GLASOVA anorama KRANJ, 14. DECEMBRA 1963 ŠTEVILKA 49 Stari ljudje so modri kot pratika. če so preživeli dve vojni in dočakali visoko starost, so njihove življenjske izkušnje vredne zlata. Devetdesetletni Kranjskogorčan France Kresnik je takšen izkušen mož. Preživel je dve vojni in še vedno stoji trdno na nogah. Na gorenjskem zraku si je ohranil zdrava pljuča. Zdrav je kot dren. Zdrav kot dren Le včasih ga ljudje najdejo v postelji. Ko smo ga obiskali, je ležal na svojem ležišču. Takoj je pojasnil: — Nisem bolan, samo počivam rad. Tako se zgodi, da me ljudje dobijo pri belem dnevu v postelji. # Kaj pa vreme, očka? Znano je, da je Kranjska gora naša zimska Meka. Domačini se verjetno najbolj spoznate na vreme in sneg? — Letos ga ne bo veliko. Preveč je bilo mokrote. Dež nas je žalil do vrat. Prevladovalo bo najbrž suho in mrzlo vreme. V suhih zimah in pri mrazu pa ni veliko snežnih padavin: # Kako da si upate napovedati tako dolgoročne vremenske napovedi? Ali svoje trditve stresate kar iz rokava? Obrisal si je sive brke, konjičke si je nekoliko zavihal in napravil prepričevalen obraz. — Z vremenom imam dolgoletne izkušnje. Spominjam se zim nazaj in jih vzporejam. Veste, so si podobne kot ljudje, če jih dolgo opazujete, lahko sklepate o njih, preden jih docela spoznate. Očka Kresnik ni učen vremenoslovec. Domačini pravijo, da njegova beseda drži. Polde Ulaga Devetdesetlernik France Kresnik iz Kranjske gore Na 2. strani Dve novi samostojni afriški državi: KENIJA IN ZANZIBAR V tem tednu so podelili samostojnost dvema afriškima državama ob vzhodni afriški obali. V Zanzibaru plapolajo od torka, v Keniji pa od včeraj nove državne zastave. Na 3. strani PARIŠKO VINO Vina v Parizu ni lahko kupiti. Vedeti morate natančno kakšno vino kupujete. Trgovci ne marajo vzeti na sebe odgovornosti, če vam vino ne bi ugajalo. Na 6. strani NAROD MORA NADALJEVATI NJEGOVO POT Novi ameriški predsednik Johnson je odrasel na bregovih teksaške reke. Veliko novega o prvem državljanu Amerike boste zvedeli v našem sestavku na srednji 4tranL fl V SIOPJU DELIJO KLJUČE V zadnjih tednih so v Skopju dogradili stanovanjska naselja za ljudi, ki so po potre-* su ostali brez strehe nad glavo. Zgotovljena so naselja Sara j, Via je, Djordje Petrov in druga. V okolici Skopja so v zadnjih štirih mesecih zgradili 11 satelitnih mest. Najprej so ključe novim stano-vavcem razdelili v naselju Djordje Petrov. Sovjetski vojaki so do naselij zgradili asfaltirana cestišča, ameriški vojaki gradijo svoje naselje, britanski vojaki postavljajo pet velikih paviljonov iz pločevine za šolo, naša vojska pa je med prvimi zgradila naselje za stanovanje družin, ki jim je potres porušil hiše. SILVANA PAMPANINI, ki se je pred leti še enakopravno kosala v italijanskem filmu z Gino Lollo-brigido in Sophio Loren s svojim ugledom v filmskem svetu ni več zadovoljna. Nad njeno glavo so se začeli zbirati temni oblaki. Ker italijanski filmski proizvajavci vanjo nimajo več posebnega zaupanja, ji ne dajejo novih vlog. Ker je filmska zvezda precej nezaposlena, je sama ustanovila svojo proizvodno hišo. »Kar znajo ostale igrav'ce, znam jaz tudi« — pravi 32-letna igravka, ki pri svoji lepoti še ne namerava filma obesiti na klin. Silvana Pampanini upa, da si bo s svojo proizvodnjo filma zopet pridobila ugled med italijanskimi filmarji. Na 7. strani »BOHINJ« KRIŽARI PO VELIKI LUŽI Pomorščaki na ladji »Bohinj« in Bohinjci se še precej slabo poznajo. Tehnične podatke o tej ladji »Bohinj« boste zvedeli iz našega sestavka. Na 9. strani MALO ZA ŠALO, MALO ZA STRAH Veliki mojster ameriškega filma Hitchcock odgovarja na nekaj zanimivih vprašanj s področja filma*. DVE NOVI AFRIŠKI DRŽAVI STA POSTALI SAMOSTOJNI a m Najprej «6 nastopu! prod trgovini s sužnji, da bi izrinili Arabce. S prepovedjo trgovine s sužnji je Zanzibar zgubil na svojem pomenu. Leta 1892 je postal Zanzibar prosta luka. Začelo se je razdobje mednarodnega tihotapstva in prepovedane trgovine. Zanzibar ni mirno prenašal britanskega kolonialnega izkoriščanja. Ze leta 1936 so s noti, sabljami in bajoneti nezadovoljni Arabci, potomci prebivavcev Shirazijcev napadli britanskega kolonialnega upravitelja. Stranki, ki sta se potegovali za politično neodvisnost Zanzibara nista bili vedno enotni. Zanzibarska nacionalistična stranka ima večino med arabskim prebivav-stvom, afriško širazijska stranka pa med črnskim pre-bivavstvom. Prišlo je večkrat do krvavih obračunov med njima. Sele v zadnjem času Trije vojaki ▼ Keniji. Na slfld Je predstavnik arabske manjšine v sredini stoji vojak britanske kolonialne oblasti, desno pa Je pripadnik afriških plemen. Zanzibar BRITANSKI lev zapušča Se dve afriški deželi: Kenijo in Zanzibar. V tem tednu sta postali samostojni in neodvisni. Z drogov so spustili britansko državno zastavo in na njeno mesto potegnili novi zastavi samostojnih afriških dežel. Polnoč v Zanzibaru Vzgodovini tega afriškega otoka noč med ponedeljkom in torkom ne bo tako hitro pozabljena. Opolnoči je bila razglašena neodvisnost otoka, ki ga prištevajo med največja pomorska središča sveta. Zgodovina Zanzibara je podobna pisani preprogi. Pre-tHvavstvo otoka sestavlja mešanica Arabcev in afri-*krb plemen. Pred letom 1830 •o se domačini radi bahali, da so potomci starih Perzii- cev. Tega leta so začeli v Zanzibaru sklepati velike kupčije. Stiki s svetom so se odprli. Zanzibar je postal pristanišče za kupčije z »belim blagom«. Domačini so v notranjosti črne Afrike nakupovali sužnje in jih prodajali po vsem svetu. Arabci, ki so se tukaj naselili, so prinesli na otok islamsko vero. Sčasoma so v Zanzibar začeli prihajati tudi belci in Indijci. Evropejci so bili upravljavci, Arabci in.Indijci trgovci, afriško prebivavstvo pa so uporabljali za najnižja dela. Najprej so Zanzibar podjarmili Portugalci. Držali so ga pod svojo oblastjo od leta 1503 do 1698. V tem času se je začelo tudi močno priseljevanje iz Indije. Leta 1832 je Zanzibar osvojil arabski sultan Imam SaUL V času arabske nadoblasti je doživel Zanzibar velik gospodarski razvoj. Arabci so začeli trgovati z Angleži, Američani ta Francozi. Kmalu so Angleži odprli v Zanzibaru tudi svoj konzulat. Njim so sledili tudi Francozi in Američani. Arabski vpliv je bil vedno bolj izpodrivan. Angleži so na Zanzibar zelo ljubosumno gledali iz Indije. Ko je bil leta 1869 dograjen sueški prekop, je trgovina z Zan-zfbarom še bolj oživela. Britanci so se na otok vtihota-oili s političnimi prevarami. Ministrstvo dela v kenijskem glavnem mestu Najrobi. Naj-robi daje popolnoma evropski videz. sta začeli sodelovati. Posledica tega sodelovanja je priznanje neodvisnosti. Trdnjava belcev Kenija, dežela v nepo- jj sredni soseščini Etiopi- g je, Ugande, Tanganjike jj in Somalije, velja za staro jj postojanko Angležev. Ko so S prišli v to deželo Angleži, so jj| jo nameravali spremeniti v g" »deželo belega človeka«. Dol- n go časa se jim je res to po- jj srečilo. Prvi dokaz, da so g Angleži nameravali ostati v §§ Keniji daljšo dobo, je grad- g nja velike železniške proge jj od pristaniškega mesta Mom- jj base do Risuma ob Viktori- g jinem jezeru. Progo so gra- 1 dili od leta 1896 do 1901 in | meri 940 km. M Kenija je po geografski g legi dežela, ki leži na ekva- m tor ju. Podnebje je ob obali g tropsko, s precejšnjimi pada- jj vinami, v notranjosti pa jj suho in brez dežja. Ob obali 1 rastejo tropski gozdovi, v g notranjosti trnasto grmovje. I Prebivavstvo je mešanica g Arabcev, črncev, Indijcev in g belcev. Samostojnost Kenije, ki ji jj je bila včeraj podeljena, je |j plod dolgotrajne borbe. Na jj zadnjih volitvah, ko je bila g priznana afriškemu prebi- 1 vavstvu splošna volilna pra- p vica, je na volitvah zmagala g Kenijska nacionalna unija. S jj 53 glasovi v kolonialna upra- 1 vi je stranka na čelu z Jomo jj Kenvattom, ki so ga pred [j letom spustili iz zapora, po- g stavila zahtevo po neodvis- jj nosti. Po dolgih pogajanjih g v Londonu jim je to uspelo, g 11 »LJUBEZEN ne poznd časa, ne razuma, ne dostoA janstva, ne obzira. Ljybe-( zen ve samo za ljubezen.* Andrč Malraicc, t"rane. književnik »NOBENA lena se se poslužuje laži, će ve, da fd resnica prav toliko interes santna.* j F. Morceau, francoski komediograf »ČLOVEK, ki počiva na svojih lovorikah, jih ni postavil na pravo mesto.* Red Skelton, ameriški komik »DOBER glas večine ljudi je odvisen od "slabosti državnih toživcev.* Danny Kav, ameriški igravee »ZGODOVINA člove-Itva je plagiat. Vedno H morali sumiti ljudi, ki pripovedujejo nekaj Čisto novega.* G. Guareshl, i tal. časnikar t in satirik »HRABROST ni vrtina. Biti pogumen, to je sreča.* F. Mauriac, franc. akademik »NAVDUŠENJE je vsakdanji kruh mladosti. Skep-tičnost pa je vino starosti.