: poStnina plačana v fotovin! PROSVETNI Številka 7 Ljubljana, 6. aprila 1954. LETO V. tJrejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo in oprava Nazorjeva 3/L Telefon štev. 21-397. — Letna naročnina din 300.—% Štev. ček. računa 604-»T«-140. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca«. GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV Strokovnemu šolstvu je potrebna večja pomoč našega gospodarstva Dne 12. in 13. marca je zboroval v Beogradu plenum centralnega odbora Združenja učiteljev in profesorjev strokovnih šol Jugoslavije. Poleg članov se je plenuma udeležilo tudi večje število gostov iz vrst ljudskih poslancev, predstavnikov zveznih sindikalnih forumov, mladine, obrtne, trgovinske in gostinske zbornice. Iz dela plenuma prinašamo nekaj misli v zvezi s poročilom predsedstva centralnega odbora in z razpravo o osnovnih problemih strokovnega šolstva. strokovnih šol v delovni odnos. Res je, da so glede vključevanja vajencev sedanji predpisi pomanjkljivi in destimulativni, ker je dejstvo, da so podjetja z večjim šte- šole pred likvidacijo. Plenum je izrazil prepričanje, da bodo te težave odstranjene v zvezi s predlogi, ki sta jih Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol Slovenije in Svet za prosveto in kulturo LRS poslala Zveznemu izvršnemu svetu. Prav tako je na plenumu prevladovalo mišljenje, naj industrijske šole še nadalje ostanejo zavodi s samostojnim financiranjem, ker to stimulativno vpliva na boljše skih prostorov, v personalni politiki in v utrjevanju kompetenc samih šol, vendar so šole prišle v občutno slabši materialni položaj, kar je za njih delo prvenstvene važnosti. V tem oziru so strokovne izkoriščanje kapacitet, mate-vilom vajencev v slabšem po- šole postale skoraj pastorke riala in subvencij, ložaju od istovrstnega pod- okrajnih in mestnih ljudskih Nadalip ip nosphna ankpta jetja, ki vajencev sploh nima. odborov, ki so itak skopa ma- ki ™ Je oredsedstvo Poleg tega predpisi obvezu- terialna sredstva . dodeljevali ^Ltralnega cSra^uT^ jejo vključevati vajence le predvsem splošnoizobrazeval- kazal da je j nas že obrtna, ne pa tudi industrij- mm šolam. Pri tem ne gre . n„rpx i , k ska podjetja. Zato se ne sme- toliko za nerazumevanje, ki se riščanie vaiencev in to ne le mo čuditi, če pri upoštevanju je pokazalo le v posameznih pri^atnikih temveč tudi v vseh navedenih faktorjev ugo- primerih ukinjanja strokovnih aocia,istienetn ’S€i{toriu eosdo-tovimo naglo in veliko upa- šol v korist pridobitve pro- , , / danje števila vajencev, kakor štorov za splošnoizobraževal- ^^t'icpt? Strokovno šolstvo je doseglo nam to kaže statistika o šte- ne šole in v popolnem po- aejstvo v celoti potroua. v novi Jugoslaviji izreden vilčnem stanju vajencev v so- manjkanju zanimanja za usta- "“ga je on tako v po- razvoj v primerjavi s stanjem cialističnem sektorju našega navijanje novih strokovnih rocu]u, Kakor tum v razpravi izpred 1. 1941. Glavne značil- gospodarstva: 1951 — 74.735, šol. Gre za objektivne težave poudarjen poseben problem — nosti doseženih uspehov so v 1952_______ 57.789 in 1953 — 49.145; samih komun, ki večinoma ne izredno slabe razmere v večini znatno povečanem številu šol za LRS: 1951 — 9592, 1952 — zmorejo vzdrževanja strokov- internatov strokovnih šol in in učencev, v izpremenjenem 3303 in 1953 — 8149 vajencev, nih šol, ker je to veliko dražje slabo materialno stanje učen-položaju delavske mladine v Mogoče, da je eden izmed od vzdrževanja splošnoizobra- cev. Čeprav so sindikati in zvezi z zakonom o učencih vzrokov za tako porazen odnos ževalnih šol, poleg tega pa za mladina že nekajkrat obrav-v gospodarstvu in z ured- našega gospodarstva do re- vprašanje, ali naj komuna navali vprašanje življenjskih bo o vajencih iz 1. 1952, v produkcije neposrednih proiz- vzdržuje šolo, ki zajema le del pogojev delavske mladine in dvigu osnovne izobrazbe de- vajalcev tudi v tem, da še ne učencev iz njenega področja, so se v posmeznih primerih lavske mladine in v ustanav- obstajajo odgovarjajoče višje in katere šolski okoliš zajema razmere že izboljšale, vendar Ijanju industrijskih šol, ki gospodarske organizacije v dostikrat ves teritorij repu- je stanje v celoti še vedno predstavljajo najnaprednejši obliki združenj ali zbornic za blike in v nekaterih primerih nezadovoljivo in mu posa-tip strokovnega izučevanja no- posamezne veje industrije, celo FLRJ. mezne sindikalne podružnice, vih strokovnih kadrov. Kajti gostinske in trgovinske Rešitev je samo v že naka- krajevni sindikalni sveti, dru- Vendar opažamo, da nasta- zbornice v Sloveniji, Srbiji in zanem načinu financiranja štva prijateljev mladine in jajo na področju strokovnega Bosni so že pokazale, kako se strokovnih šol s proporcional- tudi okrajni mestni zbori šolstva v zadnjih treh letih da ta problem lepo sistematič- nimi materialnimi prispevki proizvajalcev še vedno ne po-v zvezi z decentralizacijo in no in organizirano rešiti. Vsa vseh podjetij neke industrij- svečajo dovolj pozornosti, družbenim upravljanjem go- gostinska oz. trgovinska pod- ske veje (kar v Sloveniji n. pr. Razprava o družbenem spodarstva mnogi nerešeni jetja s posebnimi doprinosi že obstoji v tekstilni indu- upravljanju strokovnih šol je problemi in mnoge težave, ki ustvarjajo potrebne pogoje za striji!). Število šol bi moralo pokazala, da prednjačijo v resno ovirajo nadaljnje uspeš- delo gostinskih in trgovskih biti v prvi vrsti odvisno od tem pogledu na Hrvatskem, no delo. Zato je plenum prav šol in na ta način skrbijo za starostne strukture zaposlenih kljub nekaterim pomanjklji-tem težavam posvetil največ- nove kadre. kadrov, predvidenih investicij vostim. Plenum je soglasno jo pažnjo. Tako je v neposredni zvezi in od razmerja med posamez- ugotovil željo večine članov Na te težave nas opozarja s problemi pravilne politike nimi stopnjami kvalifikacije, združenja učiteljev in profe-že dejstvo, da v zadnjih letih pri vzgoji in izobrazbi novega Sistem in obseg šolanja naj bi sorjev strokovnih šol FLRJ, stalno upada število strokov- delavskega in tehničnega na- se določal izključno po skrbni da -se 5jmpreje pri vseh stro-nih šol in število učencev. Šte- raščaja tudi vprašanje uprav- preučitvi poklicne slike _za kovnih šolah formirajo organi vilo srednjih strokovnih šol v Ijanja in financiranja strokov- vse vrste kadrov od najmzjih družbenega upravljanja in da FLRJ se je od 1. 1950/51 do nih šol. Po novi uredbi o stro- do naj višjih. Vse to pa nujno £e ž obsto]ečim organom do-1. 1952/53 zmanjšalo od 243 na kovnih šolah iz 1. 1952 je nam- terja ustanovitev določenega del.. lne kompetence. V 204, število učencev v istem reč velika večina strokovnih organa, ki bi vse te probleme , . ■ orca„1jv1 ___________ šolskih odbo- razdobju od 65.940 na 45.403. šol prešla v celoti pod upravo registriral, proučeval in dajal e ~~ ......... - ustrezne predloge zainteresi- prizadevamje učencev oziroma dijakov. V strokovnih šolah naj razredni svet tudi proučuje odnose med učenci in delodajalci ter pripmvlja ekskurzije in izlete. Razredni zbor vodi razrednik. Razredno skupnost sestavljajo učitelji oziroma profesorji, učenci in starši učencev posameznih razredov. Kadar pa to zahtevaj0 splošni interesi šole ali zavoda, se mora sestati skupnost doma in šole, ki zajema vse učitelje, učence in starše. V naši republiki slične odločbe o soupravljanju v šolstvu še nimamo. Vendar so načela soupravljanja v šolstvu tudi pri nas že dokaj jasna, ker so o njih razpravljali delovni ljudje in prosvetni delavci v vseh okrajih. Razumjivo je, da so oblike tega dela še zelo pestre. Prav ta pestrost pa dokazuje da težijo naši delovni ljudje in tudi napredni prosvetni delavci za napredkom v našem šolstvu. Tako se pravilnik o delu šolskih odborov, ki ga je sprejela skupščina MLO v Ljubljani, le malo razlikuje od odloka v LR Hrvatski. Tudi v Sloveni j i se izogibljemo vsakršnega imenovanja, zastopnike staršev volimo na množičnih roditeljskih sestankih, toda volimo jih le za emo leto, nismo pa predvideli zastopnika MLO. Naš šolski odbor ima po dosedanji praksi nekoliko širše kompetence tudi glede personalij (nastavitev, razrešitev, napredovanje, razvrščanje v plačilne razrede ter nameščanje in odpuščanje tehničnega osebja). Smo pa premalo razpravljali o ostaih organih družbenega upravjanja in nismo se še odločili, ali spadajo tudi predstavniki dijakov v organe tega upravljanja. Menimo da je tudi za nas prišel čas, ko bo trteba preiti od poizkusov do konkretnejšega oblikovanja, saj se je na primer delo za osnutek ljubljanskega pravilnika pričelo že v šolskem letu 1952-53 in je bi ta pravilnik v glavnem izdelan na osnovi predloga Združenja profesorjev in Združenja učiteljev Slovenije. O- P- Izobrazba kmečke mladine Pri industrijskih šolah je prosvetnih organov mest in ustrezne predloge zainteresi- Ua 5 "učiteriev ^n^mfp^nr-zmanjšanje od 157 na 124, pri okrajev. Pričakovalo se je, da ranim gospodarskim organi- 1 indikih cS- Učencih pa od 27.013 na 24.050, bodo s tem odstranjene vse zacijam. . ^ pri vajenskih šolah od 806 na slabosti prejšnje dvojnosti Velik udarec so zadale stro- 586, oziroma pri učencih od uprave po prosvetnih in go- kovnemu šolstvu nove gospo- organiZac' matične stro- 83.318 na 66.497. Pri tem je spodarskih organih. Vendar je darske uredbe zato, ker mo- Ke- Veliko vprašanje, ali je to življenje strokovnih šol zaradi rajo industrijske šole plače- Drugi dan plenuma je bil zmanjšanje res le odraz stvar- že omenjenih negativnih ten- vati obresti na osnovna sred- posvečen notranjim organiza-bega, »normalnega« stanja in dene pri gospodarskih organi- stva, amortizacijo na osnovna cijskim problemom Združenja, Potreb našega gospodarstva v zacijah postalo izrazito eno- sredstva, davek na promet ki zahtevajo posebno obrav-Primerjavi s silno visokimi stransko, odtrgano od svojega proizvodov in prispevke za so- navo. Ob zaključku je bilo Potrebami po novih kadrih organskega izhodišča, ki more cialno zavarovanje učencev, predsedstvo pooblaščeno, da takoj po osvoboditvi, ali pa je biti le v gospodarstvu. Sicer Te obveznosti gredo pri neka- izdela na podlagi sprejetih morda to posledica prevlado- so bili v tej dobi doseženi v terih industrijskih šolah v več predlogov resolucijo in za-Vanja načela rentabilnosti za strokovnih šolah tudi določeni deset milijonov, zato ustano- ključke in da s tem materia-Vsako ceno. Današnja situacija uspehi, predvsem v organicij- vitelji — podjetja, odpovedu- lom seznani odgovorne politič-v zvezi z velikim, nezmanjša- skem in pedagoškem oziru, v jejo šolam dosedanje subven- ne in gospodarske faktorje, him povpraševanjem po kvali- racionalnejšem trošenju šol- cije, ker jih ne zmorejo, in so S. ticiranih delavcih in tehnikih in s kritičnim položajem, v katerega so zašle nekatere stroke zaradi pomanjkanja sposobnih kadrov (n. pr. gra-mina stroka, gradbena stroka), ttam kaže, da je upravičena ?ruga domneva. S tem v zvezi te tudi razprava na plenumu Ugotovila, da se naše gospo- . ______i ____•__ Družbeno upravljanje v šolstvu -----, — __ ------- „ Ljudska skupščina republike benega upravljanja naših šol.