrazbenim standardom za otroke s posebnimi potrebami ter v oddelkih za izvajanje posebnega programa za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju so normativi za oblikovanje oddelkov bistveno nižji od rednih oddelkov, segajo od najmanj 5 do najvec 12 ucencev v oddelku in se razlikujejo glede na program in posebne potrebe otrok. V posebnem programu vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju se otroci lahko izobražujejo do 26. leta starosti. V srednjih šolah, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi, je v oddelkih navadno 10 dijakov, v ucnih skupinah pa od 4 do 12. V osnovnih in srednjih šolah so lahko redni oddelki, v katere so vkljuceni ucenci oziroma dijaki s posebnimi potrebami, manjši kot to dolocajo predpisi. Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami se zacne s pisno zahtevo staršev ali šole. O usmerjanju otrok s posebnimi potrebami odloca na prvi stopnji Zavod RS za šolstvo. Otroci se usmerjajo v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem, custvenem in socialnem podrocju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se upošteva dosežena raven razvoja, zmožnost za ucenje in doseganje standardov znanja ter prognoza otrokovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju njegovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj. komisiji prve in druge stopnje pripravita strokovno mnenje, s katerim predlagata usmeritev otrok s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja. komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje, ki odloca o pritožbah na sklepe komisije prve stopnje, deluje pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. IZOBRAŽEVANJEODRASLIh izobraževanje oDraSlih Izobraževanje odraslih obsega izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in ucenje oseb, ki so izpolnile osnovnošolsko obveznost in si želijo pridobiti, posodobiti, razširiti in poglobiti znanje, pa pri tem izobraževanju nimajo statusa rednega ucenca, dijaka ali študenta. Izobraževanje odraslih v Sloveniji zaznamuje velika pestrost programov in izvajalcev izobraževanja. krovni zakon, ki ureja podrocje izobraževanja odraslih, je Zakon o izobraževanju odraslih, nekateri programi, ki so prav tako dostopni odraslim, pa so urejeni z drugimi podrocnimi zakoni. Javno organizacijo za izobraževanje odraslih, je mogoce ustanoviti kot javni zavod ali organizirati kot organizacijsko enoto izobraževalnega zavoda, drugega zavoda ali druge pravne osebe. Ustanavljajo jih lokalne skupnosti, lahko pa tudi država. Izobraževanje odraslih se izvaja v organizacijah za izobraževanje odraslih, šolah oziroma njihovih enotah, specializiranih organizacijah za izobraževanje odraslih in drugih javnih ali zasebnih organizacijah, ki so vpisane v razvid organizacij za izobraževanje odraslih, v podjetniških izobraževalnih centrih in pri zasebnikih, ki imajo status zasebnega ucitelja. V Sloveniji je bilo po podatkih Eurostata leta 2013 v vseživljenjsko izobraževanje vkljucenih 12,4 % prebivalcev Slovenije, starih od 24 do 65 let. Cilji izobraževanja odraslih Izobraževanje odraslih temelji na naslednjih nacelih: • vseživljenjskost izobraževanja, • dostopnost izobraževanja pod enakimi pogoji, • svoboda in avtonomnost pri izbiri poti, vsebine, oblik, sredstev in metod izobraževanja, • laicnost izobraževanja odraslih, ki se opravlja kot javna služba, • strokovna in eticna odgovornost izobraževalcev, • spoštovanje osebnosti in dostojanstva vsakega udeleženca in • doseganje enakih standardov izobraževanja za pridobitev javnoveljavne izobrazbe, kot jih dosega mladina. Programi za pridobitev formalne izobrazbe Odrasli, ki si želijo pridobiti osnovnošolsko izobrazbo, se izobražujejo po programu osnovne šole za odrasle. Možnost pridobitve osnovnošolske izobrazbe je pravica in v vseh obdobjih življenja brezplacna. V šolskem letu 2012/13 je program osnovne šole za odrasle uspešno koncalo 170 posameznikov. IZOBRAŽEVANJEODRASLIh Odrasli v srednješolskem VkljuceniZakljucili izobraževanje izobraževanju v Sloveniji na koncu šolskega leta 2012/1314.7907.4167.3743.2341.4661.768 