* nBHafiMUBJO Pesnik — kozmonavt SOVJETSKI KOZMONAVT PAVEL POPOVIČ, star 33 let, ki je 48-krat obkrožil zemljo, je izdal v vojaškem listu »Rdeča zvezda« epsko pesnitev z naslovom »Korakam po mlečni cesti ozvezdja«. Razprodano SIR LAURENCE OLIVIER je moral zapreti blagajno pri Old Vic Theatru (ki ima 750 sedežev) za predstavo Hamleta. Predstave so razprodane že do konca tenff Vstopnice se dobijo samo »pod roko« in so desetkrat dražje. Hamleta igra Oeter OToole. Audrev Hepburn — pevka AUDREJ HEPBURN se je med snemanjem, novega filma »My fair Lady« izkazala kot tako dobra pevka, da režiser še ne ve, ali bo v filmu pela kratko pesem sama ali ji bodo dali raje daljšo pevsko vlogo v muzikalni izvedbi »Oliverja Tvvista«. Cesar v rižu čE SE JE včasih znašel japonski cesar na polju, je bila to krvava zgodba. Pri cesarju Hirohitu pa je bilo td čisto nekaj drugega, ker je ta »sin sonca« navdušen agronom in se predvsem navdušuje nad novimi riževimi vrstami. Lahko ga najdete, ko z zavihanimi rokavi in očaji na nosu ogleduje riževa polja. Vodiči z iztegnjeno roko Prestolnica Francije nas je navduševala. Vročina prvih popoldanskih ur nas je utrudila in zavili smo proti prebivališču. Na poti smo se ustavili še ob nekaterih znamenitostih. Postali smo nekaj trenutkov pred slovitim Eiff-lovim stolpom, ki mu zdaj zaradi ogromnih vzdrževalnih del grozi, da ga bodo podrli, ustavili smo se še ob Palais de Chaillot in končno ob Hotel des Invalides, palači, v kateri je pokopan Napoleon. Poglejte, kaj pravijo propagandni plakati o tej stavbi, ki jo obiščejo tisoči — ne samo tujci,, ampak tudi Francozi in Parižani: »Glavna fasada tega poslopja je videti kot neizmerna štirioglata kasarna 200 m dolga in z 200 okni«. To drži. Stavba je neprijazna. Vendar — Napoleonov mit je tako močan, da bi privabil ljudi, pa če bi bilo vse skupaj še desetkrat slabše. Vodiči z roko, iztegnjeno naprej, (vanjo nabirajo poleg redne plače še drobiž od poslušavcev) razlagajo brbljaje napamet naučene stavke o kipih, ki obkrožajo Napoleonov sarkofag, o arhitektih, ki so gradili stavbo, o Napoleonovih ljubeznih, vojskah, značaju itd., itd. V okrogli dvorani pa leži v rdečem granitnem sarkofagu veliki vojskovodja Evrope, menda pokopan v še šestih drugih krstah, preden so ga položili v ta zaključni sarkofag. Tudi tu so stene popisane z različnimi kraji slavnega Napoleonovega vojskovanja. Ko se naveličaš, se po stopnicah mimo vodičeve iztegnjene roke vrneš v pritličje palače, in če plačaš še frank in pol, lahko pogledaš še muzej francoske armade, kjer je seveda spet najslavnejši del tisto obdobje, ko se je po evropskih bojiščih preganjal Napoleon. Lahko vidite zastave, opremo, orožje, obleko, ki jo je nosil Napoleon ob "tej in tej bitki, tu so njegova odlikovanja, pokrivalo, menažke, noži, da, celo srajco in spodnje hlače velikega vojskovodje in mitološkega junaka Francije si lahko ogledate. Med potjo smo si kupili vsak meter dolgo štruco kruha. V Franciji prodajajo kruh, ki ni debelejši od zapestja, dolg pa je skoraj meter. Oboroženi s temi sabljami smo se odpravili v naše hotele odpirat konserve in se pripravili za naslednji napad na mesto. Ker se nam je zdelo dolgočasno pohajati v tako veliki skupini, smo se razdelili in s prijateljem sva jo mahnila na Montmartre. Ravno -mračilo se je, ko sva se vzpenjala po stopnicah proti cerkvi Sacre Coeur. Krasen razgled na v mraku izginjajoče mesto-je bilo prvo, kar se je nama nudilo. Cerkev, ki so jo začeli graditi leta 1875, je znana predvsem zaradi svojega zvona, ki je največji v Franciji in ob katerem se veliki zvon cerkve Notre Dame zdi kakor majhen navček. Težak je 26215 kg, meri tri -metre v premeru in ima obseg 9 m 43 cm. Tega večera naju je čakalo še več presenečenj in navdušenja. Vino Po klančku sva se spustila proti trgu Pigalle . Mimogrede sva pogledala v majhno gledališče, ki ga med poletjem niso zaprli. Igrali so Roshesholma. V dvorano ni bilo več mogoče, zato sva jo mahnila v bližnjo krčmo. Gostilničar, mlad mož s predpasnikom in rdečo ruto okoh ramen, je žvečil zadnji kos mesa, ki ga je imel za večerjo. Urno je pristopiLk nama in naročila sva vsak po en kozarec dobrega vina. Prišel je takoj nazaj in nama prinesel, kar sva naročila: dobro vino. Plačala sva takoj vsak po 130 dinarjev za 1 del. Naročila sva spet dobro vino, samo drugačne vrste. Spet sva takoj dobila naročeno, a bilo je že 160 dinarjev za 1 del. Uvidela, sva da tu ne bova mogla dolgo preizkušati kvalitete francoskega fina in sva se spravila iz krčme ob vnetem prigovarjanju krčmarja, ki ga pa žal, nisem prav nič razumel. Ko sem že ravno pri vinu, naj še povem, kako ga prodajajo. , Vino v trgovinah Dome des Invalides v Parizu Pariško vino Hotel sem piti šampanjec. Odšel sem v trgovino in se zmede 1 pred ogromnim številom etiket. Trgovec, ki se je mudil nekje zadaj, je ob zvonenju z vrati takoj priteker. »Kaj bo dobrega?« »Steklenico šampanjca!« »Katerega?« »Nekega dobrega!« Tu z besedo »dober« nisem nič opravil. Trgovec mi je rekel, da je šampanjcev več vrst, in da če ga ne poznam, mi ga ne more dati, ker mi lahko ne bo ugajal, potem pa bom njega krivil. Nič ni pomagalo, enostavno mi ga ni dal. »Gospod, ta stvar stane denarja, in če vam ne bo ugajal, boste denar vrgli proč, denarja pa ni dobro metati proč ...« Čuden trgovec sem pomislil. Ne mara zaslužiti. Važnejši mu je moj želodec kot zaslužek. Ker sem Jugoslovan, sem se temu močno čudil. Konec je bil ta, da sem trgovino zapustil s steklenico dobrega črnega vina, ki sem ga dan prej pil na sprehodu po Montmartru, samo da sem tu za celo steklenico plačal 6 frankov. Moulin Rouge Znamenita pariška cerkev Sacre Coeur. Iz krčme sva prišla v najhujši nočni vrvež. Okoli Moulin Rouge so se gnetli ljudje. Zgodila se je majhna prometna nesreča. Vendar je bilo to komaj opaziti, kajti tudi okoli ostalih nočnih zabavišč so se gnetli ljudje, morda še bolj, ker so cenejša. Na cestah so bili ob tej uri, bilo je okoli desetih, vsi, ki so mislili posedeti v nočnih lokalih, pa tudi tisti, ki so samo iz radovednosti postajali po ulicah in so potem nameravali domov. S prijateljem sva si kupila vsak po pol klobase in gorčico in si ogledovala direndaj. Luči so utripale na vsaki hiši, vriše žensk in moških se je mesar s hrupom motorjev. Pred okni si ljudi videl samo v hrbte. Obrazi so bili obrnjeni v fotografije zvezd, ki jih vsak lokal obesi v izložbeno okno, da privabi obiskovavce. Cene lokalom so se gibale od 1500 do 10.000 dinarjev, v kar je vračunan samo obvezni zajtrk. Tako nama ni kazalo drugega, da sva odšla v najcenejšega. Bila sva že utrujena. Preletela sva še vse prostore, kjer se lahko zvečer vidi kaj zanimivega in se odločila, da malo posediva. Dva Norvežana Zapletla sva se v razgovor s sosedom. Oba profesorja, vendar jima ne bi dal niti enega otroka v šolo, če bi jih imel deset. Predstavljajte si nekoga, ki je na smrt prestrašen, če vidi slepca ali martinčka. Tako sta bila onadva prestrašena pred komunizmom. Rabila sva dobro uro, da sva jima dokazala, da železna zavesa ni nekaj materialnega in da je pri nas ni. Imela sta okoli 200.000 dinarjev, kar bi jima zadostovalo za 10 dni skromnega bivanja na francoski rivieri. S tem, da sva jima povedala, da bi ta denar pri nas zadostoval kar za dober mesec in pol, -sva ju pripravila do poslušanja in jima stvar malce razložila. Ker sva se jima smejala, ko nista vedela za glavno mesto Jugoslavije, je gospa dejala: »Vi ste nesramni. Tudi jaz vas lahko spravim v podobno zadrego, če vas vprašam za glavno mesto Norveške!« Ob klepetu smo zamudili zadnji metro in se peš odpravili domov. Dolga pot po treh bulvar-jih nam je minila v sproščenem in dokaj prijetnem razgovoru. Norvežana sta se sprostila in nama povedala še to in ono, preden smo dospeli do mesta, kier smo se ločili. Mito Trefalt k .ZANIMIVOSTI Najmočnejša lokomotiva NA ZAHODNONEMŠKIH progah je začela voziti najmočnejša evropska Diesel lokomotiva. Njeni motorji razvijajo moč 4500 konjskih sil. Težka je 130 ton. Na prvem potovanju je vlekla od Monaca do Lindaua železniko kompozicijo, težko prek tisoč ton. Ekran za barvno televizijo TVRDKA PHILLIPS je skupino urednikov znanstvenih rubrik povabila na demonstracijo »plumbiko-na«, novega eksperimentalnega ekrana, ki lahko sprejema barvne in črnc-bele televizijske programe. -Najdražja knjiga BELGIJSKI PISATELJ Hugo Klauss je ovrgel dosedanji rekord ekstravagantnega španskega slikarja Salvadorja Dalisa, katerega knjiga »Apokalipsa« je bila do sedaj najdražja^na svetu. Začel je prodajati 2,35 metra visoko knjigo, ki vsebuje 6 listov iz pleksiglasa. V knjigi je natisneja samo ena Klaussova* pesem in štiri originalne risbe. Knjiga stane okoli 4 milijone dinarjev. Na sliki je ogromni potapljaški zvon, ki ga uporabljajo rudarji za diamante. S pomočjo te naprave iščejo diamante pod morjem. Napravo so. razstavili v Zahodni Nemčiji. Najnovejši poskusi obetajo uporabo avtomatov, ki jih je mogoče upravljati brez gibov ali drugih fizičnih posegov iilll!!! Misel} upravlja avtomate KO SO BOLNIKU namestili na roko elektrodo in vključili magnetofon, na katerem so bili posneti biotokovi, ki ustrezajo mahanju z roko, je ta na veliko začudenje opazil, da se njegova roka giblje. Z močno voljo in nekoliko truda je uspel roko umiriti. Toda znanstvenik je obrnil gumb in povečal jnoč biotokov. Roka je spet začela mahati ne glede na voljo njenega lastnika, ki jo je hotel umiriti. Bolnik se je počutil, kot da je izgubil voljo. Poskus seveda ni imel takega namena, ampak da spodbudi delo poškodovanih mišic, do katerih biotokovi ne prihajajo po normalni poti, to je po živčnih zvezah znotraj organizma. Radijski valovi PROBLEM radijskih valov, ki jih oddaja človeški,organizem, že zelo dolgo zanima znanstvenike. V zadnjem času opravljajo poskuse, ki K1IHE Tudi racionalnost so kmalu spoznali: prej so odbrano umazano volno zavrgli, zdaj pa so jo začeli prati in koristno uporabljati. Izdelovali so v glavnem štiri vrste sukna: grobo, graničarsko, srednje in fino. Uporabljali so prejo iz domače volne, za srednje kvalitete prejo iz mešane domače in Ogrske volne, za boljše blago pa so izključno uporabljali le italijansko volno. Blago so barvali v enajstih barvnih odtenkih, le graničarsko sukno je bilo barvano v standardnih treh tonih: v modrem, rdečem in zelenem. Način tkanja oziroma prepletanja