« arstvo vse premalo zanima Hrvatske je že sprejela odlok o Ce pogledamo vsebino samega 1a Probleme vzgoje in izobraz- osnovnih načelih družbenega odloka in se pri tem ne spušča-e novih kvalificiranih delav- upravljanja v šolstvu. Ker v mo v podrobnosti se bomo se- uela’ p11 iy — -- Paga šolanja še mnogo po- uveljavljanje družbenega uprav- sestoji iz določenega števila cla- sebno za vajence oziroma učen- manjkljivosti subjektivnegaPin Ijanja v šolstvu. Sočasno pa po- nov učiteljskega zbora, določe- ce v g0Sp0darstvu, in izreka objektivnega značaja, vendar meni tudi uspeh pozitivnega n,ega števila staršev, direktorja kazni na predlog učiteljskega P.e smemo pozabiti mate- prizadevanja naprednih pro,svet- al‘ upravitelja šole, v srednjih zbora. Razen tega sestavlja Jalnih težav, s katerimi se nih delavcev na Hrvatskem. š°lah pa.tudi še določenega ste- predlog predračuna, odobrava ar‘jo šole. Gre za stare, sko- Sele sedaj je prenesena na naj- Y,lla učenčev, oziroma dijakov, obračun, pripravlja šolske pra-Ueuporabijive stroje v šol- širše množice tudi odgovornost Jak solskl °dbor *teje.9t d.0 17 viinjke in sprejema notranji a) Solskl odbor (Skolski savjet) b) Učiteljski zbor c) Razredni zbor d) Skupnost razreda e) Skupnost doma in šola (Za-jednica doma i škole) Šolski odbor, ki ga v LR Hrvatski imenujejo šolski svet, nega, šolskega in izvenšolskega delovanja. Na tej osnovi sprejema ustrezne zaključke in daje priporočila za boljše delo. Šolski odbor pomaga učiteljskemu zboru pri njegovi povezavi z gospodarskim, družbenim in kulturnim življenjem. Briga se za socialno in zdravstveno zaščito učencev, za njihov delovni in strokovni odnos, kar velja po- 'b delavnicah, za pomanj- he '•'/;_rr|fteriala, za neprimer- za določanje materialnih pogo' k aelavmeah, h n)e materiala, Štet Prost°re, skratka za ne-b ‘o drobnih težav. Zato se Cj smemo čuditi, da so v Svi-ba Za skupino naših učencev vat. praksi v tamkajšnjih torna^11 ugotovili- da jim Prep- a Pri delu brzine in dosgjfPosti, kar oboje se da pogon. le v najpovoljnejših Jm šolanja. WePri, za učne in vzgojne uspehe ter jev dela v prosvetnih ustanovah. Člen 1. omenjenega odloka pravi: »Dosedanji rezultati družbenega razvoja v našem gospodarstvih in na drugih področjih javnega življenja zahtevajo, da se ustavno načelo družbenega upravljanja delovnih ljudi začne uveljavljati tudi na članov. Predstavnike učiteljskih zborov volijo učiteljski zbori sami, predstavnike staršev pa naj bi volili na zborih volivcev. Kjer to ni mogoče (v mestih), imenuje predstavnike staršev ljudski odbor na podlagi posvetovanja ali pa na predlog družbenih organizacij. Prav tako imenuje ljudski odbor tudi svojega predstavnika iz vrst ljudskih odbornikov. Enako načelo odnos naših go- u‘ ". uvclJ'7Ja u' velja tudi za delovne kolektive, kovnarSkih organizacij do stro- področju prosvetne de^vnMt,. ki Jsoodločajo pri v^Hega šolstva delno opra- Današnji organizacijsko- t k ih šoI golski odbQr se Vi^n_0v> s katerimi so se ba- vUe - ......... — — . .. MnravH^anta lahko v tem času člani šolskega 5s^HSrPEeI EitrSSS jek ,-^gativnih pojavov sub- in v skrbi za delo ter razvoj zdravstvene zaščite očencev in Pred E16’ moralne narave, šolstva v praksi že pokazala skrb za čim boljše materialne kurenc6tn strahu pred »kon- konkretne rezultate in oblike pogoje za delo v šoli. Šolski od kadrov* .n°vodošlih mladih družbenega upravljanja na Polističn!^ ^ajočega iz mono' šolah. gibov. p0/ zaslužkarskih na- Zato je potrebno, da v inte-prav zato3?67'113 Poc*.ietia resu nemotenega In plodnejšega vajence, kbkanij° sprejemati razv razvoja družbenega upravljanja bor pa se ne ukvarja s personalnimi vprašanji. Njegove naloge so po uredbi v glavnem tele: Solskl odbor posluje v smislu šolski red. Odločbe šolskega odbora so obvezne za učiteljski zbor in za razredni svet. Oba pa se lahko tem odločbam zoperstavita, če menita da niso v skladu z zakonom ali da so škodljive za smoter vzgojnega dela. V takem primeru se učiteljski zbori pritožijo nadrtejenemu svetu za prosveto in kulturo. Člani šolskega zbora morajo od časa do časa na zborih volivcev obveščati starše oziroma volivce o svojem delu. Drugi organ soupravljanja je učiteljski zbor, v katerega so vključeni tudi predstavniki mladine. UčiteljkI zbor vodi upravitelj ali ravnatelj. Naloga zbora je predvsem ta, da se ba-vi z učno vzgojnimi problemi, da skrbi za strokovni in Ideološki dvig svojih članov in da izvršuje naloge, ki mu po šolskem pravilniku pripadajo. Razredni zbor sestavljajo učitelji posameznih predmetov, predstavniki dijakov in eden ----Kak. ... , „ - ™ —----------- ... - - do trije predstavniki starfev. srednjih strow .r1*?1, uCence sprejemamo predpise, ki naj zakonitih predpisov, izvaja na- Naioga tega organa je tesno po-fb/.nivJnte vsebuteJ° osnovna načela druž- čela prosvetne politike in izvr- yezaaa z delom, z uspehi in Vsi sloji delovnega ljudstva imajo poleg obče izobrazbe, ki jo dobijo v osnovni šoli in gimnaziji, še primerno strokovno izobrazbo. Edino naša kmetska mladina še doslej ni imela prilike, da bi se strokovno izobrazila za svoj poklic. Ta nedo-statek skušajo nadoknaditi kmetijsko gospodarske šole. Namen teh šol je, dati kmečki mladini širšo splošno in primerno strokovno izobrazbo. Nič manj pomembna pa ni vzgoja kmečke mladine v delovne, socialističnemu družbenemu redu predane državljane. Poudarek je torej na splošni in strokovni izobrazbi. Brez širše in globlje izobrazbe se ne bo mogel vživeti in vključiti v tok našega revolucionarnega življenja, ne bo mogel doumeti globokega ekonomsko-socialnega preokre-ta, ki ga je prinesla narodnoosvobodilna vojna In doba graditve po vojni. V tem novem svetu ni mesta za individuali-stično-konservativnega kmeta. Glede na sorazmerno zaostalost našega kmetijstva je potreba po kmetijsko gospodarskih šolah še toliko večja. Navedel bi rad nekaj misli o organizaciji in pouku na teh šolah. ORGANIZACIJA SOL Organizirale bi se naj v vseh kmečkih predelih na večjih šolah. Pouk naj traja od 1. novembra do 30. marca. Najprimerneje bi bilo dva do trikrat tedenski po 4—5 ur. Vodstvo šol naj bi prevzeli učitelji, ki so dovršili primeren tečaj za pouk na teh šolah, ali pa kmetijski strokovnjaki, ki so končali enoletno šolo za pouk na kmetijsko gospodarskih šolah. Sola naj bi imele stopnjo nižje kmetijske šole. S tem pa ni rečeno, naj bi pripravljale kmečko mladino za višje kmetijske šole. Mnenja sem, da bi prehod dovolili samo v izrednih primerih. Kmetijsko gospodarske šole morajo prvenstveno služiti izobrazbi in vzgoji kmečke mladine ter naj pripravljajo mladino za poklic. Vzdrževanje šole naj gre v breme okrajnega proračuna. Sole naj vodijo vse knjige, ki jih vodijo nižje strokovne šole: dnevnik dela, vpis-nico, redovalnico. OBVEZEN ALI NEOBVEZEN OBISK Po dolgoletnih izkušnjah predlagam obvezen obisk kmečke mladine v starosti 16—19 ali 15—18 let. Obisk bi bil obvezen za otroke kmetov, ki ne obiskujejo nobene druge šole, za zadružno ter viničarsko mladino. Prostovoljen obisk se ni obnesel. Res je, da je od organizacije in zanimivosti pouka v veliki meri odvisen obisk. Vendar to splošno pravilo ne velja vedno. Poznam primere, da je upravitelj poskusil vse, kar je bilo v njegovi moči, pa obisk kljub temu ni bil zadovoljiv. Za redno in uspešno delo je potreben ne-le reden obisk, temveč še več — redno šolsko delo. Vse dosedanje kmetijsko gospodarske šole pa so imele bolj tečajniški kot šolski sistem: predavatelj je predaval, učenci so sledili ali pa tudi ne, nekateri so si zapisovali, drugi ne. Predavatelj ni izpraševal in zato tudi ni mogel kontrolirati, ali so učenci osvojili snov. Navedel bom primer. Če hoče učitelj računstva ponoviti računske operacije in kontrolirati znanje učencev, jih mora klicati k tabli, da tam računajo. In kaj se je zgodilo odličnemu pedagogu? Prvič so prišli k tabli, drugi dan pa so izostali. Izjavili so, da jih je sram. Kaj hočem s tem reči? Učitelj bo lahko uspešno delal, če bo uvedel reden in sistematičen pouk. Zakaj je uspela vajenska šola? Zaradi rednega pouka in rednega izpraševanja! Tudi kmetijsko gospodinjska šola bo lahko pokazala uspehe le, če bodo učenci vedeli, da imajo dolžnosti. Dokler pa vedo, da lahko ostanejo doma, če jim kaj ne ugaja, pa šola ne bo dosegla