3.342 1.343 1.999 804 204 600 2.551 1.254 1.297 482 165 317 8.491 4.656 3.835 1.732 984 748 - ni pojava Vir: SURS. tistim odraslim, ki si želijo pridobiti srednješolsko izobrazbo, so na voljo obicajni srednješolski programi s posebnimi prilagoditvami za odrasle. Organizacija izvajanja se prilagodi potrebam odraslih. V šolskem letu 2012/13 je bilo v programe za pridobitev srednješolske izobrazbe vpisanih 14.790 odraslih, 66 % jih je bilo ob koncu šolskega leta uspešnih. Med izvajalkami izobraževanja odraslih za pridobitev srednje izobrazbe je najvec srednjih šol z enotami za izobraževanje odraslih, pol manj je organizacij za izobraževanje odraslih. Med 3.234 odraslimi, ki so zakljucili srednješolsko izobraževanje, jih je kar tri cetrtine koncalo srednje strokovno izobraževanje, 17 % pa srednje poklicno izobraževanje. Posebni programi izobraževanja Udeleženci izobraževanja odraslih si lahko pridobivajo znanje in spretnosti tudi po posebnih javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle. ti pomenijo le manjši del v ponudbi neformalnega izobraževanja za odrasle. Javnoveljavne programe, ki so namenjeni posebnim ciljnim skupinam, predvsem tistim, ki potrebujejo izboljšanje temeljnih zmožnosti oziroma ravni pismenosti ali pomoc pri integraciji v družbo, je potrdil strokovni svet za izobraževanje odraslih in so odraslim povecini dostopni brezplacno. Med pomembnimi javnoveljavnimi programi so programi za ucenje tujih jezikov, razvoj digitalne pismenosti, program slovenšcine za tujce ter programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti odraslih, družinske pismenosti, s skupim imenom programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost – UŽU. Posebni javnoveljavni enoletni program Projektno ucenje za mlajše odrasle – PUM je namenjen mladim, ki so opustili izobraževanje pred pridobitvijo poklicne izobrazbe. Pomaga jim pri ponovni vkljucitvi v redno izobraževanje, razvoju poklicne identitete oziroma pri vstopu na trg dela. neformalno izobraževanje je lahko poklicne narave, tako je zlasti usposabljanje in izpopolnjevanje v povezavi s poklicnim napredovanjem, lahko pa je splošno in namenjeno za osebni razvoj. kot pomembno obliko neformalnega izobraževanja je treba omeniti študijske krožke in središca za samostojno ucenje. Velik delež odraslih v Sloveniji je vkljucen v priložnostno ucenje in samoucenje. Pregled ponudbe izobraževanja odraslih Andragoški center Slovenije, podporni javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je ustanovila država, vsako leto objavi letni Pregled ponudbe izobraževanja odraslih za formalno in neformalno izobraževanje. V njem so zbrani podatki o programih, ki so na voljo odraslim, ter o izvajalcih programov za posamicno šolsko leto. V pregled za šolsko leto 2013/14 je vpisanih vec kot 200 izvajalcev in vec kot 4.000 izobraževalnih programov. Vecina izvajalcev je zasebnih, po številcnosti pa jim sledijo javne srednje šole in nato javni specializirani centri za izobraževanje odraslih. najvecji delež ponudbe so neformalni izobraževalni programi, predvsem jezikovni tecaji ter tecaji poslovodstva in upravljanja. Med neformalnimi programi jim sledijo programi za pridobivanje racunalniškega znanja, osebno rast in komunikacijo. IZOBRAŽEVANJEODRASLIh - ni pojava Vir: SURS. Potrjevanje neformalno pridobljenega znanja V Sloveniji je razvit sistem priznavanja neformalnega znanja. Za potrebe priznavanja kompetenc na trgu dela se uporablja sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, katerega skrbnik je ministrstvo, pristojno za delo. nacionalne poklicne kvalifikacije so na zahtevo delodajalcev razvite iz poklicnih standardov. Posamezniku, ki si je na neformalen nacin pridobil doloceno znanje, je na voljo postopek potrjevanja znanja. Izkazati mora znanje, zahtevano v katalogu za doloceno poklicno kvalifikacijo, in sicer z izdelavo osebnega listovnika in s preizkusom znanja. Po uspešno koncanem postopku kandidat prejme certifikat o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji. STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN izobraževanju ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V vzgoji in izobraževanju STROKOVNIDELAVCIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU STROKOVNI DELAVCI V VZGOJI IN izobraževanju Strokovni delavci v vrtcih in šolah, ki izvajajo javnoveljavne programevzgoje in izobraževanja, so: vzgojitelji, pomocniki vzgojiteljev, ucitelji, svetovalni delavci, knjižnicarji in drugi strokovni delavci. tako javni kot zasebni vrtci in šole so dolžni zagotavljati ustrezno usposobljene strokovne delavce. ti morajo obvladati slovenski knjižni jezik (oziroma jezik narodne skupnosti), imeti ustrezno izobrazboter opravljen strokovni izpit. • Vzgojitelji v vrtcu, drugi ucitelji v prvem razredu ter ucitelji strokovno­teoreticnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, • ucitelji, svetovalni delavci, knjižnicarji in drugi strokovni delavci morajo imeti diplomo druge stopnje, • pomocniki vzgojiteljev v vrtcih, laboranti in ucitelji prakticnega pouka v poklicnem in strokovnem izobraževanju morajo imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo. Vsi strokovni delavci morajo imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami pa še specialnopedagoško kvalifikacijo. Vzgojitelji predšolskih otrok si pridobijo ustrezno izobrazbo s študijskimi programi prve stopnje, ki praviloma trajajo 3 leta (180 EctS), ucitelji strokovno­teoreticnih predmetov praviloma s študijskimi programi prve stopnje, ki lahko trajajo 3 ali 4 leta (180 EctS ali 240 EctS), drugi ucitelji, knjižnicarji in svetovalni delavci pa s študijskimi programi druge stopnje, v skupnem trajanju 5 let oziroma 300 EctS (enoviti programi, 3+2 ali 4+1). Pedagoško kvalifikacijo si je mogoce pridobiti na dva nacina: integrirano v študijski program (vzporedno s predmetom poucevanja) ali zaporedno v študijskem programu za izpopolnjevanje, v katerega se kandidati vpišejo po koncanem študiju predmeta poucevanja. Strokovni delavci v vrtcih v Sloveniji, 2013/14 Skupaj Moški Ženske Skupaj 11.3795.057 1.833 3.224 5.501 2.202 3.299 374 143 304 26149 8 41 180 63 117 14 2 16 11.1185.008 1.825 3.183 5.321 2.139 3.182 360 141 288 Vzgojitelji – skupaj 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Pomocniki vzgojitelja – skupaj 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Vir: SURS. Strokovni delavci v osnovnih šolah v Sloveniji, Spol 2012/13 Skupaj Moški Ženske Osnovne šole in zavodi s Osnovne šole prilagojenim programom Zaposleni - SKUPAJ 17.9536.218 6.970 2.232 818 890 825 2.284178 1.452 204 226 25 199 15.6696.040 5.518 2.028 592 865 626 Ucitelji v I. in II. triadi Ucitelji v III. triadi Ucitelji v oddelkih PB Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Zaposleni - SKUPAJ 931229 240 110 54 102 196 111 9 57 14 9 3 19 820220 183 96 45 99 177 Ucitelji v I. in II. triadi oz. na razredni stopnji Ucitelji v III. triadi oz. na predmetni stopnji Ucitelji v oddelkih PB Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Vir: SURS. STROKOVNIDELAVCIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU Strokovni delavci v javnih srednjih šolah za mladino v Sloveniji, 2012/13 Skupaj Moški Ženske Skupaj 70396175 2485 2568 996 126 251 195 418 23312086 730 859 433 64 114 10 121 47084089 1755 1709 563 62 137 185 297 Ucitelji SKUPAJ Ucitelji v srednjem splošnem izobraževanju Ucitelji v srednjem tehniškem in drugem strokovnem izobraževanju Ucitelji v srednjem poklicnem izobraževanju Ucitelji v nižjem poklicnem izobraževanju Vodstveni delavci Svetovalni delavci Drugi strokovni delavci Vir: SURS. Strokovni delavci v višjih strokovnih šolah so: predavatelji, inštruktorji, laboranti in knjižnicarji. • V naziv predavatelj so lahko imenovani kandidati z diplomo najmanj druge stopnje, tremi leti ustreznih delovnih izkušenj ter vidnimi dosežki na svojem strokovnem podrocju. • Inštruktorji morajo imeti diplomo najmanj prve stopnje, laboranti pa diplomo višje strokovne šole. 1) Ekvivalent polnega delovnega casa Vir: SURS. Strokovni delavci v višješolskem izobraževanju morajo praviloma imeti ustrezno pedagoško-andragoško kvalifikacijo. Predavatelje imenuje za