niti v tkanini je bil posnet po italijanskih in hoiandskih vzorih Strokovnjaki — tako mojstri kot vodilni tkalci — so bili spočetka iz severnih dežel, predvsem iz Šlezije pa tudi iz Holandske; pozneje so pričeli prihajati strokovnjaki iz Italije, ki so prispevali viden delež k izboljšanju kvalitete. Menjava lastnikov Po triindvajsetletnem lastništvu deželnih stanov je prevzel dne 22. novembra 1747 podjetje ljubljanski trgovec in menjavec Friderik VVeitenhuller. Zdaj je bilo celotno pod-, jetje koncentrirano na Selu. Tovarno je sestavljalo več oddelkov: predilnice, tkalnica, valjavnica, stiskalnica, barvarna, sušilnica in skladišče. Zmogljivost tovarne je bila v tej dobi že 1500 kosov blaga letno (1 kos = 31 vatlov). Ce to prevedemo v današnjo mero, dobimo letno .proizvodnjo 27.000 metrov. Zaposlenih je bilo kakih 400 delavcev predvsem zunanjih predic; v zimskem času pa še več. Poleti, ko so kmetje tlačanili na poljih svojih gospodov, je dostikrat preje zmanjkovalo. Tedenska poraba je bila okrog leta 1758 po 1725 funtov (t.j. okrog 800 kg). Staremu in že betežnemu VVeitenhullerju ni kazalo drugega, da je dne 1. februarja 1762. leta tovarno prodal. Nova lastnika sta postala Valentin Ruard in Jožef Desselbrunner. Zaradi zanimivosti asortimenta izdelkov te prve naše tekstilne tovarne navajamo proizvodnjo v prvem letu novega lastništva: Iz 87.668 funtov (1 funt — 0.454 kg) ovčje volne, domače in uvožene so stkali 15 kosov moltona (vsak kos po 100 vatlov in v teži 80 funtov), 8 kosov raševine (vsak kos po 100 vatlov in v teži 80 funtov), 31 kosov volnene flanele za podlogo (po 60 vatlov v teži 56 funtov), 82 kosov navadne volnene flanele (po 65 vatlov v teži 56 funtov), 568 kosov graničarskega sukna (po 32 vatlov v teži 75 funtov) in 492 kosov navadnega sukna (po 40 vatlov v teži 75 funtov). (Nadalievan\c. nrihr.-Iniičl napovedujejo skoraj fantastične perspektive uporabe avtomatov, s katerimi lahko upravlja že samo operaterje-va misel. Do sedaj so dosegli največ uspehov na področju registriranja tokov v mišicah. Za nestrokovnjaka to sicer ni tako senzacionalno kot upravljanje z mislijo, a rezultati takih raziskav bodo imeli izredno pomembno vlogo pri zdravljenju bolnikov, obolelih za paralizo. Večkratno stimuliranje z istimi biotokovi povzroča določeno obnovo ustreznih delov živčnega sistema. Zveza med človekom in strojem FRANCOSKI znanstveniki se ukvarjajo z zvezami med človekom in strojem. V ta namen uporabljajo tako imenovani »alfa« ritem žarčenja človeških možganov. Temu žarčenju -ustrezajo zelo šibki radijski valovi. Neposreden sprejem teh valov po radijski poti bi bil tehnično težak, vendar je* to mogoče opraviti s posebnimi elektrodami, ki se namestijo na gla\*o osebe; na kateri se opravlja poskus. Elektrode odgovarjajo tudi na najmanjše spremembe napona na površini lobanje. Nastale tokove je mogoče okrepiti in prenesti do radijske postaje, ki je povezana z ustrezjiim avtomatom. V teoriji vse to izgleda zelo lepo, vendar je pot do praktične uporabe še precej dolga. Neki francoski znanstvenik za začetek dela poskuse s prižiganjem luči na razdaljo in z oddajanjem zvočnih signalov. Težave ima pri izbiri, ko mora »z eno mislijo« prižgati »eno luč«, kljub temu je velik optimist in meni, da bo z unorabo ustreznih metod mogoče do- M A Li _ tHASVETt Zimski por I ZIMSKI por vsadimo t 10 do 15 cm globoke luknje. Sadike zalijemo, da spere voda nekoliko prsti na korenine. Luknje ostanejo odprte, zasujemo jih pozneje pri okopavanju. Globoko posajeni por napravi debelo in dolgo steblo in brez škode prezimi na prostem. Peteršilj pozimi i KAKO prezimimo peter-lilj? Peteršil i, namenjen za' tirno, presadimo v lončke in taboje. Za večje potrebe ga pustimo kar na gredah. Da bo zelenje varno pred dežjem in snegom, položimo Bied vrste smrečje. V prav »uđem mrazu pokrijemo vso gredo s smrekovimi vejami. Tako bo ostal peteršilj vso e*mo lepo zelen in ga bomo hko trgali, kadarkoli bo potrebno. r s Lesni pepel j LESNI pepel potrosimo pozimi po gredah, kjer bomo pozneje posejali grah ah* čebulo. Pepel uniči tudi razne vrtne škodljivce. 1 i .... Shranjevanje ocvirkov i Hranimo jih kot mast. Ako »o presuhi vlijemo nanje nekoliko ohlajene masti, drugače postanejo radi žarki in plesnivi. Važno je namreč, da so vse praznine dobro zadelane. Mast nali jemo, Modela na sliki sta predvsem primerna študentkam in šolarkam. Čeprav smo slišali mod-ko so ocvirki že popolnoma ne napovedi, ki so zatrjevale, da bodo gube izginile, vidimo ga le ni res. Prav gotovo so mrzli. Tako zrak ne more v krila z gubami preveč praktična, da bi jih kar po 2 letih žene zavrgle. Pulija sta oba s vi* aotranjost. sokim ovratnikom, menda so prav ti ovratniki letošnjo zimo najpril j ubijenejšl Kecepii Jajčnik s slanino A in krompirjem 2 dkg maščobe, 4 d kg sla* rime, 2 žlici mleka, sol, 2 ja'f-ci, 2 kuhana krompirja, zelen ^ peteršilj Na maščobi preprazimo n* koščke narezano slanino in dodamo z mlekom in soljo stepeni jajci. Ko jajci nekoliko zakrkneta, dodamo še na koščke narezan kuhan krompir, premešamo in potresemo s sesekljanim zelenim peter* šilj-em. Namesto krompirja lahko vzamemo dve rezini kruha. Narežemo ju na kocke in na maščobi ter slanini nekoliko preprazimo. Nato do* damo stepeni jajci in dobro premešamo. Solimo in potresemo s sesekljanim zelenim pe* teršiljem. Slanino lahko nadomestimo z naribanim sirom, ki ga zamešamo med stepeni jaj* ci. Lahko pa opisane jedi po-* tresemo tudi z naribanim sirom. ZNANO JE, da nohti rastejo zelo počasi, še počasneje na nogah leot na rokah. Nohti na prstih (na rokah) zrase jo za 0,1 mm dnevno. Bolezen ali pa tudi napačna nega je vzrok raznim nepravilnostim na nohtih. Nohti Kožice si ne bomo nikoli rtrigle,, za nohte pa uporabljajte dobro pilico ki ne jlkarij. Kožico si bomo po vsakem umivanju rok porinile nazaj, med tem ko si bomo roke brisale v brisačo. Po umivanju si ne bomo takoj lakirale nohtov, pač pa vsaj 10 minut pozneje. } Nohta ob robeh ne bomo preveč popilile, ker sicer se lahko zgodi, da bo zrasel v meso. j Predvsem gospodinje imajo navadno slabe in lomljive nohte. Vzrok je predvsem v tem, ker te neprestano močijo roke in uporabljajo razna čistilna sredstva, v kate- rih so tudi kemične snovi, ki zelo škodljivo vplivajo na nohte. Zato bi bilo prav priporočljivo, da bi gospodinje pri pomivanju in čiščenju oblekle gumijaste rokavice. Ce pa tega ne store, pa je nujno, da si pri vsaki uporabi čistilnih sredstev temeljito operejo roke in , nato splaknejo z mrzlo vodo. Zdravnik za kožne bolezni pa je svetoval, naj si roke sperejo v raztopini 1 litra vode z 2 žlicama kisa. Potem si bomo pa roke temeljito namastile. Lomljivim nohtom bo delo zelo dobro, če jih bomo zvečer pomočile za 5 minut v mlačno olje. Ce se bodo nohti še naprej lomili, potem naj poizkusijo z uživanjem želatine. Lahko jo raztopimo v sadnem soku ali kompotu in jo vsak dan pojemo 8 gramov, to naj traja 3—6 mesecev. Okus ne bo tako neprijeten, uspeh pa je skoraj gotov. Kaj če otroci grizejo nohte? Tu sta lahko dva vzroka: ali psihični ali pa pomanjkanje apnenca. Tega moramo otroka na vsak način odvaditi. Pomoč je kaj preprosta: kupimo brezbarvni lak, v katereara farmacevt doda malce kinina. Okus je zelo grenak in s tem namažite otrokove nohte. Pogosto vplivajo bolezni bolj na nohte kot pa zunanji vplivi. Gripe, angina in sploh vse infekcijske bolezni pustijo posledice. Seveda pa se te pojavijo vidno šele po tednih (saj vemo. da nohti raitejo počasi). Mislim, da nam bo sedaj nenadna lomljivost nohtov po • preboleli gripi, angini in drugih infekcijskih boleznih jasna. Kostim, ki bi bfl primeren tudi za novoletno praznovanje. Je povsem preprost, edini okrasek je velika umetna cvetlica Vidimo, da so krznene čepic« Se vedno v veljavi. Predvsem smučarkam bodo dobro služile. Takale naj bi bila pa modna damska smučarska očala, JPO VSELITVI JOHNSONA V BELO HIŠO Veliki narod mora nadaljevati njegovo pot Delo in naloge podpredsednika se ljudem čestokrat zdijo ničeve. Toda Lyndon Johnson, sedanji predsednik ZDA, je daleč, zelo daleč od niča. To je človek, ki je najbolje precenil svoje sposobnosti. »Lvndon Johnson«, je dejal nekega dne Richard Nbcon s je eden ' najsposobnejših politikov našega časa.« Ko je bil Dvvight Eisenhovver predsednik ZDA, je bil Johnson že daj časa voditelj demokratov v senatu. Končno pa so ga priznali za najmočnejšega demokrata v ZDA. Nekega dne boste sedeli na tem stolu Tisti, ki so ga videli v vlogi šefa demokratske stranke v senatu, ga niso mogli nikoli pozabiti. Zdelo se jim je, da je povsod — v dvorani, v garderobi, na sestankih, na hodnikih, zdelo krat poudarjal, da ne bi bil se jim je, da ga slišijo, kako rad predsednik ZDA. Nekoč, laska, prepričuje... Eden ko je bil še šef manjšine v njegovih tovarišev — demo- senatu, se je pogovarjal z Ei-kratov je nekoč označil nje- senhowerjem v njegovem de- govo tehniko takole: »Skrivnost Johnsona je to, kar daje in to, kar prejema. Če se boste pogovarjali z njim o novem zakonskem osnutku ali o čem drugem, ne boste nikoli vedeli, kaj misli, ker vam bo nekaj časa nasprotoval, nekaj časa vam vneto prigovarjal.« Zadnja leta je Johnson več- Ameriški predsednik Johnson, ki so ga posneli ob prvi vožnji v Belo hišo. lovnem kabinetu. Eisenho-wer je nenadoma pogledal na stol za svojo pisalno mizo in dejal: »Nekega dne boste sedeli na tem stolu.« Johnson pa mu je odvrnil: »Ne, gospod predsednik, na tem stolu pa jaz ne bom nikoli sedel.