svojega namena. Nočem trditi, da doslej te šole niso prispevale k Izobrazbi kmečke mladine, vendar bi ob navedenih pogojih lahko uspešnejše izpolnile svojo nalogo. Mnenja sem, da bi morali najti sličen način, kot ga imajo nekatere zahodne države (n. pr. Avstrija). Kmečko posestvo lahko prevzame tam le tisti, ki je uspešno absolviral kmetijsko gospodarsko šolo. V naši državi bi to obveznost še razširili: vsak zadružni mladinec ali viničarski sin naj bi sklenil učno pogodbo. Uk bi trajal 2—3 leta. Ta uk bi bil: praktičen pri kmetu ali v zadrugi (tudi pri praktičnem pouku bi bilo treba misliti na učni načrt, čeprav bi zaenkrat to bilo zaradi pomanjkanja kvalificiranih moči težavno) in teoretičen v kmetijsko gospodarski šoli. Po uspešno dovršeni šoli bi učenec opravljal izpit za kvalificiranega delavca v kmetijstvu (lahko s specializacijo v vinogradništvu, gozdarstvu, sadjarstvu, gospodinjstvu itd.) UČNI NAČRT in predmetnik Takoj bi hotel povedati, da je treba vso izobrazbo kmečke mladine koncentrirati v eni šoli (izvenarmadno vzgojo moške in ženske mladine, razne tečaje za kmečko mladino in slično). Učni načrt naj bi vseboval splošne izobraževalne in strokov ne predmete. Težišče pouka naj bo na strokovnih predmetih, od katerih bi bil poudarek na tistih, ki jih narekujejo gospodarske okoliščine kraja. Slovenščina in računstvo naj podpirata strokovne predmete (pri slovenščini: pravopis, pisanje pogodb, oporok, pisem, naročilnic, računov, davčnih prijav itd. V računstvu poleg ponovitve računskih operacij še praktični računi' poklicnega življenja). Pri podrobnem učnem načrtu upoštevati predvsem napake, ki jih dela kmet pri svojem poklicnem delu. Poleg strokovnih predmetov (poljedelstvo, travni-nlštvo, sadjarstvo, vinogradništvo, gozdarstvo, živinoreja s čebelarstvom in perutninarstvom, vrtnarstvo) bi se obravnavali še naslednji predmeti: praktična higijena, organizacija kmetijskega obrata oz. dela, zadružništvo, državoznanstvo z zakonodajo za kmeta. Morda bi kazalo dati temu predmetu skupno ime: kmečko gospodarstvo, ki bi obsegal: pouk ustave in zakonodaje za kmeta, praktična navodila za organizacijo dela (delo s stroji združevanje kmetijskih obratov, zadružništvo). Mnenja sem, da bi bila šola skupna za moško in žensko mladino. Pri posameznih predmetih bi se ločili, n. pr. v času kmetijskih predmetov za moške bi imela dekleta gospodinjstvo. POUK IN VZGOJA Namen šole je usposabljenje kmečke mladine za racionalnejše kmetovanje. Konkretno: Spoznavanje živine. Oskrbovanje travnikov, sadonosnikov in vinogradov. Spoznavanje zakonov in uvajanje v smotrno vodenje kmetijskega obrata. Navajanje mladine k poštenemu in pravilnemu pojmovanju družinskih, vaških, in državljanskih dolžnosti v novem socialističnem občestvu. Navajanje k pravilnemu čitanju leposlovnih in strokovnih knjig. Snov mora izhajati iz poklicnega ali občestvenega življenja kmeta. Snov mora biti primerna duševnemu nivoju mladine. Podajanje preprosto in lahko razumljivo. Teoretična razglabljanja je podpreti s praktičnimi demonstracijami. Učence zaposliti z zbiranjem podatkov. Za uspešen pouk je potreben dober kader. Poučujejo naj dobri kmetijski strokovnjaki, praktiki in učitelji. Vsi naj bi obiskovali primerne tečaje ali šole. Za učitelje predvidevam daljši strokovni (2—3 mesece) in krajši organizacijski tečaj, za kmetijske strokovnjake pa metodični tečaj. Tako bi učitelji obdelali v strokovnem tečaju vse strokovne predmete ter se usposobili za strokovni pouk tam, kjer kmetijskih strokovnjakov ni. Tak tečaj bi moral obsegati teoretičen in praktičen del. Kmetijski strokovnjaki pa bi se seznanili z metodičnim delom. Vse šolstvo bi bilo podrediti dobremu vodstvu pri tajništvu za prosveto in kulturo. Za inšpekcijo ne bi bilo treba postavljati posebnih inšpektorjev, ker bi to delo lahko opravili sedanji inšpektorji ali pomožni-honorarni inšpektorji. Ti bi usmerjali pouk, organizirali tečaje za učitelje, nadzorovali pouk in koordinirali delo. Ja - S seje RO Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev Na seji dne 29. marca je RO. kot poročamo na drugem mestu, razpravljal prvenstveno o tezah za sarajevski plenum. Med ostalimi obravnavanimi zadevami pa so važnejša naslednje: 1. Počitniška izmenjava z zamejskimi presvet, delavci. 2. Štipendije tujih vlad, mednarodnih organizacij in društev za specializacijo. Kandidati iz vrst šolskih delavcev. 3. Zborovanje geografov Slovenije. Priporočilo društvom, da tudi materialno podprejo člane, ki se bodo zborovanja udeležili. 4. Zborovanje slavistov Slovenije, ki bo letos v Mariboru. Enako priporočilo kot za geografe. 5. Dvo- ali tridnevni tečaj za srbskohrvatsko literaturo (istočasno z zborovanjem slavistov v Mariboru), za katerega se je deslei republiškemu odboru prijavilo 11 tovarišev. 6. Predavanje avstrijskega naprednega pedagoga dr. Hil-lebrandta v Mariboru in Ljubljani (v Ljubljani bo v sredo, dne 14. aprila) Tema: Metodika pouka nemškega jezika.) 7. Otvoritev šole v Cerovem dne 11. aprila 1954. Zla otvoritev bo združenje prispevalo kolekcijo knjig v vrednosti 5000 din. 8. Protest mariborskih pro-svetno-kultumih društev zaradi redukcije petja na nižjih gimnazijah. Ob tem protestu je RO ugotovil, da gre za očiten nesporazum, ki gre na račun šolskega oddelka Sveta za prosveto in kulturo LRS. Na plenarni seji Sveta za prosveto in kulturo ni nihče zahteval, da se petje za eno uro reducira, pač pa se je glasil predlog, naj se poučuje petje tako, da bo imela teorija samo eno uro, druga ura pa bi se morala uporabiti za petje. V predmetniku se je to označilo kot 1 + 1. V 2. številki letošnjih Objav Sveta za prosveto in kulturo pa stoji med navodili k novemu predmetniku, da je zborno petje neobvezno. Na plenumu Sveta je bila samo izražena misel, da bi se dijaki brez posluha mogli zbornega petja tudi oprostiti in je edino v tem smislu bila mišljena »neobveznost«. Tudi pri učiteljskih zborih ni opaziti kakšne tendence za redukcijo tega predmeta. Iz materiala, ki ga ima društvena komisija za revizijo učnega načrta, je razvidno, da ni nobena gimnazija predlagala redukcije petja v predmetniku za prvi razred, samo ena v predmetniku za drugi razred (namesto dveh predlaga ta gimnazija 1 uro), za črtanje v 3. in 4. razredu (predvsem zaradi mutiranja dijakov) pa sta bila zbora dveh gimnazij. Vse ostale gimnazije računajo s petjem kot dvournim predmetom, nekaj pa je tudi takih, ki so predlagale zvišanje tedenskih ur na tri. Pionirski zbori pa naj bi seveda ostali kot doslej. Stevtlka V Iz prakse šolskih odborov Šolski odbor Sinteževo (ilirska Bistrica) V odboru Imamo 8 članov, ki srno jih izvolili na roditeljskih sestankih po vaseh. Vsak mesec 'je sestanek. Doslej sta bila dva. Iz izkušnje vem, da se starši, ki skrbe za napredek svojega otroka, brigajo tudi za šolsko problematiko. Med temi interesenti sem pa poznal tudi mno. ge, ki so se za šolo zanimali zato, da ibi bili njihovi otroci pri učitelju bolje zapisani. Ko sem ustanavljal šolski odbor I. 1948, sem takim nasedel. Ta izkušnja me je ob ustanavljanju sedanjega odbora precej plašila. Vedel pa sem, da bom moral zadevo urediti. Sila, .;i me je prignala, je bila potreba po obnovi polrazpadle šole in potreba večje povezave vasi s šolo. Najprimernejši kraj za Izvolitev članov v šolski odbor je po mojem roditeljski sestanek. Da se sestanek ne bo preveč zavlekel, sem sklenil predlagati člane odbora kar sam. Kriterij za predlog je bil naslednji: član odbora mora Imeti v šoli otroka. Otrok bo pobudnik, da bo odbornik neho. te mislil tudi na šolske probleme. Drugo, kar me je vodilo pri izbiri, je bilo zanimanje kandidata za izvenšolsko kulturno prosvetno dr javnost. Človek, ki nima smisla za neko prosvetno delo, ne more v odboru uspešno delati. In nazadnje, tudi verski fanatik ne mo. re siti v takem odboru. Iskal sem seveda tudi med tistimi, ki so napredni gospodarji. V odbor sem skušal vključiti tudi nekaj moških. Vvprašanje mož je pri nas težko, ker so skoraj vsi čez poletje v gozdu. Roditeljski sestanki so potekli neprisiljeno. Reči moram," da so bili ljudje pri izbiri precej previdni. Sami so našli dva še boljša člana, na katera popre-3e še pomislil nisem, čeprav sem njih delo dobro poznal. Prvi sestanek odbora je bil bolj informativnega značaja. Pri tem nisem mogel še ugotoviti prave vrednosti novega odbora. Drugi sestanek pa je postavil pred člane naslednja vprašanja: popravilo strehe na šoli, določitev prostora za novo zgradbo, ki bi bila za dva sedanja šolska centra, vprašanje obveznega osemletnega šolanja in vzgojni problem nekega moralno uničenega otroka. Sestanek je bil živahen. Za Vsako težavo so odborniki našli tudi rešitev. Pri popravilu strehe so najmanj razpravljali, ker so takoj ugotovili, kje bomo dobili na posodo strešnike In delavce. Danes že lahko povem, da je bilo delo dobro opravljeno. Poprej je bil postopek daljši. Predlog za popravi, la smo pošiljali najprej na občino in od tam so (ali pa tudi niso) poslali delavce. Tako smo čakali v decembru na popravilo kar dva meseca, pa je bilo še delo slabo opravljeno. Članek v Borbi z dne 21. III. govori sicer o tem, da se šols! | odbori ne bi ukarjali z materialnimi problemi. Menim, da brez tega ne bo šio. Ce materialni problemi ij o rešeni, tudi delo ne more imet! prave kvalitete. Poleg tega Pa tudi ne bi bilo prav, če ne bi s temi problemi seznanjali tudi občinskega odbora. Po odredbi okraja, mora \ biti predsednik šolskega odbo-\ra član občinskega odbora. Ta mora biti torej poučen o mate. rialnih potrebah šole, da ne bo šola tisti objekt, ki bo pri krčenju proračuna vedno prvi prizadet. Na vrsto je prišla nato razprava o novi šolski zgradbi, ki bo združila mladež