dobo petih let predavateljski zbor šole. V visokem šolstvu opravljajo pedagoško oziroma znanstveno-raziskovalno delo visokošolski ucitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci. Visokošolski ucitelji so docenti, izredni profesorji, redni profesorji in lektorji, v strokovnih študijskih programih pa lahko poucujejo tudi predavatelji in višji predavatelji. Za izvolitev v naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja je treba imeti doktorat znanosti oziroma na umetniških podrocjih priznana umetniška dela, za druge uciteljske nazive pa najmanj koncan študijski program druge stopnje. Vsi morajo imeti tudi preverjene pedagoške sposobnosti. Vir: SURS. STROKOVNIDELAVCIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU Znanstveni delavci, ki izvajajo znanstvenoraziskovalni program visokošolske institucije, morajo imeti doktorat znanosti. njihovi nazivi so znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik. Visokošolski sodelavci so: asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in ucitelj vešcin. Za visokošolske sodelavce se zahtevajo izobrazba druge stopnje in preverjene pedagoške sposobnosti. Izvolitve v nazive opravljajo senati visokošolskih zavodov, in sicer za 5 let, za neomejeno dobo pa v naziva redni profesor in znanstveni svetnik. Merila za izvolitev doloci senat univerze oziroma visokošolskega zavoda, pri tem pa upošteva standarde in merila nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (nAkVIS). Zaposlovanje in delovne razmere Strokovni in drugi delavci v javnih vrtcih, šolah in visokošolskih in drugih zavodih imajo status javnega uslužbenca. Ureditev v zvezi s placami, delovnopravnimi razmerji in upokojevanjem je enotna za vso državo. Zakon o delovnih razmerjih doloca zaposlovanje s sklepanjem in prenehanjem pogodb, 40-urni delovni cas, vrste in oblike delovnih razmerij, pravice obveznosti in odgovornosti v povezavi z delovnim casom, placili, dopusti in podobno. Posamezne pravice iz delovnopravnih razmerij so predmet pogajanj med vlado in sindikati in se urejajo v sektorskih kolektivnih pogodbah. Poseben zakon ureja obveznost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Place delavcev v vzgoji in izobraževanju na podlagi nacela enako placanega dela na primerljivih delovnih mestih v celotnem javnem sektorju ureja Zakon o sistemu plac v javnem sektorju. Delavci se zaposlujejo na podlagi javne objave prostega delovnega mesta, to pa se doloci na podlagi sistemizacije delovnih mest, predpisanih normativov in standardov ter soglasja pristojne upravne ravni, v visokem šolstvu pa na podlagi statutarnih dolocil visokošolskega zavoda. Delovno razmerje se sklene za dolocen oziroma nedolocen cas, s polnim delovnim casom ali krajšim od polnega, dogovor o razmerah za delo se uredi s pogodbo o zaposlitvi. Strokovni delavci se lahko v vrtcih in šolah prvic zaposlijo kot delavci zacetniki ali kot pripravniki, z izobrazbo prve ali druge stopnje praviloma za 10 mesecev, s srednjo strokovno izobrazbo pa praviloma za 6 mesecev. Ob podpori ali pod vodstvom mentorja se usposabljajo za samostojno opravljanje dela in pripravljajo na strokovni izpit. šele, ko so opravili strokovni izpit, v celoti izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v vzgoji in izobraževanju. Strokovni delavci se celotno karierno pot strokovno izobražujejo in usposabljajo, uspešno koncani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pa so nujni pogoj za vsakršno napredovanje v placne razrede ali nazive. Strokovni delavci lahko napredujejo v nazive mentor, svetovalec in svetnik. Ucna obveznostuciteljev in drugihTedenske ure neposredne ucne obveznosti v urahstrokovnih delavcev (po 60 minut)v izobraževanju Vzgojitelj 30 ur Pomocnik vzgojitelja35 ur Ucitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega) 15,75 ur Ucitelj16,5 ur Ucitelj v podaljšanem bivanju 20,8 ur Ucitelj v bolnišnicnem oddelku 18,75 ur Ucitelj slovenskega jezika (italijanskega/madžarskega) 14,25 ur Ucitelj15 ur Korepetitor 15 ur Ucitelj prakticnega pouka in vešcin18,75 ur Laborant 22,5 ure Vzgojitelj 30 ur Predavatelj 