« Morda je verjel temu, kar je mislil. Toda v svojem bistvu je bil prav toliko ambiciozen kot nadarjen. In — tudi ni moža, ki bi se mogel, če bi imel politične sposob- nosti Johnsona, upirati težnjam, da bi nekoč zavladal Ameriki. Mladost na bregovih reke Vnasprotju s Kennedv-jem, ki je bil otrok bogate družine, se je Johnson rodil v mali- leseni hiši med figovimi drevesi, blizu Stonewalla v Texasu. Njegova usoda je bila začrtana že na dan samega rojstva. Stari oče, ki je bil živinorejec in se 5e v mladosti "boril proti Indijancem, je ob jezdil vso okolico in oznanjal, da se jim je rodil sin. Ta pa je podedoval po njem zanimanje za politiko, saj sta bila oba, stari oče in oče, člana teksaške vlade. Mladost je Johnson preživljal na bregovih reke Peder-nales, ki teče mimo njegovega doma. Ko mu je bilo 15 let, se je s svojimi prijatelji odpravil v Kalifornijo iskat delo. Vendar se je kmalu vrnil v Texas in si izposodil 75 dolarjev, da se je lahko vpisal na učiteljišče v južnem Texasu. Leta 1932. je odšel v VVashington in postal tam sekretar skupščine. Razen tega je reorganiziral skupino funkcionarjev na Kapitolu, ki so si nadeli ime »Mali kongres*. Nekoč se je zanj zavzel neki družinski prijatelj iz Texa-as — Sani Ravburn in posredoval toliko, da je Franklin D. Roosvelt imenoval Johnsona za predsednika teksaške narodne vlade. Kasneje je napredoval in postal član poslanske zbornice. Tedaj mu je bilo šele 29 let. Leta 1941 in 1948 je oddal svojo kandidaturo senatu in premagal tako celo prejšnjega guvernerja Coka Stevensona. Ta je sicer izjavil, da je bil ogoljufan, vendar- ni mogel ničesar dokazati, ker so glasovnice skrivnostno izginile. Tu je samo en gospodar Johnson je v sena t u hitro obrnil pozornost nase. Več uspešnih akcij na političnem področju in pa prigovarjanje demokratskega senatorja iz Georgije Richar-da Russella, je pripomoglo, da je bil 1. 1953 Johnson izvoljen za šefa.demokratske sku- pine. Kot le&difelš senata }e mnogokrat delal tudi 18 ur na dan in bil kljub temu zdrav in krepak. Leta 1955 pa je težka srčna kriza začasno zmanjšala njegovo-vnemo. Johnson je sedaj predsednik ZDA. Zadnjo minuto je spremenil mnenje in sprejel ponudbo Johna Kennedvja za njegovega namestnika. Leta 1960, ko so potekale volitve novega predsednika, je bil Johnson najbolj zagrizen Kennedvjev sovražnik. Ko pa je bil slednji izvoljen, je ponudil Johnsonu mesto podpredsednika. Ta je sprva odklonil, kasneje pa je sprejel. Kennedvju je dejal: »Vem, da je tu samo en gospodar. To pa ste vi.« Odslej je vseskozi zvesto služil svojemu predsedniku. Podpredsednik Johnson je avtomatično tudi član Varnostnega sveta in predsednik sveta za aeronavtiko. Prisostvoval je rudi ministrskemu svetu. Ko je^Kennedv okrepil predsedniški komite za enakopravnost, je na njegovo čelo postavil Johnsona. Ker je slednji veliko potoval zunaj ZDA, so pričeli sumničiti Kennedvja, da hoče Johnso-an odstraniti iz Bele hiše. Stvari so se tako močno stopnjevale, da je moral Kennedv nedavno na nekt Jiskovni konferenci demantirati dejstvo, da ima v načrtu »-izpustitev«, Johnsonove kandidature leta 1964. Kljub njunim razlikam v poreklu, osebnosti in politič- ni tehniki se njuna osnovna politična načela v bistvu ne razlikujejo veliko. 36. predsednik bo nadaljeval program svojega predhodnika. Nekaj Johnsonovih mnenj o poglavitnih problemih, ki tarejo človeštvo: MIR: »Vzajemnost je osnova miru. Če Rusi želijo sodelovati z Ameriko, lahko to dosežejo, Če pa želijo naše sovraštvo, ga prav tako lahko izzovejo.« POGODBA O PREPOVEDI NUKLEARNIH POSKUSOV: »Ničesar takega ne bomo storili, da bi tvegali mir. Prav tako ne želimo povečati bremena in nevarnosti hladne vojne in nočemo obsoditi človeštvo na propad. Nimamo nobenega namena prepričevati Ruse, da bomo celo pametne predloge ovrgli, če ne bodo premišljeni, zreli in toč- KUBA: Dokler ne bodo odstranjene vse sovjetske sile s Kube, toliko časa ne bomo zadovoljni.« DRŽAVLJANSKE PRAVICE: »Vsi Američani — beli in črni — si morajo prizadevati za odpravo nasprotij, pred katerimi stojimo danes. Dokler bo sodišče razlikovalo barvo, dokler bo vzgoja privilegij bele rase, dokler bodo dobrine dane vsem imele opraviti z barvo kože, toliko časa bo emancipacija ostala le izjava, ne pa dejstvo.« Dva trg potnika Vtisi naših ljudi o teksaškem mestu Dallasu, kjer so ubili Kennedvja MORDA JE na Gorenjskem še več ljudi, ki so se za daljšo ali krajšo dobo zadrževali v teksaškem mestu Dallasu, kjer so ubili ameriškega predsednika Kennedvja. Naše uredništvo je do sedaj našlo dva. Oba sta bila v Dallasu v zadnjem času. Prvi je tehnični direktor Gorenjske predilnice Marjan Pire, drugi pa je Tržičan Janez Zibler, ki je zaposlen v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Obiskali smo Marjana Pirca in mu postavili nekaj vprašanj o mestu zločina. # Kdaj ste bdli v Dallasu? ,— Pred dvema letoma. Odpotoval sem v to teksaško mesto zaradi nakupa bombaža. Dallas je središče trgovine z bombažem za celotno področje severnega Teksasa. # Kakšen vtis ste dobili o mestu? — Mesto je čedno. Srečate visoke nebotičnike in lepo urejene četrti, Id jih lahko vzporejamo z evropskimi mesti. Ljudje so bogati. Imajo nafto in bombaž. Nafto črpajo kot mi vodo iz studencev. Središče mesta je moderno, z visokimi nebotičniki, pred- Mas roman Kajpada je najpametneje odpotovati prek gora in sprejeti zanesljivo službo, to je majhna, razumna rešitev; če bom dobila otroka, druga sploh ne pride v poštev in četudi bi ga ne dobila, če sem se zaman vznemirjala bi potovanje s Patrickom, pustolovščina, pravzaprav ne pomenila rešitve, vsekakor ne velike rešitve, ki jo pričakujem, odkar sem predvčerajšnji^ popoldne v Milanu odšla od mize v Biffiju. Franziska je neučakana videla, v mestu pod seboj, gorah in morju priložnosti, med katerimi bi lahko izbirala. Velika, prava rešitev bo tista, ki mi ne bo dala proste izbire. Za trenutek je začutila pogled moškega, ki je še vedno stal ob ograji, pogledal jo je; vzne-voljena je stopila iz vdolbine, zajel jo je veter in ji razmršil lase, ko je stopila mimo njega; medtem se je že obrnil in spet gledal na Piaze-Mo. Franziska se je obrnila proti vzhodu in tako sc i i je odprl nvzgled, ki ji je bil prikrit doslej, A. A. BEG ko je stala v vdolbini, zagledala je mogočno ravnino, ki se je razprostirala proti zahodu in jugu, celino. Tam bi morala ostati. Padska nižina bi bila boljša kot ta otok, na koncu nasipa je zagledala Mestre, spomnila se je predsinočnjega kratkega postanka. V Mestru, tam bi bila morala izstopiti, na celini je več priložnosti, s celine bi prišla dalje, ostati bi morala v Milanu, v Milanu ali Mestru, kjerkoli pač, kjer imajo tovar-, ne, urade in delovna mesta. Prav tedaj so se oglasili zvonovi, kovinski glasovi so jo preplavili tako naglo, železo je divje vzkipelo, da se je Franziska prestrašena umaknila, nenadoma je stala zraven moškega, ki si je prav tako kot ona, zatisnil ušesa, prestrašena sta strmela v zvonove, ki so se neusmiljeno pozibavali v ležiščih, zvonove Campanilla pri San Marcu, ki so oznanjali deveto uro, slednjič sta se Franziska in moški spogledala in se trpeče nasmehnila; ko zvonovi niso prenehali zvoniti, sta povesila roke in se vdala divjim bronastim zvokom, ki niso hoteli utihniti. Ta obraz mi je všeč, suhljati, ne rjavi, ne bledi, nevsiljivi, lepo oblikovani obraz. Benečan? Videti je kot možje, na katere sem pomislila, ko sem predsinočnjim videla luč pred doževo palačo, svetlobo onkraj rožnato vijoličastih stekel, ki so utapljala palačo v belem zlatu, v ploskev žarnega ledenega ponosa, to luč so prižgali izkušeni možje, sem pomislila, možje, ki skoraj vse vedo, premeteni, izkušeni hladni možje, in ob tej misli me je obšlo megleno upanje. Vem, da se je naglo razblinilo, vendar se ga še zdaj spominjam. Tako visok je ko* jaz. Oblečen v rjav, podložen jopič, canadienne, kakršne nosijo v Franciji. Zdaj se smeje, zaradi zvonov, zaradi grozotnih zvonov, vendar ima resen obraz. Resnobe ni ti- ste kot pri karabinerjih, ki sem jih opazovala v Galerv; njegov obraz je resen in nenarejen. življenje bi moralo biti podobno temu obrazu, obrazu resnega, dostojanstvenega, smejočega se moškega, moškega ki je res mož. Ko da kljubujeta zvonovom, odločena, da se bosta umaknila nenehnemu brnenju, sta se skupaj obrnila in zdaj je tudi Franziska lahko opazovala dogodke na Piazetti, dvored gledavcev in vmes prehod od pomola do vhoda v doževo palačo, uniforme vojakov, vihrajoče zastave. V Benetkah se nekaj dogaja, danes. Med bučanjem zvonov je svojo misel zakričala kot vprašanje sosedu. »Gronchijev uradni obisk,« je v odgovor zakričal Fabio Crepaz. Opazil je, da ni takoj doumela, in zavpil: »Predsednik republike.« Spomnila se je imena. Gronchi, italijanski Heuss, čutila je, da jo je moški na stolpu hladno in poznavalsko podučil, čeravno je moral kričati, brez navdušenja, Gronchija mu je malo mar, prav tako kot meni Heussa, izjemni dogodki v Benetkah ali kjerkoli drugje nas ne zanimajo. In potem so zvonovi utihnili, nekajkrat so še udarili, toda mogočno brnenje je utihnilo prav tako nenadno, kot se je pričelo. Franziska je' bila oglušena, gluha in otreznjena, tudi mikavnost, ki jo je za trenutek izžareval njen sosed, je minila. Franziska je čutila le še hladen veter, gluhost, otrežnjenje in utrujenost po prečuti noči; hladno je prikimala moškemu in se odpravila. Ni stopila v dvigalo, ki bi ga morala Čakati, odšla je pa stopnicah, po bledo sivi notranjosti Campanilla San Marca, kjer je rahlo vonjalo po scalini. mestja pa so zelo raztegnjena z vrti m lepimi M&imi, # Je dajalo kaj prav poseben pečat mestu? — Ljudje so precej podobni Nemcem. Pozneje sem slišal, da je to nemški Cleav-land. Po trgovinah govorijo' nemščino. Zapazil sem tudi dekleta, ki se oblačijo na enak način kot Nemke. Vtis imam, da dajejo pečat mestu nemški priseljenci. # Ste doživeli v tem mestu kaj zanimivega? — Zanimivi so predpisi. V Teksasu je gostilničarjem prepovedano prodajati viski. Zato ga prodajajo trgovci. Tako sta trgovina in gostilna običajno vedno v neposredni bližini. Človek, ki želi kaj popiti, kupi v trgovini viski, ga odnese do gostilničarja, ki mu ga nalije v steklenice in po želji postreže tudi z vodo. Ce je vroče, ga gostilničar tudi ohladi v hladilniku. # Kakšen vtis ste dobili o dallaški policiji? — Nisem jih videl pogosto. Zdi se ml, da nosijo sive klobuke. 