štirih podgorskih vasi. Taka šola je dolgoleten sen starejših in mladine. S člani smo se s seje po- dali kar na polje, da smo odbrali primerne terene. Tudi to je materialni problem! Naslednje obravnavano vprašanje je bila osemletna šolska obveznost. Nastopa čas, ko bo vedno več želja po predčasni iz. pustitvi otrok iz šole. 14 letni otroci so na vasi že celi dninarji. Člani sami so opozorili še na nek drug problem. Po dovršenem 4. razredu pride otrok v 5. razred, tam pa obvisi. Zaradi pomanjkanja učnih moči ali pa nezadostnega prostora se otroci učijo več let Iste snovi. Zame to ni tako tragično, saj v teh letih otroci šele zares osvo-je snov, ki je predpisana za četrti razred, pa so jo v tem raz. redu navadno prespali. Prav s tem v zvezi pa so na odboru postavili zahtevo po še eni učni moči. S tem bi se tudi kvaliteta dela zboljšala. Prostor bi se našel, tudi Inventar bi nabavili, seveda, če ne bo proračun še okrnjen. Taka rešitev bi bila idealna tn 'bi rešila problem osemletne šolske obveznosti ter kvalitetno dvignila pouk v vseh razredih. Ob tem smo naleteli še na izobrazbeni problem odraščajoče mladine. Tej so potrebni seminarji in kmečko gospodarski tečaji. Dosedanja oblika večernih tečajev ne zadošča. Ljudje bi radi več. Želijo si predavanj Iz živinorejskega in sadjarskega področja. Zato pa so potrebni strokovnjaki. Zadevo naj rešita kmetijska zadruga in občinski odbor. Ker nekateri govore o neposrednem sodelovanju otrok v šolskem odboru, povem, da niso zreli za to. Saj če kaj povedo, jim to sugerira učitelj. Zato je bolj,e da učitelj izrazi svdje mnenje neposredno, M. M. novih knjigah, več novic o sodobni tehniki, več prirodopisnih člankov. Žele še več del iz svetovne literature. Anketa je dokazala, da se je mladinski tisk v kranjskem okraju razmahnil kot še nikdar. Pravtako je pokazala njegove osnovne pomankljivosti: knjige so predrage, nekatere so premalo blizu otrokovemu doživljanju, nekaterih literarnih zvrsti pa je premalo. Veliko je Katero čtivo godi šolski mladini V kranjskem okraju je imela anketa republiške Zveze prijateljev mladine lep uspeh Mladinsko časopisje je v kranjskem okraju zelo razširjeno. Samo na Cicibana je naročenih 3694 otrok, na Pionirja 1462, na Pionirski list 2616, na Mlada pota 56, na Čebelico 654, na Knjižnico Sinjega galeba 622. Seveda pa bere liste večje število otrok, ker si jih medsebojno izposojajo. Otroci radi bero tudi mladinske kotičke dnevnikov in tednikov, starejši pa tudi dnevnike, tednike, humoristične liste in strokovno časopisje. Zal navajajo mnoge šole, da otroci zelo radi bero TT. Nekateri razredi ga bero 90”». Res je, da posegajo po njem predvsem zaradi slikanic, ki jih izrezujejo in barvajo, vendar mnogi bero tudi ostale prispevke (anketi oemnja predvsem Rumeno vijolico). V starosti od 7 do 10 le,t bero najrajši pravljice, pripovedke, basni, živalske zgodbe (kot je Medvedek Neewa) In potopise. Ljubijo kratke sestavke z bogatimi ilustracijami. V starosti od 10 do 14 let bero radi detektivske in vohunske romane, zgodbe iz NOB, sestavke, ki vsebujejo dogodke iz njihovega življenja (Edmondo de Amicis, Srce). Radi bero krajše poljudno-znanstvene spise, zasledujejo pionirsko pošto in re-šujnjo križanke. Dečki ljubijo zgodbe iz pragozda, deklice še vedno pravljice. Mestni otroci se navdušujejo za filmske prospekte in filmsko rubriko v TT. V starosti od 14 do 18 let jih v časopisju najbolj prlteza šport, kulturna rubrika, tehnika, politični dogodki doma in po svetu. Na vprašanje, katere knjige otroci najrajši bero, so nekatere šole poslale cele sezname. Od domačih književnikov so pri najmlajših najbolj priljubljeni Bevk, Seliškar in Milčinski, iz tujih literatur so na prvem mestu tale dela: Robinzon, Robin Hood, Bambi, Sneguljčica, Pepelka, Rdeča kapica, Gul-liver, Lassie se vrača, Tarzan. Gimnazijci bero v višji največ leposlovna, zgodovinska in potopisna dela. Od domačih književnikov bero največ Kersnika, Jurčiča, Finžgarja, Slodnjaka. Od tujih se navdušujejo za Sienkievvicza, Vernea, Londona, Buckovo, Scotta, Dickensa, Gorkega, Hugoja. Otroci odklanjajo tisto, kar je za njihovo razvojno stopnjo nerazumljivo. Mnogim se zde poljudno - znanstveni sestavki presuhoparni. Odklanjajo knjige, ki so brez Ilustracij, pravtako predolge sestavke brez premega govora. Ne marajo težjih povesti s tujimi Imeni in žalostnim koncem. Ne zanimajo jih podrobni opisi krajev ih oseb. Ne navdušujejo se za pesmi. Ce so politični sestavki suhoparni in polni tujk, jih otroci odklanjajo. Zanima jih tisto, kar je pisano živahno in poljudno: o lepši bodočnosti, o Titu, o Trstu, o bojih v Indoneziji. Najbolj pritegne mladino (zlasti najmlajše) ilustracija. Najrajši imajo barvane ilustracije, kot so v Cicibanu. Predmet v naravi in slika si morata biti podobna. Izmaličenih, neprecizno izdelanih slik ne marajo. — Ljubijo jasne, čimbolj naravne barve. Všeč so jim zlasti ilustracije iz prirode (Medvedek Neewa). Najrajši imajo ilustracije v Desetem bratu, Martinu Krpanu, Sneguljčici, Tarzanu, Mižku Figi, Gulliverju, Robinzonu in Medvedovi svatbi. Ne ugajata pa Pepelka inPol-petelinček. Najbolj priljubljeni Ilustratorji so: Miki Muster, Marlen-ka Stupica, Ksenija Prunkova, France Slana. Ive Šubic. Višješolcem so všeč: pokra- jinske slike, risanke, portreti ter slik e iz planinskega in taborniškega življenja. Vzgojitelji so mnenja, da je v listih dovolj sestavkov s pa-triotično tematiko, da pa niso vsi kvalitetni. Avtorji vsebine ne znajo približati mlademu človeku, domovinsko čustvo mu le vsiljujejo. Naši književnosti manjka junaških likov In dogodkov iz NOB, ki naj bi v mladini vzgajali junaštvo in požr-tovalnost. Tudi zgodb iz dobe kmečkih uporov je premalo. Potrebujemo zgodovinskih čitank, kot jih imajo sosednje republike. Premalo je knjig, ki bi na poljuden, otroku dostopen način prikazovale razvoj tehnike in družbe. Potrebne bi bile zgodbe o življenju naših velikih mož v pripovedni obliki. Mladinski listi naj bi prinašali hi-gijensko - zdravstvene nasvete, člnke proti alkoholizmu, pisali naj bi o prizadevanju invalidne mladine, o idejah mednarodnega zbližanja, prinašali naj bi nasvete o izbiri poklica. Ciciban naj bi prinašal več sestavkov samo za 1. razred (več slikanic z besedilom v velikih črkah), več lahkih križank in moralno - vzgojnih zgodb. Pogosteje naj izhajajo igrice! V Cicibanu bi želeli več ponatisov Iz naših klasikov (Levstika, Stritarja, Ketteja). Mladinska knjiga izdaja preveč prevodov. Sestošolcl menijo, naj bi časopisje prinašalo več kritik o Povezava dijaškega doma z okoljem del Iz tujih slovstev, premalo ponatisov iz domačih klasikov. Mladina bere nekvalitetne, pustolovske romane, bere plehke sestavke TT-ja, ker ji v nezadostni meri omogočamo branje kvalitetnih in obenem privlačnih del. Pričakujemo, da bo dala anketa o filmu In njegovem vplivu na mladi rod, ki jo pripravlja ZPM LRS, še plodnejši material. P. D. Tudi to moramo rešiti s šoisko reformo Novi učni načrt in učne knjige Dobili smo začasni učni načrt za osnovne šole nižje in višje stopnje. Kakor je znano, ima novi učni načrt precej sprememb, zlasti v prirodoslovju, pa tudi v zemljepisu, domoznanstvu itd. Tako je že za IIL razred osn. šole uvedena nova snov iz rastlinskega in živalskega sveta. Take spremembe so tudi v IV. razredu, še več pa v višjih razredih osemletne šole, kjer je zajeta snov iz botanike, zoologije, fizike in kemije. To bi bilo še vse v rediif Drugo pa je vprašanje učnih knjig za predmete, ki so bistveno spremenili gradivo. Zadeva je namreč naslednja. Na niže organiziranih šolah, kjer poučujeta največ dva učitelja 3 do 4 razrede hkrati v enem oddelku, so udomačene najrazličnejše oblike dela z učenci. V takih šolah je učitelj nujno navezan na učne knjige, bodisi za tiho obravnavo učne snovi, bodisi za utrjevanje ali predhodne vaje, ki so potrebne in tudi navadno priključene učni knjigi. Tako delo je potrebno v času, ko učitelj poučuje enega od razredov istega oddelka. Pri nas sl pomagamo tako, da si učenci III. razreda izposojujejo Prirodopis za IV. razred in obratno, prav tako pa tudi IV. in V. razred Zemljepis. V učnem načrtu pa imamo snov, ki ni zajeta v nobeni učni knjigi, zlasti iz botanike, fizike in kemije za višje razrede. V takih primerih napiše učitelj pred poukom predelano snov v zgoščeni obliki in s potrebnimi skicami na tablo, da jo pri pouku učenci prepisujejo ali prerisujejo v svoje zvezke zaradi utrjevanja. Toda v razredu je navadno le ena tabla, razredov pa več in tako zmanjka prostora. Brez pismene obdelave in brez skiciranja pa ni utrjevanja. Priročniki, ki bodo izšli, so namenjeni le učitelju in bodo predvsem njemu služili. Knjig pa, ki bi učencem služile kot učne knjige, zdaj z novim učnim načrtom naenkrat ni več (predvsem prirodopisa ne), saj v drugih predmetih si moremo pomagati z zamenjavanjem knjig. V PD št. L in 2. 1954 je razpisan natečaj za nove učne knjige, vendar sta med njimi za osnovno šolo navedeni le Vise Šušteršič Lojze Sredi vidnih in skritih sovzgo-jevalccv in sredi različnih prilik, v katerih posamezni dijaški domovi žive, bom v svojem izvajanju nujno fragmentaren, v nakazovanju problemov pa enostranski. Fragmentaren zato, ker predstavlja polje, na katerega se podajam, v nekem smislu sintezo vzgojiteljevega dela, enostranski pa zato, ker mi bodo služili kot vzorec problemi, ki jih nudi delovni okvir Dijaškega doma Ivana Cankarja v Ljubljani. 