8,5 ur Inštruktor 10,6 ur Laborant 13,9 ur Docent, izredni in redni profesor 3,75 - 5,25 ure višji predavatelj, predavatelj in lektor 6,75 ure Asistent7,5 ure Vir: MIZŠ. STROKOVNIDELAVCIVVZGOJIINIZOBRAŽEVANJU Svetovalni delavci Vsi javni vrtci in šole morajo oblikovati svetovalne službe, v katerih delajo šolski svetovalni delavci. ti so lahko s podrocja psihologije, pedagogike, socialnega dela, socialne pedagogike, defektologje, rehabilitacijske pedagogike in podobno. Vecji vrtci in šole imajo vec svetovalnih delavcev, manjši vsaj enega, zaposlenega za krajši delovni cas. Svetovalni delavci opravljajo tri med seboj povezane in pogosto prepletene vrste dejavnosti: pomoc, razvojno in preventivno dejavnost ter nacrtovanje in evalvacijo. Opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pomagajo otrokom, ucencem, dijakom, vzgojiteljem, uciteljem, staršem in vodstvu vrtca ali šole. Poleg tega pripravljajo in izpeljujejo individualizirane programe za otroke s posebnimi potrebami. Knjižnicarji Vsaka šola mora imeti knjižnico in šolskega knjižnicarja. šolski knjižnicarji morajo biti bodisi ucitelji z bibliotekarskim izpopolnjevanjem ali bibliotekarji s pedagoško-andragoškim izpopolnjevanjem. Vodstveni delavci Javne vrtce in šole vodijo ravnatelji. ti so hkrati pedagoški vodje in poslovodni organi. kandidat za ravnatelja vrtca mora izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali svetovalnega delavca, kandidat za ravnatelja šole pa pogoje za ucitelja ali svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal delo ravnatelja, imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, naziv svetovalec ali svetnik ali najmanj 5 let naziv mentor ter opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje svet vrtca oziroma šole na podlagi mnenj vzgojiteljskega, uciteljskega oziroma predavateljskega zbora, lokalne skupnosti, sveta staršev ter ministra, pristojnega za izobraževanje. O kandidatih za ravnatelja srednje oziroma višje strokovne šole dajo mnenje tudi dijaki oziroma študentje. Javno organizacijo za izobraževanje odraslih vodi direktor, organizacijsko enoto pa ravnatelj ali vodja enote. Imeti mora visokošolsko izobrazbo, pedagoško­andragoško izobrazbo, strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta pri izobraževanju odraslih. Univerzo vodi, predstavlja in zastopa rektor; voli ga vse zaposleno pedagoško in znanstveno osebje, z eno petino glasov pa tudi študentje. Strokovni vodje visokošolskih zavodov, ki so clanice univerze, so dekani. Imenuje jih rektor univerze, in sicer na predlog senata clanice. Dekan samostojnega visokošolskega zavoda, ki ni clanica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja obenem. Tehnicni in administrativni delavci Za opravljanje racunovodskih in administrativnih del vrtci in šole zaposlujejo racunovodjo in poslovnega sekretarja. Vendar lahko ustanovitelj vrtca ali šole racunovodska, administrativna, vzdrževalna in druga dela izvaja s svojimi službami, vrtci in šole pa lahko za opravljanje teh del sklenejo pogodbo tudi z zunanjim izvajalcem. Za opravljanje tehnicnih, vzdrževalnih in drugih del vrtci in šole zaposlujejo cistilce in hišnika. Srednje šole zaposlujejo še vzdrževalca ucne tehnologije oziroma racunalniške opreme, vrtci perico. Za pripravo hrane vrtci in osnovne šole zaposlujejo kuharje, vrtci tudi pomocnika kuharja. Ce šola izvaja posebni program za otroke s posebnimi potrebami, lahko zaposli tudi varuha – negovalca. Zavodi, ki izvajajo izobraževalne programe za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, zaposlijo za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo racunalniške, elektroakusticne in druge opreme vzdrževalca opreme. Vrtci in šole lahko zaposlijo tudi spremljevalca za fizicno pomoc gibalno oviranega otroka (ucenca ali dijaka), ce tako doloca odlocba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V vzgoji in izobraževanju Slovenija si prizadeva, da imajo vsi udeleženci v izobraževanju dostop do kakovostnega izobraževanja, v ta namen je razvila sistem zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. nad