3anez Zibler Pomočnik obratovodje Bombažne predilnice v Tržiču je bil v Dallasu letos februarja meseca. Bi^ je v njem dvakrat po štiri dni. V tem času je spoznal rpecej ljudi in si ustvaril določen vtis o mestu. — Dallas je razvito gospo« darsko središče. Ko se s severa pripeljete na ameriški jug, opazite že na prvem koraku, da je rasno razlikovanje tukaj na višku. Tudi na-ulici sem dobil vtis napetosti med črnci in belci. Sam sem bil priča zapostavljanju črncev. Ko sem prevzemal bombaž, sem navezal stike s pomožnim delavci, ki so bili črnci. Po razgovoru s črnci mi je pristopil njihov deloda-javec in mi svetoval, da tega več ne delam. Opazil sem, da mu moj odnos do črncev nI bil všeč. Ob neki drugi priložnosti sem povabil v gostišče tudi nekaj črncev, ki pa mojega povabila niso sprejeli. V gostiščih za belce ni videti črncev. V razgovorih z meščani mesta sem se prepričal, da je med njimi veliko nazadnjakov. črnce zapostavljajo povsod: \ dvigalih v hotelih, v lokalih le v razgovorih. • Kakšen vtis ste dobili o dallaški policiji. — Videl sem samo promet* nike. LADJA, KI VZDRŽUJE ZyEZO Z ZELENO CELINO Dolgi zimski večeri sc zopet tu. Številni izumitelji modnih plesov se trudijo, da bi iznašU kaj novega. Njihova prizadevanja niso bila zastonj. Letošnja plesna sezona je prinesla nekaj novih plesov, ki bodo še bolj razgiban ljudi v plesnih dvoranah. Na zahodu je plesavcem že zavrela kri s plesi kot so locomotion, slop in hullv guU/. Locomo-tion je ples, ki so ga razvili iz ameriškega otroškega plesa. Plesavci se primejo za ramena in oblikujejo dolgo kačo. Ples je zelo ritmičen in živahen. Slop so razvili iz madi-sona. Ta ples plešemo v vrst . Tudi twist pri mladini še rt čisto pozabljen po veliki luži KMALU po 4tdji »Bled« je piransko pomorsko podjetje »Splošna plovba« kupilo tudi ladjo »Bohinj«. Obe ladji sta si zelo podobni. Ladja »Bohinj« je za slovensko podjetje najprej vzdrževala stike s Severno Ameriko, konec maja 1962 pa je odplula na prvo pot v Južno Ameriko. Od tega časa ladja redno pluje na progi za Južno Ameriko. »Bohinj« je trgovska ladja, ki ima prostor tudi za potnike. Na krov ladje lahko sprejmejo 72 potnikov. Posadka je zaradi »belega tovora« včasih številnejša. Šteje 42 pomorščakov in pomožnega osebja. Prvo potovanje ladje »Bohinj« v Južno Ameriko je bilo naporno. Vremenske razmere so bile zelo neugodne. Neprestani viharji so napravili sive lase mnogim potnikom. Posadka več ni vedela, kako naj pomiri živčne potnike, ki so si plovbo čez »veliko iužo« popolnoma drugače predstavljali. Na ladji je bilo ob prvi vožnji v Južno Am.riko 22 potnikov. ladja »Bohinj« ima skoraj enako razporeditev prostorov kot ladja »Bled«, njena dvojnica. Zgradili so tik pred drugo svetovno vojno. Njena nosilnost je 8 Z : a tovora. Zaradi svoje starosti ni več tako hitra kot sou >bne tovorno-potniške ladje. Pluje s hUrtstio 13-5 mili na ur* ALI VESTE . T. ? # da je koran zbornik verskih in državljanskih predpisov, ki jih je, kakor učijo muslimani, objavu) človeštvu Alah po -Mohamedu. Je podlaga celotnemu, nauku mohamedanske vere. Prvi predpisi so bili objav-' Ijeni v Meki 1.1611, zadnji pa v Medini 1.633. Q da so bob težke, zelo močne sani, ki se uporabljajo za tekmo. Prve športne bob-sani je imel ameriški diplomat Townsend 1860 v Sant Moritzu v Švici. Bil jo lesen, iz dvojnih sani, z napravo za vodenje. Za tekmo za bob je potrebna posebna vprega. Bob pa je zdaj' že kovinast in je lahko dvo ali štirisedežen. I # da so biofori najmanjša nevidna bitja, ki sestav-ljajo protoplazma. # da so sirene morske krave, posebna rrsta morskih sesavcev. čeprav živijo v morju in so po svoji zunanjosti podobne kitom, se vendar od njih zelo razlikujejo. Zadnje okončine so zakrnele. Uporabno jo njihovo meso, mast in koža. Siren je danes le še nekaj vrst. i Človeško življenje Najmlajši so postali pionirji. Najbolj Imenitno so se počutili, ko so dobili rute In kape: seveda tudi dobra malica, ki so jo po sprejemu dobili, jim je bila všeč. Novoletna pripoveduje Po gozdu je iskal smrečico za »Rekla sem mu, naj poseka mene. Res je vzel v roke sekirico in pričel sekati. Na mojih vejah je bil še sneg. Ker sem se tresla, je letet dečku za suknjič. Razjezil se je, kmalu bi me pustil, toda pregovorila sem ga, da me je odsekal in odnesel domov. Doma me je shranil do jutra, ko je šel v šolo. Vzel me je iz drvarnice, kjer sem bila čez noč. Kmalu sva prišla v šolo. V razredu je brlo že več drugih učencev. Občudovali deček so mojo lepoto in hvalili deč-novoletno. ka, ki me je .prinesel. Postavil me je v kot, kjer sem čakala da so me začeli kra- (brazilska pripovedka) Pravijo, da sta se nekoč kamen in bambus celo sprla. Vsak izmed njiju je želel, da bi dokazal, kako je človeško • ■ žiVf/enje slično njegovemu. — s~<^ I I -9- Pogovarjata sta se: I fJk I mjT O KAMEN: - Človeško živ- I I y J l^L fjk ljenje bi moralo biti tako kot fj M " ™ » • moje, ker bi potem človek ži- mW vel večno. v BAMBUS: — Ne, ne, člo- veško življenje bi moralo biti prav tako, kot je moje. Jaz umrem, a se ponovno rodim. KAMEN: — Ne, boljše bi bilo, če bi bil človek tak, kot sem jaz. Ne upogne me niti veter, ne poSkoduje me ruti časom pogovarjali najrazlič- dež. Niti voda, niti toplota nejše, stvari. Ko so prišli m tudi mraz — nihče mi ne učenci zopet v šolo, so se more do živega. Moje življenje pričeli učiti. Po pouku pa so je neskončno. Zame ni ne ko- siti. Prišel je učitelj. Ko me me kar naenkrat skoraj vsi Nosorog -njen prijatelj Jezero Kariba v južni Rodeziji je nedavno poplavilo velike predele, v katerih so živele razne živali. Vlada Rodezije je prevzela akcijo reševanja živali, ki so ji dali ime »Nojeva operacija«. Zahvaliti se je treba prav tem odločnim posegom, da so je zagledal, je rekel, da sem lepa. 2e med poukom so si učenci pripovedovali, kaj vse mlada t*ast so prinesli. Ker so bili nemirni, so jih učitelji karali. Ko se je pouk končal, je nekaj učencev odšlo k zbornemu petju, ostali pa so me pričeli pripravljati za praznik. Ker stojala še niso imeli, so šli z menoj k mizarju. Ta je naredil stojalo, na katerem sem prav dobro stala. Učenci so vsi veseli stekli v svoj razred, me postavili na tla in pričeli krasiti. Najprej so mi obesili na zgornjo vejo velik storž. Potem so mi obešali na veje piškote in bonbone. Nato so mi ovili okrog vej lep zelenkast papirnat trak. obstopili in -začeli trgati z mene vse, kar sem imela na sebi. S tem so pobrali pisani papir, mese pa so odnesli v šolsko drvarnico.« Tako je pripovedovala novoletna jelka. Vinko čebul j, 6. razred Iz literarnega lista »žarki« osn. šole Šenčur lečin, ne skrbi. Tako mora biti življenje Hudi. BAMBUS: — Ne, motiš se. Človeško življenje mora biti tako kot moje. Jaz umrem, to drži, toda vnovič se rodim v svojih trnovih. Ali ni tako? Obrni se, vse okoli so moji sinovi. In tudi oni bodo imeli evoje sinove, in vsi bodo imeli kožo gladko in belo. Kamen ni nato ničesar odgovoril. Ni imel več kaj reči mnoge živali ohranile življe- Za trakom so mi nametali nje. Med njimi je bil tudi ne- na veje še pozlačene nareza- ki mali nosorog, ki je izgubil ne t rakce. Vsi so občudovali mamo. Prav kmalu je postal mojo lepoto. Postavili so me prijatelj devetletne Dijane k zidu, nato so pa po razre- Kondi, hčerke veterinarja na tem področju. Pripravljala mu je hrano. Nosorog se je tako navadil na Dijanb, da se je z njo celo igral. Večkrat se je lahko videlo, kako po razposajeni igri uživata pod farki afriškega sonca naslonjena drug na drugega. du pometli in odšli na avtobus. Popoldne se mi je pridružila še ena novoletna jelka. Drugi dan so med telovadbo okrasili ves razred z barvastim papirjem. Po pouku so odšli na novoletne počitnice.'Jaz in še druga nd-voletna jelka sva se med tem V svetu mladih tehnikov Velikan — raketa somborskih dečkov V SOMBORU so pred tremi leti ustanovili otroški klub ljubiteljev astronavtike. Njegovi člani so dijaki somborskih šol. Graditi so začeli rakete. Izstrelili so že okoli deset različnih raket. Niti ena izmed njih ni dosegla več kot 300 metrov. To pa ni potrlo mladih tehnikov. Pridobili so si izkušnje in bodo postopoma izpopolnjevali rakete. V kratkem bodo mladi somborski ljubitelji astronavtike izstrelili raketo, ki bo po njihovih računih dosegla višino okoli 12 kilometrov. Dolžina je dva metra in težka je čez 60 kilogramov. Gorivo je težko približno 48 kilogramov. Raketi so dali ime »Velikan*. Konstruktorji umetnega satelita V KIJEVU, glavnem mestu sovjetske republike Ukrajine, živi skupina dečkov — ljubiteljev raket, ki bodo zgradili mali umetni satelit. Po načrtu, bo neka dvo-stopna raketa ponesla satelit na višino nekaj tisoč metrov. Satelit se bo ločil od rakete in se s pomočjo padala