2e zunanjost Cankarjevega doma — in v tem seveda ni osamljen— se zdi, da je take narave, da zmore pogoltniti vse in vse prebaviti. Postavljen pred deset-lecji z namenom uniformiranja duha, je ostal kljub dejanskim naporom zastarel. Ta dojem je tako živ, da ga marsikdo ne more sprejeti samega zase in ga utegne zato s spremenjenim predznakom vnesti na vse, kar v njem prebiva. To tem bolj, ker je v domu nakopičene mnogo skromnosti, in nezahtevnosti, pri rodnosti in ne-uglajenosti naših podeželanov jz kmečkih in delavskih družin m mnogo popolnih sirot, ki jim je dom edino zatočišče. Zdi se, kakor da omenjene poteze na obrazu doma po svoje branijo zunanjemu pogledu, da bi dojel bistvo stvari, ki se v domu odigrava. Prav je, da se vzgojitelj sredi svoje vneme in drobnih opravil takih okoliščin zave, prav je, da spozna situacijo tudi s te strani in da se zaveda, da predstavlja v vrsti socialno-prosvetnih ustanov njegova ustanova mnogokrat in v marsičem neprikupno toda nujno slučajnost. Vsekakor so to nevzpodbudni, da ne rečem zavirajoči momenti. Življenje v domu je treba zato še posebno dvigniti, seznaniti pa je treba z njim tudi njegovo okolico. Pa tudi sicer je treba imeti na umu, da ustvarjanje zdravih in plodnih tal, iz katerih naj poganja življenje doma, presega zmogljivost samega doma. Presega posebno zato ker se sam hote izpostavlja, s tem ko brani mladino pred dvema skrajnostima: . pred pedantnim, netolerantnim, ozkim in vase zaprtim intematarstvom, ki vzgaja okorele intematarske tipe, da iih spoznaš že od daleč, brani pa jo tudi pred nezdravo tendenco, ki zavaja v anarhijo in libertinažp, in po kateri bi bili gojenci le domski stanovalci. Ob preprosti nalogi, dati tbvari- računlca in čitanka! Rečeno je, da je učni načrt samo začasen, gotovo pa s tem ni bilo mišljeno, da bo definitivni učni načrt vse postavil na glavo in uvedel povsem nekaj novega. Snov se mi zdi dobro zajeta in je tako razporejena, da dobi učenec, ki n. pr. ne izdela vseh osem razredov osemletne šole, vendarle nekaj vpogleda v raznolikost učne snovi in nekaj osnovnega znanja iz vseh predmetov. Preje ni bilo enotnega predmetnika, zdaj ko ga imamo in je tudi snov razporejena, naj bo tudi pouk soliden. Zanj pa bi bile potrebne odgovarjajoče učne knjige. Ze pred vojno smo imeli učne knjige iz prirodopisa, ki so zajemale snov iz vseh delov prirodoslovja (takšne imamo tudi danes za III in IV. razred osnovnih šol). Nekaj sličnega bi bilo potrebno tudi za višje razrede osemletnih šol, kajti od učencev ne moremo zahtevati, da bi kupili Zoologijo za n. g., Botaniko za n. g. in še morda Firiko za sr. šole, pa še Kemijo po vrhu. Vsaj zoologijo in botaniko bi naj zajela taka učna knjiga! Učitelji više organiziranih šol verjetno ne čutijo tako živd potrebe po takih učbenikih, ker se ne poslužujejo toliko tihe zaposlitve učencev ali pa to laže drugače opravijo. Zorn Vili. RAVNATELJSTVO SLOV. ŠOLSKEGA MUZEJA (Poljanska cesta 30) sporoča, da je muzej odprt. Knjižnica in arhiv poslujeta dnevno od 8. do 12. ure, ogled razstavnih zbirk je ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure. Skupinske obiske javite poprej ravnateljstvu. ZAHVALA ZA DARILO Tovariš Ivan Kocijančič, ki živi v pokoju v Lipnici pri Kamni gorici, je poklonil Slovenskemu šolskemu muzeju: ALLGEMEINE SCHULORD-NUNG — OBČI ŠOLSKI RED IZ LETA 1774, in sicer nemško-siovenski v Ljubljani natisnjeni izvod, ki doslej ni bil znan. Za darilo se mu iskreno zahvaljuje ravnateljstvo muzeja. Otrokovo zrelost za vpis v šolo ne moremo določati po neki tradiciji, kakor se je dogajalo nekoč, pa tudi je ne moremo določiti povsem po izjavah praktikov elementarnega razreda. Z uspešnimi metodami psiho-tehnike moremo določiti, kdaj je otrok zrel za vpis v šolo, kdaj je sposoben za elementarni pouk. S psihotečnim raziskovanjem lahko določimo stopnjo elementarnih psihičnih sposobnosti otroka, ki so za pouk potrebni. Ta raziskovanja niso identična z merjenjem splošne inteligence otroka za to stopnjo. Za vpis otroka v šolo je pogoj, da so njegove sposobnosti vsaj srednje razvite. Potrebno je, da ima učenec že nekoliko čuta odgovornosti do šolskega dela. Znano nam je, da otrok razume, če mu dajemo primerne naloge. Njegov spomin zajema že več zaporednih nalog in svoje delo ne prekinja, dokler ga ne opravi. — Otrokovo delo je že toliko trdno, da svojo šolsko nalogo razume, pomni in jo tudi opravi. Iz sveta iger prinaša otrok s seboj tudi neko znanje pravil. Otrok se mora znati prilagoditi in podrediti pravilom igre. Otrok, ki je za vstop v šolo zrel, mora imeti do neke mere razvit spomin, razum in pozornost. Učitelji se največkrat pritožujejo, da učenci - novinci ne znajo koncentrirati svoje pozornosti. Otrok se je sicer pri igri navadil pozornosti, ki zaradi svoje zamivosti in zabavnosti brez težav veže otrokovo nehoteno pozornost: v šoli pa je učiteljev napor zaman, saj šolskega dela ne more spremeniti v igro in svojega dela ne more tako zanimivo oblikovati, da bi mogel pogrešati otrokovo hoteno pozornost. Pa tudi ne bi bilo pravilno, saj je naloga šole, da v učencih razvija hoteno pozornost. Ob vstopu v šolo mora imeti učenec takšen spomin, da krajši sestavek ponovi po enkratnem slišanju. Otrok je razumsko zrel za vstop v šolo, če opazi na slikah absurdnosti, če zna določiti vrstni red treh ali več povezanih in s slikami ilustriranih dogodkov itd. Otrok, ki stopa v šolo, mora imeti tudi take sposobnosti, da se bo znal vključevati v kolektiv. Prav tako ne moremo prezreti otrokovega zanimanja za šolo. Zanimanje za šolo bo večje, če že ima brata ali sestro, ki hodi v šolo. Končno moram še omeniti, da nikakor ne moremo prezreti otrokove telesne razvitosti. Kdaj je torej otrok zrel za vstop v šolo, moramo določiti po psiholoških kriterijih in n* z mehaničnim upoštevanjem rojstnih podatkov. Ce otroka, ki je zrel za šolo, ne sprejmemo, se bo v vrtcu ali doma dolgočasil. Poznam otroka, ki ni bil sprejet v šolo, manjkalo mu je nekaj dni za izjemni vpis; ta otrok sedaj bere doma pravljice in čaka, da bo smel nadaljevati svoj razvoj tudi v šoli. Ali ni to nasilno zaviranj« otrokovega naravnega razvoja? Otroku je šola nujna potreba za njegov naravni razvoj, tega z nečim drugim ne moremo nadomestiti. Po kakšnem kriteriju je bil določen vpis učencev v I. razred osnovne šole s sedmim letom, mi ni znano. Sedaj je četrtina novincev že v osmem letu, ko vstopajo v šolo. V drugih državah vpisujejo s šestim letom, le v severnih državah s sedmim letom. Ali ni to še ostanek tistega navdušenja, ko smo se podili za tujimi vozovi in nismo upoštevali lastnih pogojev? Mislim, da je treba rešiti z reformo šole tudi vpis učencev v šolo. Zato pa moramo imeti trdne psihološke izsledke o našem otroku. Prav zato bi morali takoj začeti z delom.. Psihološki inštitut v Ljubljani naj bi to delo usmerjal. B. Horvat «••••• «••«•• «#.*••••• ••«•#•••• •••«••••• ••• Plenum Cenlralnih odborov Združenja učiteljev in Združenja profesorjev Jugoslavije O plenumu, ki je bil 5. in 6. aprila v Sarajevu, bomo obširneje poročali v naslednji številki. Republiška odbora obeh združenj sta pred odhodom delegatov v Sarajevo imela še posebna posvetovanja, na katerih so bila v zvezi s tezami, ki sta jih poslali Centralni upravi, izdelana, navodila delegatom. Navodila so se nanašala v glavnem na materialne pogoje naših šol, šolski sistem, odnos določenih družbenih slojev do osemletne šolske obveznosti, izoliranost šole od družbenega življenja, enostransko obveščanje javnosti o šolski problematiki v dnevnem tisku, šolski režim ter upravljanje v šolstvu. OPRAVIČILO Četrta stran 6. številke Prosvetnega delavca je šla v tisk, ne da bi bila opravljena 2. korektura (v lomljeni poli). Pro-sirmo bralce in pisce objavljenih člankov, da nam to oproste. Tov. MerviČevl iz Kanala pa najlepša hvala za opozorilo. Uredništvo Preglednica učencev v osnovnih šolah (štirirazrednih in osemrazrednih) v LR Sloveniji, ki obiskujejo osnovne šole z enim, dvema, tremi in več učitelji, število učencev v teh šolah na učitelja. (Po stanju ob začetku Šolskega leta 1953/54) Osnovne šole glede na število učnih moči v njih 4-razredne osnovne šole 8 razredne osnovne šole Skupaj število šol Število učencev V % na učit. učencev štev. šol Število učencev v % na učit. učencev štev. šol Število učencev v% na učit. učencev z eno učno močjo 93 2609 3.6 28 196 6193 8,7 31 289 8802 6,2 30 z dvema 76 4937 6.8 32 224 15261 21,4 34 300 20198 13,9 33 s tremi 45 4645 6.4 34 105 11507 16.2 36 150 16152 11,2 35 s štirimi 66 9390 12,8 35 64 9989 13,9 39 130 19379 13,5 37 s petimi 29 5325 7.4 36 58 11124 15,6 38 87 16449 11,4 37 s šestimi 23 5180 7.2 37 29 6561 9,2 37 52 11741 8,2 37 s sedmimi 12 2983 4.1 35 12 3500 4.8 41 24 6483 4,4 38 z osmimi 22 6476 8,8 36 10 3208 4,5 40 32 9684 6,7 37 z več učnimi močmi 63 31281 42,9 35 11 4116 5,7 36 74 35397 24,5 35 Skupaj 429 72826 100 35 709 71459 IGO 36 1138 144285 100 35 37.6% 50.4% — " — 62.4% 49,6% — — 100% 1000/,, — — 5kemu življenju fantov novih vzpodbud, da bi se veselje po obrazih zlilo in da bi dalje kalilo, kar žlahtnega je, čutiš, kako številne so komponente uravnavanja domske individualnosti. Ne gre namreč le za več stoglavo množico s pestro usmerjenostjo, z znano razliko v starosti, še večjo pa v navadah, razvadah in stremljenjih, ki jo je treba ubrati, da zaživi v odgovarjajočem delovnem ritmu. Življenje doma se poleg tega razteza vsak dan tudi na sedem ljubljanskih učilišč, pa tudi sicer prerašča okvir togih domskih sten. in se v določenih oblikah staplia s svojo okolico, s terenom. Vplivi vzgajakev pa so neprecenljive vrednosti. V Objavah za prosveto in kulturo LRS je med začasnimi navodili za dijaške domove tudi člen, ki nekako zahteva povezavo doma z okoljem. Od posebnega upoštevanja vrednih sovzga-jevalcev bi se zaustavili pri povezavi z roditelji, pri povezavi s šolo, z mladinsko organizacijo ter društvi. Menda ne bo odveč, če pri tej priliki omenim, da ie beseda po-povezava