zakonitostjo delovanja javnih zavodov in zavodov s koncesijo bdi šolska inšpekcija. Izvaja redne in izredne preglede ter obravnava pravne, organizacijske in druge upravne postopke. Vrtci in šole izvajajo redne samoevalvacije. Samoevalvacijska porocila letno pregledujejo in potrjujejo sveti zavodov. Pri samoevalviranju zavodi vrednotijo predvsem vzgojne in izobraževalne procese, rezultate notranjega ocenjevanja primerjajo z rezultati zunanjega preverjanja znanja. Ugotovitve samoevalvacije šole upoštevajo pri nacrtovanju dela v naslednjem šolskem letu, pa tudi pri dolgorocnejšem nacrtovanju, npr. pri pripravljanju programa razvoja. Vse dokumente sprejme svet zavoda. Ob koncu drugega obdobja osnovne šole (6. razred) in ob koncu osnovne šole (9. razred) je organizirano zunanje preverjanje znanja ucencev. Dijaki koncajo srednjo strokovno šolo s poklicno maturo, gimnazijo pa s splošno maturo. Obe sta v celoti ali delno organizirani eksterno. Državni izpitni center vsako leto opravi temeljito analizo izpitnega uspeha ucencev in dijakov, po predmetih, obcinah in šolah. Prejmejo jo ministrstvo, pristojno za izobraževanje, in šole. Podatki o ucnem uspehu ucencev in dijakov po šolah niso javni. šole jih uporabljajo pri ocenjevanju dosežene kakovosti dela. Dosežke svojih ucencev oziroma dijakov primerjajo s povprecnimi in najvišjimi dosežki v državi. Svet za kakovost in evalvacije je organ, ki ga imenuje minister, in skrbi za koordiniranje evalvacije programov predšolske vzgoje, osnovnega in srednješolskega izobraževanja in poroca ministru. Izdeluje tudi merila in postopke za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih in šolah na nacionalni ravni. Opredeljuje strategije in potek evalvacije. Identificira temeljna evalvacijska vprašanja, predlaga narocila evalvacijskih študij, predloge razpisov in izbora evalvacijskih študij. koncne odlocitve sprejme minister, pristojen za izobraževanje. Svet spremlja tudi potek evalvacijskih študij in poroca strokovnim svetom in ministru ter strokovni javnosti. Podatke o vpisu otrok, ucencev, dijakov in študentov, zaposlenih, zavodih in programski strukturi zbira in spremlja Statisticni urad RS. Objavlja jih v obliki, ki ne omogoca identifikacije posamezne statisticne enote. V terciarnem izobraževanju so za notranjo evalvacijo pristojni višje šole in visokošolski zavodi sami, pri zunanji evalvaciji pa ima osrednjo vlogo nacionalna agencija za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu. EURYDICE SLOVENIJA EURYDICE SLOVENIJA Eurydice Slovenija, ki je pripravila publikacijo pred vami, je nacionalna enota omrežja za izmenjavo informacij o izobraževalnih sistemih. Deluje na Uradu za razvoj izobraževanja na ministrstvu, pristojnem za izobraževanje. Omrežje Eurydice, ki ga sestavlja 40 nacionalnih enot v 36 državah in centralna enota v Bruslju pa deluje pod okriljem programa Erasmus+. Poslanstvo omrežja je: • zagotavljati zanesljive in relevantne podatke s podrocja izobraževanja, • analizirati razlicne vidike izobraževalnih sistemov, • prispevati k evropskemu razumevanju izobraževanja in • podpirati z dokazi podprto politicno odlocanje na nacionalni in evropski ravni. Izdelki omrežja so: • Eurypedia – spletna enciklopedija nacionalnih sistemov izobraževanja, ki ponuja primerljive in redno osvežene opise izobraževalnih sistemov, • primerjalne študije (tematske študije – thematic Reports), • publikacije z indikatorji in statistiko (Pomembni podatki – key Data), • publikacije s podatki o strukturi in glavnih znacilnostih izobraževalnih sistemov (Podatki in številke – Facts and Figures). Eurydice Slovenija objavlja vse izdelke omrežja na spletni strani www.eurydice.si. Poleg študij, ki jih pripravlja omrežje, so na spletni strani Eurydice Slovenija redno objavljene tudi novice s podrocja vzgoje in izobraževanja, informacije o reformah v tujini ter povezave na zbirko zakonodaje s podrocja izobraževanja. SISTEMVZGOJEINIZOBRAŽEVANJAV SLOVENIJI Diplome se pridobijo do 30. 9. 2016. 26 740 353 Šolsko/študijsko leto: 2014/15 in 2015/16 SiStem vzgoje in izobraževanja V SLOVENIJI