spustil na Zemljo. Zanimivo je, da se bo na višini 1000 metrov ločil del rakete in skupaj s satelitom nadaljeval pot, medtem ko bo drugi del rakete padel na Zemljo. V kolikor bo uspela zamisel kijevskih dečkov, bo to prvi otroški umetni satelit- in je odšel. Bambus je zmagai v tem sporu. Tn zato je človeško življenje podobno bambusovem* življenju. v Čuden tat Sraka, ptica črno-bele barve z dolgim repom,, je že od davno poznana kot kradljivica. Tudi neka žena v Chica-gu je imela tako srako. Dobro izvežbana je odletela v bližnji hotel in skozi odprta okna prišla v sobe. Od tam je nosila samo blesteče pred« mete, največkrat nakit. Pritožbe hotelskih gostov niso imele konca. Policija je neprestano iskala, a tata nikakor niso mogli najti V tem hotelu je stanovala tudi neka ženksa, ki je imela zelo slab spanec. Nekega dne po kosilu se je vlegla v posteljo, da bi si malo odpočila. V svoji hotelski sobi je pusula odprto okno. In komaj, da je malo zaspala — že jo je predrami! neki šum. In — glej! Na mizi je zagledala srako, ki je prav takrat vzela v kljun briljantni prstan in z njim zletela skozi okno. Prestrašena žena je skočila s postelje in videla, kako je sraka zletela v neko privatno stanovanje, takoj na drugi strani hotela. Nemudoma je obvestila policijo, ki je pri natančnem pregledu stanovanja našla mnogo raznovrstnega nakita, ki ga jo sraka — kradljivka prinašala svoji gospodarici. Nevsakdanji otroški muzej V mnogih ameriških mestih so posebni prirodoslovni muzeji za otroke, v katerih niso nagačene živali in ptice, pač pa razni živi pri-; meri iz živalskega sveta. V, teh muzejih vidite nevsakda-j nje škatle v obliki kocke, ki so jih mnogi imenovali čarob-j no svetlobo, ker v njih lahko, vidite razna Čuda iz življenja, insektov. Tako se na primer, v eni takih škatel, katere ste-j ne so steklene in prozorne, lahko spremlja zelo zanimivo| življenje čebel, ki se odvijal po nekem posebno organizi;' ranem sistemu. Take muzeje imaio Bossbao radi otroci, i Najbolj nenavadno med svojimi dvajsetimi dosedanjimi filmskimi maskami si je Clau-dia Cardinale nadela v filmu »Cirkuški svet«, U ga z Johnom Wayneom in Rito Hayworth . Malo za šalo malo za strah MOJSTER HITCHCOCK O SVOJEM FILMU »PSYCHO« Pravkar gledamo predzadnji film mojstra »thrillerja« Alfreda Hitchcocka — »Psy-cho« (Psiho, 1960) in občudujemo,, njegovo nenavadno spretnost v tem, da nam napenja živce in poganja strah v kosti. Pravzaprav — občudujemo jo šele potem, ko je filma že konec, prej pa nad njo nismo vedno najbolj navdušeni. Zakaj Hitchcock nas na koncu vedno porogljivo potegne za nos, čeprav nam vmes pove marsikaj resničnega. Taki kot njegovi filmi so tudi njegovi intervjuji. Zanimivi, presenet- ljivi in zabavni, nikoli pa ne čisto resni. Toda: kaj pa, če je morda tudi njegova ne-resnost resnica o življenju, ki nam jo hoče povedati? Življenje je v resnici preveč resno, da bi ga jemali preveč resno, kot je dejal nekdo! (Pričujoči razgovor s HHčhcocItom smo priredul' iz odlomkov enega njegovih, zadnjih intervjujev.) Cisti film Cisti film, to so zame med seboj povezani koščki filma. Noben posamezen košček sam ne pomeni nič, je kot delček mozaika. Toda če jih nekaj povežemo skupaj, nastane ideja. Ali mislite s tem na to, kar zgodovina imenuje montažo? Lahko bi rekli temu tudi montaža. Toda montaž je mnogo vrst. Montaža je bila npr. pomembna v »Psvcho«, pomembnejša kot v mnogih mojih drugih filmih. »Psv-cho« je verjetno eno najbolj filmskih izmed vseh mojih del. Tu imate montažo v prizoru umora v kopalnici, kjer je vse skupaj čista iluzija. Nož se v tem prizoru ni nikoli dotaknil kakega ženske^ ga telesa. Nikoli. Vse skupaj je bilo le hitro zaporedje posnetkov. Ta prizor smo snemali en teden. Posamezni koščki filma verjetno niso-bili daljši kot 10—12 centimetrov. Na platnu so bili le delček sekunde. In kako dolg je celotni prizor? Rekel bi, da kakšno minuto in pol. Nič več. Ali bi naj bilo to po-spešenje dejanja ali zadržanje... Ne ... ne ... Ne, to je dejanje, povedano s koščki filma. To je izražanje nasilja z medsebojnim nasprotovanjem zornih kotov in določenim zaporedjem koščkov filma. Praktično je bilo treba upoštevati še (— toda to nima s končnim rezultatom nobene zveze! ]^ da snemamo z golo žensko, zakaj resnično smo snemali z golo žensko. Zato sem snemal z zmanjšano brzino m tudi obrate, kamere zadržal, tako da bi bili pri normalnem predva- Krik groze, kakršne mojster Hitchcock tako rad sliši tudi od svojih gledavcev in pri katerih se imenitno zabava — smo v filmu »Psvcho« videli na ustih Janet Leigh v slovitem prizoru umora v kopalnici %flgy.....alt »SREČNO, KEKEC« režiserja Jožeta Galeta je v barvah posneto nadaljevanje našega priljubljenega madinskega filma »Kekec« in že zato zelo dobrodošlo. Po Vandotovih zgodbah-je napisal scenarij Ivan Ribiči Igrajo Velemir Dju-rin, Blanka Florjane, Martin Mele, Ruša Bojčeva in Stane Sever. »TIGROV ZALIV« Angleža J. Lee Thompsona je na zunaj napeta kriminalka, ki poleg tega skriva v sebi zanimivo človeško dramo. Poseben čar ima v filmu nenavadno prijateljstvo med morivcem (Horst Buchholz) in deklico, ki je videla njegov zločin (Havlev Mills). Igrata še John Mills in Yvonne Mitchell. Zanimivo delo. »RAZKOŠJE V TRAVI« znanega ameriškega režiserja Elie Kazana po scenariju VVilliama Ingea je zelo uspelo delo o mladi ljubezni, odnosi med starimi in mladimi in spopadu moralnih načel. V glavnih vlogah igrata odlična mlada igrav-ca VVarren Bettv in Natalie Wood. Odlično delo o mladini, njeni čistosti in njenih idejah, vredno ogleda! Slavnosta premiera novega m1: Irskega filma »SREČNO, KE"wEC« jo v Kranju v petek 23. decembra.^'**" janju normalni. Igravka se je gibala zelo počasi, ker sem hotel, da bi bile gole prsi vedno primerno zakrite z- roko, s katero se brani. Ce bi to snemali z normalno brzino, nam ne bi nikoli uspelo uskladiti teh gibov... Toda, tu je šlo bolj za tehniko kot za stil. Da, to je bila stvar tehnike. No, pa se vrnimo k stilu in sestavljanju koščkov filma. Čustva in misli Imamo dve možnosti. Lahko sestavimo koščke filma tako, da povedo neko misel, ali pa tako, da ustvarijo neko čustvo. Prizor v kopalnici so npr. v čustvo povezani koščki filma ... izraz skrajne nasilnosti. ... Na drugi strani lahko sestavimo koščke filma tako, da nastane misel: vzemimo »Dvoriščno okno«, zelo filmsko delo. Statična figura — ves film v istem položaju, v isti sobu In vendar je to čisti film. Povedal vam bom — zakaj. Imamo tole situacijo: James Stevvart sedi pri oknu in gleda ven. Opazuje. Uporabimo sedaj to, kar vidimo. Uporabimo vzgibe obraza, njegov izraz, kot vsebino našega filma. Na primer: James Stevvart gleda ven — bližnji posnetek. Nato posnetek tega, kar vidi — recimo, da je to mati z otrokom v naročju. Spet posnetek Stevvarta: smehlja se. Torej: rad ima otroke, je dober človek. Odstranimo samo srednji del, to, kar vidi. Pustimo oba okvirna bližnja posnetka: pogled in nasmeh. Mednju dajmo namesto otro-čička golo žensko. Sedaj je Ste%art umazan star moški. Povedali smo čisto drugo mise1 Ali pri svojih filmih vnaprej napravite popoln načrt snemanja, s skicami In... Da, za »Psvcho« bi rekel. Da, do neke mere tudi Š skicami. Toda predvsem je bil pri »Psvcho« važen načrt, kako gledavca čimbolj potegniti za nos. Mislili so, da je to zgodba o dekletu, ki je ukradlo 40.000 dolarjev. Nenadoma pa, kot strela z jasnega, je umorjena ... Še o »Psvcho« 1 * »Psvcho« je bil zame odlična šala. Ne bi ga mogel narediti drugače kot porogljivo. Ce bi nameraval biti resen, bi napravil psihološko študijo in jo posnel kot dokumentaren film. Prav gotovo ga ne bi šel napraviti skrivnostno, v stilu: brrr, pazite — pošast! To je, kot da bi pravil povesti majhnemu fantku. Kot pripovedovanje pravljic, ko s pridušenim glasom praviš: »šššš! potem pa je šla ženska po stopnicah ...« Prav to pa počenjam in nič drugega. In za to je treba imeti smisel 4za humor! Pa še o igravcih Slišali smo že mnogo pripomb na račun vaših pripomb o igravcih. Igravci so čreda. Otroci. Res. Vendar so v redu; do-bro shajam z njimi. Toda, kaže, da vas zelo spoštujejo ... Pa, ne dajem jim navodil na sceni — v take metode nimam z?.upania. Pogovorim «?3 z r."m: v garderobi. Končno so umetniki... R P D E i S H 9 spoReo VELJA OD 14. DO 2*. DECEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13-, 15, 17, 22, 23, in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7, 9, 12., 13., 15, 17, 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. S0B0TR SOBOTA — 14. decembra PETEK — 20. decembra 8.05 Vedre melodije za konec tedna 835 Radijska šola za nižjo stopnjo •25 Slovenski glasbeni umetniki mladim poslušavcem 9.45 Solistična zabavna glasba 10.15 Nekaj domačih z majhnimi narodno-zabavnimi ansambli 1035 Kratka matineja pevskega zbora RTV Beograd 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 12.25 Kvintet Borisa Koračića in kmečka godba 12.40 Lepe melodije 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. * 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji pojo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino T7.35 »Pesmi usode« 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Recitali slavnih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iščemo nove talente 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Melodije ob kaminu 20.45 Iz partitur aranžerja Davida Rosea 21.00 Odmevi s Salzburškega festivala 1963 12.10 Zaplešimo v sobotno noč neoeup 6.00 Dobro jutro 630 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušava 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma pesmi za otroke 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite tovariši 1030 Matinejski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 11.30 Nedeljska reportaža 1130 Solistični instrumenti zabavne glasbe 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas 13.50 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij, nekaj ritmov 19.05 Glasbeno popoldne pri Cajkovskem 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.15 Glasba iz znamenitih oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo popevko 21.00 Ob 100-letnici rojstva Hectoria Berlfoza 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Glasbeni mozaik 2335 Za lahko noč DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Slavni pevci v priljubljenih operah 14j00 Zabavni orkestri naših, radijskih postaj 1430 Med drobnimi mojstrovinami Beethovna 15.05 Mali koncert zabavne glasbe 19.05 Pastoralna simfonija 19.42 Plesna orkestra Hugo Strasser in Frank Barclav 20.11 Godalni kvartet št. 1 20.45 Koncert št. 10- 21.00 V nedeljo zvečer 22.10 Komorna soareja jugoslovanske glasbe poneDeueH 8.05 Oj, tovariš, greva v vas z zabavnimi orkestri 825 Sestanek 8.55 Za mlade radovedneže 925 Iz Puccimieve opere Madamc Butterfh/ -10.15 Gfasba i*pod grškega in i!aliianskega neba 10.35 Naš podlistek 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Za prijetno razvedrilo 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz opernega albuma 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Novosti iz arhiva zabavne glasbe 1830 Zabavni zbori * 18.45 Družba in čas 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22J0 Glasbena medigra 23.05 Glasbeni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Operni ansambli 20.10 Zvočni portret ansambla Pope Jaramiilo 21.00 Za oddih in za zabavo T0R8H 8.05 Vedri zvoki 835 Domače viže za prijetno dopoldne 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 925 Dvajset minut z orkestroma Franz Thon in David Carroll 10.15 Majhni zabavni ansambli 10.40 Tri scene iz opere Ekvinokcij 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Nekaj domačih 1330 Odlomki iz popularnih klavirskih koncertov 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 15.15 Zabavna glasba 1530 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah posluša vcev 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.10 Sovjetske popevke 1825 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Srebrni labod 2020 Radijska igra 21.05 Serenadni večer 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Melodije v noči DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega jezika 1920 Malo instrumentov — veliko glasbe 1929 Veliki violinisti 20.00 Po svetu jazza 20.45 Med sodobnimi orkestralnimi deli 2135 Veiri ritmi SR8DR 8.05 Jutranji divertimento 835 Pisani svet pravljic in zgodb 925 Glasba ob delu 10.15 S pesmijo pri nekaterih slovanskih narodih 10.45 Človek in zdravje 1035 Glasbena medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna gVsba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Opoldne ob zabavni glasbi 1330 Koncertni plesi 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Znano in priljubljeno 15.15 Zabavna glasba 15.40 Dvajset minut z ljubljanskim komornim zborom 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Tako igra violončelist Rene Forest 17-35 Iz fonoteke Radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Mojstri orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 II. simfonija 20.30 Koncert v studiu 14 21.30 Lepe melodije 22.10 Na vrtiljaku zabavne glasbe 23.05 Literarni nokturno 23.15 Zveneče kaskade ~ DRUGI PROGRAM 18.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Glasbena slikanica 19.50 Sestri — orkester RTV Ljubljana 20.01 Iz arhiva zabavnih melodij 20.45 Iz našega studia 13 21.10 Julij Cezar — opera Č6TRT8H 8.05 Z opernih in koncertnih odrov 835 Radijska šola za višjo stopnjo 925 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe 10.15 Pihalna godba Ljudske milice 1030 Pet minut za novo pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 V pesmi od Triglava do Vardarja 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Majhni zabavni ansambli 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Iz baletov Aleksandra Glazunova 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Veliki zabavni orkester 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Zabavni orkester Tonv Leutvviller 22.10 Z deli jugoslovanskih skladateljev 23.05 Z lokom po strunah 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj hrvatsko-srbskega jezika 1920 Pet krokijev za trobento, bas in kontrabas 1930 Druga sonata za klavir 1930 V paviljonu zabavne glasbe 20.12 Iz opere »Pirat« 20.45 Iz opusa Henrija Purcella 21.00 Melodije po pošti P6T6H PETEK — 20. decembra 8.05 Majhni zabavni ansambli 8.30 Jugoslovanske narodne in ponarodele 8.55 Pionirski tednik 923 Uvertura, scherzo in suita 10.15 Zaključni prizor Glumačev 1035 Novost na knjižni polici 1035 Glasbena medigra J1.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Radi bi vas zabavali 1330 Romanska glasba na francoskih festivalih 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 1435 DomaČe za prijetno opoldne 15.15 Napotki za turiste ' 1520 Zabavna glasba 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne pri skladatelju Sibeliusu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pojejo jugoslovanski zbori 1830 Pripoveduje Borut Lesjak 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 .Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 2030 Odlomki iz opere Knez Igor 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Po strunah in tipkah 22.15 Skupni program JRT 22.45 Plesni orkester Kurt Edelhagen 23.05 Dva preludija in dve fugi 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM. 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Variacije in fuge 19.46 Pojo zabavni zbori 20.05 Komorni orkester RTV Zagreb 20.45 Srečanje z Atijem Sos som 2035 Kulturni globus 21.10 Glasbena medigra 21.15 Jazz na koncertnem odru r ta Kropa 17. decembra amer. barvni CS film RAZKOŠJE V TRA-14. decembra francoski film VI ob 16 18 in 20 uri JEZIK ZA ZOBE ob 20. uri ' ' 15. decembra amer. barvni film V 80 DNEH OKOLI vi SVETA ob 15. in »JO *A 00 ' 18. decembra amer. barvni CS film RAZKOŠJE V TRA-18. in 20. uri StratUCe »SVOBODA« 14. decembra kino predstava odpade 18. decembra sov j. barvni film SLEPI MUZIKANT ob 19. uri gledališče 19. decembra zap. nemški film POLINUSKA ob 1930 Ljubno 14. decembra amer. barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 1930 15. decembra amer. barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 16. uri 19. decembra amer. barvni CS film RAZKOŠJE V TRAVI ob 16., 18. in 20. uri Jesenice »RAMO« t 14. do 15. decembra ameri-Iki film PRVI UPORNIK i 16. decembra franc i tal. barv. CS film AUSTERLITZ 17. do 18. decembra angleški film VSO DOLGO NOC 19. do 20. decembra nemški barv. film JAZ NISEM KA-SANOVA Jesenice »PLAVŽ« 14. do 15. decembra angle-Eki film VSO DOLGO NOC 16. do 17. decembra franc ■tal. barv. CS film AUSTERLITZ 19. do 20. decembra francoski film LEPA AMERIKANKA Žirovnica 14. decembra ruski barv. film POVEST O SIBIRSKI ZEMLJI 15. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE 18. decembra franc. ital. barv. CS film AUSTERLITZ Dovje • Mojstrana 14. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE 15. decembra ruski barvni film POVEST O SIBIRSKI ZEMLJI 19. decembra franc. ital. barv. CS film AUSTERLITZ Koroška Bela 14. dec. francoski film LEPA AMERIKANKA 15. decembra slovenski barvni film SREČNO, KE-KEC 16. decembra angleški film VSO DOLGO NOC Kranjska gora 13. do 14. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC 15. decembra francoski film LEPA AMERIKANKA 19. decembra angleški film VSO DOLGO NOC Podnart 14. decembra slovenski barvni film SREČNO, KEKEC ob 20. uri 15. decembra slovenski barvni film SREČNO, KEKEC ob 10. uri dopoldne 15. decembra amer. barvni film BRATJE KARAMAZOVI ob 16. in 19. uri Duplica 14. decembra ital. barvni CS film SEDEM IZZIVOV ob 19. uri 15. decembra ital. barv. CS film SEDEM IZZIVOV ob 15., 17. in 19. uri 18. decembra ital. franc. film NA KRIVI POTI ob 17. uri 19, decembra ital. franc. film NA KRIVI POTI ob 19. uri Kranj »STORžIC« 14. decembra franc. barvni VV film PARIŽANKA ob 16. uri, premiera angleškega filma TIGROV ZALIV ob 22. rai 15. decembra sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO ob K), uri, francoski barvni film PARIŽANKA ob 13.. in 21. uri, francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 15., 17. in 19. uri 16. decembra franc. barvni W film PARIŽANKA ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra sovj. barvni film SLEPI MUZIKANT ob 16., 18. in 20. uri 18. decembra angleški film TIGROV ZALIV ob 16., 18. in 20. uri 19. decembra angleški film TIGROV ZALIV ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 14. decembra kino predstava odpade 15. decembra angleški CS film EKSPRESSO BONGO ob 15. in 19. uri Naklo 15. decembra ameriški W film SEVER SEVEROZAPAD ob 16. in 19. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 14. decembra ob 1930 »Proslava 100-fctnice zdravniškega društva« NEDELJA — 15. decembra eb 10. uri URA PRAVLJIC — 9. program, ob 16. uri Niko* lič-Backie »SPALNI KUPE 9-10 «in »HOTELSKA SOBA 308«', uprizori Oder mladih TOREK — 17. decembra ob 1930 Jovanovič »PRIMER TOVARIŠA KOPREVICE« za red Tekstilindus — Sava A, gostuje Mestno gledališče ljubljansko «r ■S-aorfaie. prireditve # KEGLJANJE V soboto in nedeljo bo na kegljišču turnir v počastitev dneva JLA. Tekmovali bodo invalidi in oficirji. V torek pa bo tekmovanje krožkov in vojakov. Vse prireditve bodo ob 15. uri # JUDO V nedeljo ob 10. uri bo "» telovadnici gimnazije prvenstvena tekma Triglav : Alpi-na. 4 « NAMIZNI TENIS V Ljubljani bo v nedeljo slovensko prvenstvo članov za posameznike. Teieuizua Radovljica 14. decembra angleški film 39. STOPNICA ob 20. uri 15. decembra angleški barv. film 39. STOPNICA, ob 16. in 20. uri, in ob 10. uri dopoldne matineja 14. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC ob 17. uri 15. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC ob 14. in 18. uri 17. decembra franc. barvni film MISIJA LEONA GARO-SA ob 20. uri 18. decembra franc. barvni film MISIJA LEONA G ARa SA ob 18. in 20. uri Kranj »CENTER« 14. decembra ameriški film PSIHO ob 16., 18. hi 20. uri, premiera ameriškega barvnega CS filma RAZKOŠJE V TRAVI ob 22. uri 15. decembra ameriški film PSIHO ob 14., 16., 18. in 20. uri 16. decembra amer. barvni CS film RAZKOŠJE V TRAVI ob 16., 18. in 20. uri NEDELJA, 15. decembra RTV Beograd 11.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 1130 »Denis in ptiči« — zgodba za otroke 19.00 Športna poročila 19.10 Zgodba o racaku Donakht — film iz Dvsnejevega sveta JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 Veliki dan — prireditev 22.15 Poročila l PONEDELJEK, 16. decembra RTV Ljubljana 10.40 šolska ura 1520 Ponovitev šolske ure 1730 Angleščina na TV 18.00 Poročila 18X15 Risani filmi RTV Zagreb 1830 TV v šoK 1 RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik - JTV 1930 Tedenski športni pregled JTV 20.00 TV dnevnik RTV Zagreb 2030 Lepa Lvbette — glasbeni film RTV Beosrrad 2131 Drugi v Oksfordu 22.15 Poročila SREDA. 18. decembra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročila 18.05 črni konjiček — slikanica 1820 Pionirski TV studio 19.00 TV obzornik 19.10 Kulturna tribuna 1935 Reka ognja in ledu — potopisna oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Propagandna oddaja RT" Zagreb 20.45 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 21.45 Operacija Laza rus — zgodba o dr. Kildareju 2235 Poročila ČETRTEK, 19. decembra RTV Zasreb 10.00 TV v šoli RTV Ljubljana 1730 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Slike sveta RTV Ljubljana 1830 Reportaži o mehkužci* in medvedih RTV Ljubljana 19.00 TV obzornik RTV Zagreb 1930 Pesmi in plesi Zagore, Primorja in Dalmacija RTV Beograd 20J30TV dnevnik RTV Zagreb 20 JO Propagandna oddaja 20.45 Pravica gospodarja — TV film 22.00 Poročila PETEK, 20. deceaabra RTV Ljubljana 1730 Ruščina na TV 18.00 Poročna 18.05 Kuharski nasveti 1830 Skozi Iran 19.00 TV obzornik 19J5 Dokumentarni funt J RTV Beograd 1 1930 Glasbena oddaja JTV 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 »Vlak« — poljski film 22.00 Poročila Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št 46 1 2 3 4 5 6 ~ 7 CD 8 33 9 10 ii 12 • K 13 14 15 HlimORGSHR Pobožne OCl Pri nas imamo tire, po katerih vozijo potniški, tovorni in brzi vlaki. So vozovi, v katerih potujejo potniki brez vozovnic. Na kratkih progah. Recimo od Ljubljane do Vižmarjev, Škofje Loke do Kranja ali celo dalje. Na teh in takih postajah izstopajo ljudje, ki so se vozili brez vozovnic. Taki ljudje imajo tudi drugačne navade: oblačijo se v nove obleke, stare pa odlagajo obenem s starimi grehi ... in začenjajo novo življenje s številko. Ne vem, kakšno je življenje s številkami, vem le, da gre za ljudi, ki imajo ali so imeli posla z denarjem iz družbene blagajne. Spomnimo se le na to ali ono vprašanje! — Oprostite, kako ste si prisvojili družbeni denar, vpraša sodnik obtoženega Franceta Draginjo. — Z levo roko. — Se pravi, da ste levičar. Ne, nisem... če pišem z levo roko, priznam, da delam napake. — Zakaj pa potem niste pisali z desno? — Desna roka v podjetju je bil naš direktor... on je odločal, pa naj on razloži sodišču. Potniški vlaki vozijo po Sloveniji, šumadiji, Vojvodini, Bosni, Hrvaški. Povsod imamo pri nas zdaj proge. Ob progah so postaje. Tam vlak obstane. ^Tu minuto, tam pet, na nekaterih postajah stoji tak vlak leto dni, ali dve in se spet vrača po nove potnike ... Od poneverjenega denarja bi v letu dni zgradili morda progo, precej dolgo morda, ali cesto do rod in tod ali pa most prek reke, kaj veš ... — Oprostite, odkod vam milijo-n: v dimniku, vpraša sodnik ob- Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa navpično. L, 1. danes zelo donosen poklic, 7., 2. gradbeni element, 8., 3. luknjač, pikčast, 12., 5. enaka soglasnika, 9., 14. enaka samoglasnika, 10., 4. pikčast, 13., 11. konec molitve, 14., 9. razprave, 15., 6. kretničar. Rešitev križanke št. 45 REŠITEV križanke št. 45 Vodoravno: 1. presta, 7. repriza, 9. ati, 10. šop, 11. ga, 12. pire, 13. benil, 14. Njasa, 16. kost, 17. RK, 19. ona, 20. par, 21. jetnica, 23. cirkas. — Ne kadim, ne pijem, šte-dim... In se prav zares ni pokadilo iz njegovega dimnika, odkar so vpeljali radiatorje, televizorje, hladilnike, štediti se da tedaj tudi pri dimnikih. Kje se začno domače korenine: prilaščanje tujega denarja? Nekje je imel fantiček vsak dan v žepu vsotico za kino. Vsak dan pred predstavo je fantiček po prstih stopil v staro cerkev — prijatelji so ga čakali na dvorišču — vsak dan je fantiček snel s krone, ki jo je imel na glavi kip Avtoritete, kovanec ali dva — za kino. Nekega dne pa je fantiček zagledal nad seboj čuvarja cerkve, dvoje pobožnih oči ga je gledalo in spremljalo njegovo delo. Pa se je fantiček prestrašil, misleč, da je stopil svetnik z oltarja. Od-skočii je, treščil ob cerkveni steber in obležal... Bog ga je kaznoval, so govorile pobožne oči. Ljudje, ki kradejo denar iz družbene blagajne, kradejo, ker vedo, ker so prepričani, da ni boga ... Nekaj je, kar je močnejše od vsega: kvalifikacije, karakteristike, konkurzi, pravi onile direktor. »Dobili smo človeka z odličnimi priporočili, odličnega strokovnjaka... čez 6 mesecev je poneveril 800.000 dinarjev. — Kako ste ponaredili račune? vpraša sodnik. — Z indigo papirjem ... priznava obtoženec. — Kaj ste naredili s kopijami? — Uničeval sem jih, indigo ni bil zanič. Cemu se pišejo odlična priporočila? Zato, da bi se iznebili tistih, ki so nezaželeni? Letos smo srečevali mnogo poneverb. Mi vedno nekaj srečujemo: določeni ljudje s pesmijo vedno nekaj spremljajo, in zdaj je zima, suho listje leži pod drevjem kot nepošten denar. Zaradi tega so nekateri ljudje žalostni, ko nastopi zima, ko mrzel veter tiho krade list za listom z že oguljenih vaških, trških, mestnih stebel. Morda bi v domači zimi bilo treba nekaj menjati. Na primer tisoč nepoštenjakov za sto, postopoma, sto za enega... In tako dalje. Vladan Tomič ta / VELJA OD 14. DO 21. DECEMBRA i OVEN (21. 3. — 20. 4.) NEPRIČAKOVAN DOKAZ ljubezni in spoštovanja bo poglobil sinv I patijo. Nove okoliščine na delovnem področju povzročijo rahle spore. med sodelavci. Darilo precejšnje vrednosti. Za obisk se toplo obleci.' i BIK (21. 4. — 20. 5.) PO RAZBURKANEM obdobju vedro razpoloženje le prehodnega zna-I čaja. V družbi je treba molčati o svojih zadevah, zakaj neprijetne govorice se lahko kaj hitro razširijo, in povzroče sitnosti. Pazi, da te gripa ne spravi v posteljo v času praznovanj. , DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) NEKA SRČNA zadeva se utegne zelo dobro končati, vendar na pre-I vidnost ne pozabi. Več potrpežljivosti s prijatelji in ne rini preveč v ospredje. Več poslušaj in manj govori. Nekdo te za dedka Mraza preseneti. RAK (21. 6. — 22. 7.) SLUČAJNO SREČANJE starega prijatelja vzbudi spomine. Na delu zaupaj svojemu »šestemu čutu«. Zlagane novice. LEV (23. 7. — 22. 8.) DVOJE POVABIL te malce vznemiri. Oseba, ki ti precej pomeni, bo zaposlena in ne pride na zmenek. Mir pri delu zagotovi šele novica v torek. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) KREPKO POTEGNEŠ nekoga, se zabavaš, urediš pa tudi družinski spor. Pod podpisom pogodbe se posvetuj z zaupnimi osebami, pa tudi prijateljevih besed ne puščaj vnemar. TEHTNICA (23. 9. — 22.10.) IZREDNA ZELJA se izpolni, vendar se bo treba marsičemu odpovedati. V sredo ugotoviš, da te je neka oseba bolj ljubila, kot je na zunaj kazala. Sorodnica s koristnim nasvetom. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) ZA ČUSTVENE stike bo ta teden kot nalašč — vendar brez vihravosti. Oseba, ki sploh ne ve, kaj bi rada, brenči okoli tebe. Ne obrekuj svojih tekmecev. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) Z DARILOM se pokaže ljubezen, ki te spravi v dokaj neroden položaj. Petkov doživljaj te spametuje. Z razumom uspeš doma in v službi. V tebi bo nekaj genialnega, ki sprva sproži smeh, kasneje pa priznanje in opravičevanje. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) LEPI POGOVORI na toplem in na samem. Nekoga se ti posreči zaplesti v svoje opravke. Po uspehu te razjezi nepotrebno vmešavanje neke osebe. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) V SOBOTO prejmeš zaupnico. V tvojo družbo pride sramežljiv človek in mu precej zaupaš. Napovedano veselje odpade. Veselje ob glasbi, denar. RD3I (20. 2. — 20. 3.) VSE ČENČE v službi se usmerijo drugam. Spominom se nasilno izogneš in se umiriš. V petek obisk, v soboto pospravljanje, v ne deljo odlična druščina. V torek zveš nekaj presunljivega. Zamudnik — Kaj, zopet ste zamudili? Zakaj rajši ne hodite neš v službo?