danes sicer mnogo v rabi, da nam pa pomeni čedalje manj, da postaja fraza v ustih, ki nebote pozabljajo ali pa sploh niso doživeli »povezave« kot ne- pogrešljive parole revolucionarne silovitosti vojnega in povojnega časa, s katero je slovenski človek ustvarjal, boreč se s preteklostjo, novo ravnotežje si! v svojem socialnem in kulturnem življenju. Čvrsta skupnost delovnih ljudi, ki so stremeli k duhovnemu in gmotnemu napredku in socialni pravičnosti je bila nujna, bila je pogoj njihovemu Uspehu. Predstavljala je nepremagljivo, politično in ideološko opredeljeno družbeno atmosfero. Namen naše povezave je: posredovanje idejne čistosti, pa tudi sestop z ideološke višine v sredino preprostih človeških razmerij. Zelja po spoznanju notranjega okolja posameznega gojenca vodi vzgojitelja k povezavi z njegovimi starši. Vsak človek ima namreč razen zunanjega okolja, v katerem živi, svoj notranji svet, individualno osebno okolje, od katerega je odvisno, kaj bo od svoje okolice sprejel, čemu se bo prilagodil, koliko bo zunanji svet vplival nanj in ga obilkoval. Dva fantiča, ki živita v istem inter-notu, se učita v isti učilnici, za isto mizo, se igrata z istimi sošolci, dejansko nikoli ne živita v istem zunanjem okolju. Vsak izmed njiju Ima do tega drugačno osebno razmerje. Zato pa vsakogar okolje različno oblikuje. To kar je prvi sprejel kot privlačno in simpatično, je drugemu odvratno in zoprno. Isti tovariši so enemu prijatelji, zato ker se je spo- prijaznil z njihovimi nazori in vzori, drugemu zaradi osebne privlačnosti, tretjemu so pa samo tovariši v športu ali pri zabavi. Ista učilnica je temu kraj poklicnega udejstvovanja, drugemu prijetno zabavišče, tretjemu pa zoprnost. Da bi vzgojitelj mogel razumeti osebne probleme vsakega gojenca, da ne bi bil nasilen, da bi mogel razlikovati med. škodljivimi razvadami in slučajnimi prestopki, je potrebno, da ima o gojencih čim več podatkov. Posebno važno je to pri novincih. Prihod v dom pomeni v nekem smislu popoln prelom z dotedanjim življenjem. V internatu prvikrat zaživi v novi socialni zvezi z gojenci. Znajde se v novem vzdušju, v kakršnem še ni imel prilike živeti. Izkustvo, s katerim pristopa, je zgolj izkustvo, ki si ga je pridobil v okrilju družine. Vse družine pa niso enake, zato so tudi izkustva fantičev zelo različna. Posebnosti kmalu vzniknejo, pokažejo se tudi najrazh -nejše stopnje socialnega razvoja. Nekateri so pretirano odvisni, drugi nimajo nikakršne sposobnosti za vzpostavitev kontakta, nekateri pa težko prenašajo, če jim sošolci ali vzgojitelj ne posvečajo posebne pozornosti. Predhodno domače družinsko izkustvo predstavlja za vzgojitelja problem posebne važnosti. Če hoče biti vzgojitelj res namestnik staršev, če hoče da postane gojencu, zlasti mlajšemu »poleg staršev res najvplivnejša osebnost, če hoče da gleda fantič v njem kot na dopolnilnega roditelja, ki ima roditeljsko avtoriteto in pravico, mu mora priti nasproti kot znanec, vzljubiti mora mladost, v njegovem zadržanem odnosu pa mora biti vsaj rahel odtenek fantiču znane barve, da jo bo mogel prepoznati in jo sprejeti kot del svoje težko pogrešljive sredine. To pa je možno le ob dobri »p°* vezavi« s starši. Na neko stalno periodično se obnavljajočo obliko povezave s starši, kot so n. pr. rodueljski sestanki, seveda ni mogoče misiitu Oddaljenost, stroški pa .verjetno tudi čas se temu upirajo. Sicer pa nič zato, saj svojcijtak neradi razglašajo svoje krize m težave« take, ki bi vzgojitelja pose-bej zanimale, pa še ceJo. Prilika intimnejšega razgovora pa se nudi v začetku vsakega leta z roditelji tistih, ki. prvič stopajo v dom. Vzgojitelj naj bi te priložnosti nikoli ne zanemaril. Navzkrižja, ki jih je. otrok doživel, nikakor ne ostanejo nema, ampak se zanesljivo odražajo pri vraščanju v domski okvir. Sicer pa pri povezavi s starši ne gre samo za to, da bi vzgojitelj zbiral podatke. Vzgojitelj mora v interesu gojencev njihovim staršem svoje izsledke tudi vračati. Če n. pr. šola in dom ugotovita dijakovo oziroma gojenče-vo intelektualno nesposobnost. ali'emocionalno nedovzetnost za študij, morajo s.tarsi o tem tudi izvedeti. Fanta je treba rešiti nepotrebnih muk, ki ne ostajajo brez posledic za njegovo duševno zdravje. Pa še na nekaj bi opozoril. Vzgojitelj naj bi skrbel tudi za živo zvezo med gojenci in njihovimi svojci. Apeliral naj bi na očetovsko in materinsko ljubezen do njih kot enega izmed nagibov za dobro vzgojo. Ohranjal naj bi jim ljubezen do fizičnega dela, da. se ga gojenci ne bi sramovali, saj jim je v veliki večini delila kruh žuljeva roka. Idejno prerojeni naj bi se gojenci zares kot sinovi vračali k staršem, ne pa se od njih odtujevali. To bi bila ena naravnih pobud tudi za vživlja-nje staršev v naš čas. Problem zase so zanemarjeni otroci, varovanci socialnega skrbstva. Vzrasli so brez telesne in duševne nege. Prepuščeni so bili samim sebi in slučaju, zelo pogosto slabi druščini in neredko tudi izpostavljeni slabemu ravnanju-Dom jim nudi, kar jim more, kar pa jim najbolj manjka, toplega družinskega vzdušja, ki bi edini mogel ozdraviti njihov obremenjeni čustveni svet, tega jim ne more dati. Socialno skrbstvo b> moralo o tem več razmišljati., prav bi bilo, ko bi moglo najti zanie drugačno rešitev, kakor pa je dijaški dom. Če opredeljuje vzgojiteljeve odnose s starši želja po spoznanja Neka] pribomb ob redukciji gimnazijskega predmetnika Potovanja v inozemstvo Da bi razbremenili našo srednješolsko mladino, ki je zaradi neživljenjskih predmetnikov in Učnih načrtov zaposlena od ranega jutra do poznega večera, je republiški svet za kulturo in prosveto posegel v predmetnik že sredi leta. Po doslej veljavnem predmetniku je znašalo število učnih ur z nekaterimi naknadnimi dopolnitvami (ročna dela, telovadba) V prvih treh razredih nižje gimnazije po 31, v četrtem razredu Pa 33. Po novem predmetniku Ima I. razred 28, II. 29, III. 30, IV. pa 29 tedenskih ur. Za višje razrede razen osmega predvideva predmetnik po 30 tedenskih ur, medtem ko se veljavni predmetnik za osmi razred ni še nič reduciral. Našo javnost bo gotovo zanimalo, na račun katerih predmetov je sestavljen ta »znosnejši« predmetnik. V I. razredu je črtana zgoodvina (antična) popolnoma, en* ura telovadbe in ena ura petja; v II. razredu je odmerjenih slovenskemu jeziku namesto dosedanjih 6 le 5 tedenskih ur, petje in telovadba pa sta reducirana za eno uro; V III. razredu so črtali po eno uro petja in telovadbe, v VI. razredu pa po eno uro fizike in telovadbe, popolnoma pa higieno in zgodovino glasbe. Pod črto je pripomba, ki se glasi: »V razredih I. do IV. imajo dijaki še po eno uro zbornega petja.« Po novem predmetniku je tedaj petju (pevski teoriji) odmerjena le v I. in II. razredu po ena tedenska učna ura, medtem ko predmetnik petja kot predmeta v ostalih razredih sploh ne predvideva. Po opombi bi logično sledilo, da ima razen tega še vsak razred nižje gimnazije za pevce (za tiste dijake, ki imajo posluh) po eno uro 2born.eiga petja. Taka rešitev bi bila glede na bogate slovenske Bevske tradicije vsekakor tudi Pravilna, razumljiva in utemeljena. Toda službena razlaga nekate-tlh okrajnih svetov za kulturo In prosveto je glede zbornega Petja 'drugačna in vse prej ko tazuimljiva. »Vsega zbornega Petja je po novem predmetniku na vsakem zavodu ne glede na šetvilo dijakov za vse razrede °d I. do IV. eno samo uro na *edtn.« Dejansko pomeni tako stališče Popolno odpravo zbornega pet-Petia.iz naših nižjih pa tudi viš-Kh gimnazij, zakaj vsakomur htora biti jasno, da v eni sami iedenski učni uri, ki traja 45 minut, še ene nekoliko zahtevnejše enoglasne množične pesmi Pl moč naučiti. Vrhu tega pa je **ko komentiranje absurdno in neizvedljivo. Denimo, da šteje *avod (nižja gimnazija) 500 dimkov, med katerimi je 250 ta-'ih, ki imajo posluh in veselje n® zbornega petja. In takih primerov je k sreči dovolj. Samo “Oprimo naše sprejemnike! Ka-*° vsem ljubiteljem lepe slo-V(nske zborovske pesmi poigra-v* Srce, kako lahko poslpšajo na magnetofonske trake posnete Pionirske in mladinske zbore iz naših močnejših gimnazij! rJako bo odslej? Ali jih bomo še j ogli slišati, če bomo tako togo n administrativno reševali vele-Potnembno vzgojno in kulturno ''Ptašanje? Ali bi nam mogli na-Vsdenl komentatorji postreči z nasvetom, kako fci tehnično iz-Vedli njihovo zamisel? Z drugimi besedami: kje najti prime-,en prostor za 250 pevcev in *t'*kin0 metodično pot bi kazalo I orati, da bi bil dosežen učni II vzgojni smoter? Treba je friPomniti, da sta obstajala pri 8orPjem številu pevcev doslej na šoli dva ločena pevska zbora, ki sta prirejala ob koncu vsakega šolskega leta doma in drugod vrsto uspelih koncertov! Nič nimamo proti, če se je pevska teorija omejila le na eno tedensko učno uro, saj je bilo pretirano zahtevati od dijakov I. In II. razreda gimnazij resnično težke elemente glasbene teorije, č upoštevamo, da velika včina ni mogla pridobljenega znanja nikdar praktično uporabiti. Skoda, velika škoda pa je, da je v IV. razredu povsem črtana zgodovina glasbene umetnosti. Dijaki so jo namreč z velikim veseljem in interesom poslušali ter se je radi učili. In to po pravici! Danes, ko premore večina naših domačij na vasi radijske sprejemnike in k0 tudi podeželjski ljudje radi poslušajo prenose resne glasbe, je tako-rekoč kulturna nujnost, da se naša mladina seznanja z najvažnejšimi glasbenimi oblikami in deli ter njihovimi avtorji. Vrhu tega pa je v življenju in delu velikih glasbenih ustvarjalcev vse polno svetlih življenjskih zgledov (Bach, Beethoven, Schubert, Chopin, Cajkovsky itd.), ki v vzgojnem pogledu absolutno pozitivno vplivajo na mladoletnika. Tudi starši so se pri tem predmetu veliko novega naučili. Kako je z redukcijo ostalih predmetov? Zgodovino smo iz prvega razreda enostavno brisali. Ali je bila antična zgodovina, ki temelji v glavnem na mitologiji resnično edini in največji balast za naše prvošolce? Ali jih ne duši veliko bolj n. pr. tuj jezik? Ali mar ni duševno trpinčenje, da jim trpamo v mlade ukaželjne glavice gramatična pravila tujega jezika, ko se šele spoznajo s slovničnimi pravili materinega jezika? In dobro znanje gramatike materinega jezika je vendar pogoj za uspešno učenje tujega jezikal Čemu iJRiaajvIšji prosvetni forum, kf^Te predmetnik izdal, upošteval mnenja strokovnih komisij, ki so iz opisanih vzrokov predlagale, da se naj začne dijak učiti tujega jezika šele v II. razredu? Enaka usoda je zadela tudi higieno v IV. razredu, ki je novi predmetnik več ne predvideva. Razumemo, da so bili sestavljal-ci pri svojem delu pred težko nalogo, vendar ne bi smeli pozabiti, da bo večina obsolven-tov podeželskih nižjih gimnazij ostala doma na zemlji, deloma pa se bo vključila v našo industrijsko in obrtno proizvodnjo, o higieni pa ne bo slišala in vedela ničesar. Nemara pa so sestavljale! pri tem verjetno upoštevali dejstvo, da se bo ta mladina seznanila s tem predmetom pozneje v vajenskih in kmetijskih ter gospodinjskih šolah!? Ali je novi predmetnik odločilno razbremenil naše dijake nižjih gimnazij? Najbolje bi na to vprašanje odgovorili dijaki sami. Kdor je njihovemu mnenju v zadevi že kaj prisluhnil, bo priznal, da novi predmetnik ni prinesel prave, tolikanj pričakovane razbremenitve, zakaj ukinil je nekaj lažjih In priljubljenih predmetov, ki dijakom itak niso bili v breme, medtem ko se bistvu preobremenitve ni približal, D. P. „KiM lil si In iiiiair Brušura pod tem naslovom je vzbudila po vsej Sloveniji veliko pozornost. Ce katero izmed peterih združenj prosvetnih delavcev, ki se vsako izmed njih trudi in dela na tem ali onem podilBČju, zasluži ipriznanje združenje profesorjev in učiteljev strokovnih šol. Izdaja te brošure je tako pomembna in tako koristna, da jo je v prvem hipu težko preceniti. Brošura sama ne bi naletela na tako odobravanje — saj našteva samo vrsto šol, izobraževallšč in mnogoterih poklicev — če ne bi bila v najožji zvezi s težkim in za-rnotanim prahiemom, ki ga z vso vnemo, resnostjo in prizadevanjem rešuje t0 združenje, namreč: kako pravilno in gospodarsko racionalno usmeriti v ustrezne poklice mladino, ki dokonča svoj0 osmletno obveznost. Iz našega tiska vemo, da bo letos absolvh-alo nižjo gimnazijo, osmi razred osemletk In dovršilo 15 letno starost nad 21000 mladine. Zanjo bo treba najti zaposlitev, in to tako, ki-bo ustrezala njenmu duševnemu in telesnemu razvoju. Združenje se dobro zaveda, da simo te hvaležne in težke naloge ne more rešiti, temveč jo' lahko rešuje le s pomočjo celokupne socialistične družbe, zlasti pa 5 pomočjo gospodarskih organizacij. Mnogo bomo lahko pomagali tudi ostali prosvetni delavci na šolah, v mladinskih in drugih množičnih organizacijah ter na robiteljskih sefetamkih. Biošura ne velja torej samo mladini in njenim staršem, ki jim je vzgoja mladine pri srcu. Pri seznamu raznih šol bi bilo treba še omeniti, da tu manjka navedba, koliko učencev ta ali ona šola more sprejeti. Dogaja sc namreč, da je ob vpisu že prenapolnjena prav tista šola, katero smo mladincu ali mladinki priporočali med šolskim letom. Tedaj se postavi vprašanje: »Kam sedaj?« Tu ne pomaga ne poklicna posvetovalnica, ne prošnja, ne jeza, ne zabavljanje. Po sili izbrisni poklic ie zgrešen! To neprijetno okolnost potrjuje dejstvo, da imajo tudi strokovne šole v določenih krajih nekak okoliš, iz katerega najprej zajamejo »domačo«. potem šele ostalo mladino, če je še kaj prostora. Pravilno usmerjanje v poklice je s tem porušeno. Treba bo torej najprej zbrati podatke o številu priglašencev in šele nato bi naj sledila pravočasna in sorazmerna porazdelitev učencev. Za večino staršev je tudi važno, kakšni so življenjski pogoji učeče se mladine. Druga težka zadeva je z izbiranjem bodočega poklica. Združenje namerava organizirati oglede posameznih podjetij in večjih obrtnih delavnic, kjer bi mladina opazovala potek dela in spoznavala njegove sončne in senčne strani. Niti vzgojitelji ne poznamo vsakega proizvodnega procesa, kaj šele manj razgledani starši, da o mladini niti ne govorimo. Drzen bi bil predlog, da W združenje s pomočjo gospodorskih organizacij izdelalo in razmnožilo filmske posnetke o proizvodnji tistih manj poznanih, novih in javnosti teže dostopnih obratov, za katere kader naravnost iščemo pa ga ne najdemo. S filmi bi zadovoljili vse: voditelj® usmerjevalne akcije, vzgojitelje, starše in mlšdino. Tretje, kar se ml zdi potrebno, je to, da bo vsa ta plemenita akcija do konca šolskega leta končana. Za miadin0 pa, ki je dotlej ne bo mogoče vključiti v primerno zaposlitev, naj se že med počitnicami organizirajo čakalni zaposlitveni tečaji. Centralna odbora Združenja učitelja in Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev bosta organizirala več skupnih potovanj v Anglijo in Francijo. Predvidena so naslednja potovanja: 1. Anglija. a) London: skupina 25 prosvetnih delavcev bo bivala na poziv Sveta za prosveto mesta London tri tedne v Londonu in 1 teden v Tringu in sicer v času od 21. 6. do 18. 7. Udeleženci se bodo seznanili s kulturnimi in prosvetnimi ustanovami Londona, posebej s šolstvom. Predvi-no je, da bodo pri skupini tolmači, zato ni obvezno, da udeleženec obvlada angleški jezik, vendar je zaželeno, da pozna vsaj elemente jezika. Cena bivanja na osebo je 40.000 din (vračunani so stroški prehrane, prenočišča, potovanje od Sežane in nazaj, vidiranje potnih listov in nekaj gotovine). LR Slovenija ima v skupini 4 mesta. b) London: Na poziv Lige za mednarodno prijateljstvo bo skupina 20 prosvetnih delavcev bivala v Lidingu (40 km od Londona) 1 teden in tri tedne v Londonu in sicer v času od 17. 7. do 14. 8. Namen obiska je seznanjanje s kulturnimi in prosvetnimi ustanovami obeh mest. Prenočišča bodo v domovih, med bivanjem bodo organizirana predavanja in obiski raznih ustanov. Stroški znašajo 40.000 din (za kritje izdatkov kot pod a). LR Slovenija ima v skupini 3 mesta. c) Mladinska konferenca v Vort-Vels. Na poziv Velike mladinske lige bo bivala skupina 16 prosvetnih delavcev ali študentov (sinov ali hčera prosvetnih delavcev) v času od 2. 7. do 19. 7. v Domu Mladinske lige 1 teden in 1 teden privatno v mestu Bort. Skupina bo sodelovala na sestankih, kjer se bo razpravlja- Zborovanje učiteljev v Šoštanju V drugi polovici marca so zborovali člani učiteljskega društva Šoštanj. Udeležba na zborovanju je bila prav dobra Zborovanje je obravnavale predvsem probleme šolstva Po hospitaciji pri uri telovad be, smo poslušali poročilo o republiški skupščini. Želeli bi si bolj obširnega poročila, kajti priznati morama, da kljub temu, da je o skupščini bilo v našem listu precej napisanega, vendar taka poročila kaj radi prezremo in nam potem ni nič znanega, ker »naš« list premalo upoštevamo... Nato je sledila razprava o društvenem programu in o upravnih zadevah. Navzoči sp se pomenili tudi o knjigah, katere bo začelo izdajati Pedagoško društvo v Ljubljani. Nujno je, da se z izdajo teh knjig pohiti — zamudili smo že itak preveč časa — ker so nam napovedane knjige zelo, zelo potrebne. Nujno pa je tudi, da se vse učiteljstvo nanje naroči. Ko jih bo učiteljstvo enkrat dobilo v roke, smo trdno prepričani, da ne bo med nami nikogar, ki bi bil mnenja, da zadostuje, če ima te knjige naročene samo šola, ne pa tudi učitelj. Več volje do samoizobrazbe bi bilo treba! Na prihodnje zborovanje bo odbor povabil znanega pedagoga tovariša profesorja Šiliha iz Maribora. Tega sestanka se že vsi veselimo, ker smo trdno prepričani, da bo to zborovanje bolj razgibano, kakor so bila običajno zborovanja zadnje čase. lo o družbenih te prosvetnih vprašanjih, zato morajo udeleženci obvladati en tuj jezik (po možnosti angleški. (Med bivanjem bodo kulturno-prosvetne prireditve, zato naj vzamejo udeleženci s seboj narodne noše.) Udeleženci naj bodo stari do 30 let. Pripravijo naj predavanja iz področja, ki ga preučujejo ali se zanj zanimajo. Stroški znašajo 33.000 din. LR Slovenija ima v skupini 3 mesta. 2. Francija. a) Pariz. I. skupina. Na poziv Prosvetne lige za laične šole bo obiskala skupina 40 prosvetnih delavcev Pariz. Bivanje jepredvideno v času od 21. 7. do 3. 8. Namen obiska je, seznaniti se s kulturnimi in umetniškimi ter prosvetnimi ustanovami ^arlza. Organizirane bodo tudi manjše ekskurzije. Stroški znašajo 22.000 din (za kritje izdatkov kot zgoraj.) LR Slovenija ima v skupini 6 mest. II. skupina. Isto kot pod I. čas od 4. 8. do 18. 8. LR Slovenija Ima v Skupini 6 mest. to) Tečaj za profesorje francoskega jezika. Na pobudo predstavnika Lige za laično šolo bo organiziran v Mentonu (na Ažurni obali) tečaj za 20 prosvetnih delavcev, predavateljev francoskega jezika. Tečaj bo trajal od 4. 7. do 25. 7., tri tedne v Mentonu in 1 teden, t. j. od 26. 7. do 1. 8., v Parizu. Program tečaja: francoska konverzacija, tolmačenje, izbra- nih klasičnih tekstov in seznanjanje s sodobno francosko književnostjo. V Parizu se bodo tečajniki seznanili s kulturnimi ustanovami mesta. Stroški znašajo 35.000 din (izdatki kot zgoraj). LR Slovenija ima v skupini S mesta. Razpisujemo ta mesta za člane Združenja učiteljev te Združenja profesorjev in predmetnih učiteljev. Prijave pošljite do 20. aprila na svoje Republiške odbore. Vsi reflektantt naj pošljejo prijave preko svojega društva, ki naj da mnenje oziroma priporočilo a kandidata. Vloge brez mnenja društva ne bodo upoštevane. Kandidati oziroma društva naj tudi navedejo, kako nameravajo kriti stroške. Priporočamo, da del stroškov krijejo društva in okrajni SPK, del pa kandidat sam, nekaj pa bo prispeval RO. Upoštevajte prijavni termin. Gradivo k vprašanju ^ materialne oskrbe naših šol STANJE PROFESORSKIH IN DIJAŠKIH KNJIŽNIC Po statističnih podatkih, ki jih je zbralo združenje profesorjev, jestanje na popolnih gimnazijah v LRS naslednje: OKRAJ Število dijakov Število knjig v dijaški knjižnici Števiio knjig na enega dijaka Število knjig v podporni knjižnici Število knjig v prof. knjižnici Število šol Celje 2009 5234 2,5 — 2986 2 Črnomelj 410 2543 6,0 440 263 1 Gorica 1006 3340 3,0 1183 705 2 Jesenice 700 2285 3.0 — 1376 1 Kočevje 525 1059 2.0 — 1800 1 Krško 542 760 1,5 156 350 1 Kranj 1335 3887 3,0 85 2563 2 Ljubljana mesto 7477 27886 3,0 7366 23828 10 Ljubljana okolica 1053 2758 2.5 55 926 2 Maribor 2130 3840 1.7 3218 2396 3 Murska Sobota 718 1995 2,6 — 1108 1 Novo mesto 878 4600 7,0 648 3949 1 Postojna 720 1442 2,0 — 1197 1 Ptuj 888 1249 1.4 — 1610 1 Sežana 242 611 2,8 56 150 1 Slovenj Gradec 608 356 0.5 Uporaba štud. knjižn. 1 Tolmin 326 469 1,4 2785 1250 1 Trbovlje 645 820 13 2898 458 1 15413 65144 4,2 16890 47915 33 Stanje profesorskih in dijaških knjižnic na nižjih gimnazijah. Število Število knjig Število Število knjig število knjig Podatkov OKRAJ dijakov v dijaški knjig na v podporni v prof. poslalo od 1.-4. raz. knjižnici 1 dijaka knjižnici knjižnici šol Celje okolica 3340 4013 1.2 — 5738 13 Črnomelj 517 1488 2,8 105 2781 5 Gorica 1799 2026 1.1 1120 1770 8 Radovljica 1414 2124 1,5 161 1612 5 Kočevje 938 1457 1.5 54 2141 5 Krško 1760 2175 1,2 956 3064 9 Kranj 2338 2824 1,2 1088 3323 9 Ljubljana m. 1057 1627 1,5 31 1805 4 Ljubljana ok. 2916 4669 1,6 397 6291 15 Ljutomer 1711 2112 1,2 971 2232 6 Maribor m. 2893 2342 0,8 1426 1726 18 Maribor ok. 3365 4359 1,2 483 5511 17 Murska Sobota 2194 2524 1,1 2119 3367 10 Postojna 1097 1615 1,4 203 1725 6 Ptuj 1394 1665 1.1 22 2164 9 1 Sežana 608 1945 3,2 505 717 4 Slovenj Gradec 1425 1701 U 123 2851 6 Šoštanj 1132 1997 1.7 1853 2242 6 Tolmin 624 1764 2,8 704 1989 4 Trbovlje •1187 1246 1,04 —* 2367 4 33709 45673 1,3 12321 55421 153 Podatkov za nižje gimnazije ni poslalo društvo Novo mesto, manjkajo pa še podatki za 4 šole iz drugih okrajev. tudi 'Vranjega okolja vsakega gojen-gs vodi želja, da bi tudi dru-’ rizumeli gojenčev individualni vet> v stike s šolo. O skladnosti . bojnih stremljenj na splošno tn> govorimo, vendar so pre-enostransko usmerjena in j.r*vnavajo največ konflikte ^“loškega značaja. Taki profole-#el odnosa med šolo in domom ^ ^nemiirjajo. Oba sta istorodna iet vsaj v tem, da zasledu-..Postavljene vzgojne smotre, ipoj^or sc pa vendar v tej zvezi UvJla. problemov, bi jih lahko med vprašanja o demo-p ''-ih odnosih. Ol'avlja,joče se izkušnje nam-r, 'Pričajo, da dosedanje dirtgi-Ve ^delovanje še ni imelo pra-h0tjW. Uvidevnost in dobro-Ujjj110 individualno sporazumeva-rav» Z . nekaterimi profesorji in * ""Ijstvi nekaterih šol bistva b; ne spreminja. Konstatkal avij 0 še tole: Internat je zares Je n,0v*1i je z eno šolo in še to fer„n Prvih treh redovalnih kon-bil K zadnji, zaključni ni bila j a“hen. Na konferenci je va|nJ>mu dana pravica posveto-V vCf4! g*asu- (Mimogrede: dom vid; « wVan*u Pr' konferenci ne jih n, v„a|> .Pomembnega, saj se udeM' •Se!' 0lah nki ne bi mogel Pow:‘M’ ke/ )ih ie preveč, pa se ‘ni • vrsue., istočasno.) V osta-draki;^ bl‘° sodelovanje raz-YzRo:- Y Posameznosti, vloga teestnfl ,a !e samo vloga na-"^'kov staršev, ki se zanimajo za svoje varovance. Vse to je sicer važno, vendar še zelo malo, posebno malo pa za dom kot celoto. Preiskati bi bilo treba delež vzgojiteljev pri tej nerazgi-banosti. Naj omenim kritiko s strani šole. Na vprašanje dijakov, zakaj vzgojitelji niso bili navzoči na konferenci, je ena od šol odgovorila: zato ker ne poznajo uradne tajnosti in seznanjajo dijake z ocenami, še preden to utegne storiti šola, in še zato, ker so preveč blizu svojim gojencem in se zanje pre-očetovsko in nekritično zavzemajo. Kakor je prva trditev dvomljive vrednosti, utegne biti v drugi nekaj resnice. Tega ali onega vzgojitelja utegne zares zanesti njegov odnos do dijaka, utegne ga pa zanesti tudi želja po večjem procentu pozitivnih v napačno, moledujočo smer. Pogosto pa je to le navidezna resnica. Vsekakor so pri vzgojiteljih tudi napake, vendar v odnosu med dijaškim domom in šolo ne gre za vzgojitelja,__tudi ne za učitelja, ampak za dijaka. Če bosta oba iskala le-tega, ne pa sebe, se v svojih prizadevanjih morata srečati. Šola pozna večjo ali manjšo bistrost dijakov in njihov temperament. Dom pa se zaustavlja pri dejanski strukturi osebnosti fantov, vsaj moral bi se, spoznava njihovo voljnost in odprtost, sai jih gleda ob delu in jelu, pri igri in počitku. Dom naj se zanima za efekt domačega dela, oziroma za učni uspeh in vedenje fantov v šoli, šola pa v domu za uspeh svojega dela, p°'zve pa nai tudi, v koliko je prispevala k bolj zrelemu vraščanju v domsko skupnost. Dom se je k tako zastavljeni nalogi večkrat nameril. Šola mu je rada prišla nasproti, a vse preveč samo z redovalnico v roki in z dejstvi, ki so bila v njej zabeležena. Le-ta v veliki večini za vzgojitelja niso bila novost, in bi bilo zato prav, ako bi tem informacijam sledil tehtnejši razgovor. Spregovoriti bi bilo treba o socialni strukturi gojencev, o večji ali manjši meri njihove poštenosti in prizadevnosti, ki tolikokrat ostane neopažena spričo morebitne robatosti in telesne neugnanosti, posebno še, če preveč upoštevamo le tip mirno sedečega in poslušnega dijaka. Spregovoriti bi bilo treba tudi o motivih učenja, ki so tolikokrat nezdravi, o osebnih problemih, ki tarejo gojence, o sirotah-ne-bogljencih, ki so preveč doživeli za svoja leta, pa so zato brez notranje trdnosti, močno podvrženi zapeljevanju in hipnim domislekom — (šola in dom sta jim edina, v enaki meri odgovorna vzgojitelja). A kaj, ko že kratke pavze same ne dovolju-jcio, da bi bile konsultacije ob dolgi vrsti varovancev v redu opravljene. Običajni roditeljski sestanki tovrstnim nalogam tudi ne morejo v celoti zadostiti. Temu se upira že naziv sam, šoli kakor domu mora iti zares za intelektualno in moralno kvalitete fantov. Pri tem ju ne smejo motiti ozki interesi. Čudno, kako da razrednikom ni še prišlo na misel in v navado, da bi vračali obisk, ki ga opravlja vzgojitelj na šoli. Pri tem seveda ne bi šlo za vljudnostno zadevo, za obisk zaradi obiska, ali celo za inšpekcijo. Prav bi bilo, da bi vsaj enkrat v letu prišli v dom, da bi se seznanili z okoljem, v katerem žive njihovi dijaki, predvsem pa zato, da ne bi poznali dijaka samo v njegovi zapetosti, ampak tudi sredi resničnega življenja. Sicer pa v razmerju doma in šole ne gre samo za medsebojno spoznavanje, ampak tudi za neko načrtno medsebojno podpiranje. Šola ima svoj nepremagljivi red, ki ga dom pozna, upošteva in ■spoštuje in se čuti zanj odgovornega. Domski red je prožnejši, vendar od svojega življenjskega takta tudi ne _ more odstopati. Šola podpira izven-šolsko udejstvovanje fantov, za dom pa je to pravi pravcati modus vivendi, |’e pogoj, brez katerega si ne moremo misliti pravega življenja v domu. V preteklem letu so nekatere šole ljubosumno pritegovale vsaka svoje dijake in neusmiljeno razkosavale domsko družinsko skup- nost. Ena od njih je n. pr. obravnavala dom kot karitativno ustanovo, in zato prepovedovala svojim dijakom udeležbo pri kulturno - prosvetnem življenju doma. Dejstvo, da je dom podrejen šoli, ne zanikuje umestnosti medsebojnih obiskov. Zaradi velikega števila v domu zastopanih učilišč, pa je naravnost nujno, da se vsaj parkrat na leto snidejo njih zastopniki na pedagoški seji dijaškega doma. Podobno vzpodbudo pričakuje dom od čvrste povezave z mladinsko organizacijo in od vključevanja v razna društva. Samostojne mladinske organizacije dom pravzaprav nima. Goienci so vključeni vanjo na svojih šolah. To dejstvo vsekakor predstavlja za dom velik minus. Po tradicijski moči se počutijo gojenci sicer še vedno tudi kot posebna domska mladinska enota, s samostojnim domskim komite-tom na čelu. Razdeljenost med dvoje delovnih žarišč pa je vidna in človek samo obžaluje tako v interesu doma kakor tudi fantov to razpršenost. Zdi se, kakor da Um ta dvoinost organizacijskih torišč ne da priti do sebe. V dosedanjem odnosu med njo in domsko upravo je bilo nekaj podobnega, kakor je v odnosu med domom in šolo. Kakor je šola vse prerada -videla v obrazložitvi karakterja tega ali onega gojenca intervencijo, tako je mladinska organizacija rada komen- tirala nasvet s strani uprave kot poseganje v njeno življenje in njene pravice. Tako se je moglo zgoditi, da so dali gojenci v času volitev znaten propagandni prispevek, dom sam pa so popolnoma zanemarili. Spričo diplome, ki jo je domska mladinska organizacija prejela kot najboljša ljubljanska enota, je tako zadržanje komaj opravičljivo. Kakor za vse, velja tudi za mladinsko organizacijo v domu. nedavna Potrčeva ugotovitev: »V šoli in v družbenih organizacijah smo etiko preveč podcenjevali.« Če je dom zainteresiran na mladinski organizaciji — in to seveda je — mora biti zainteresiran tu4i na njeni vzgoji. Njegova dolžnost je, zainteresirati njene člane oziroma svoje gojence na nevsiljiv način in v širokem človeškem mrrilu za vse lepo in resnično, predvsem pa za delo. Važno je tudi, da pomaga izbirati mladini vodnike. Pri tem mora iskati pomoč pri Mestnem komiteju, ki • ga mora seznaniti z neštetimi možnostmi udejstvovanja v okviru doma. Notranje domsko življenje potrebuje živih, delavnih in produktivnih udov, potrebuje pa jih tudi množica tistih njenih članov, ki so pasivni, ki od organizacije samo sprejemajo, ki se bogate ob no-traniem življenju skupnosti _ in utrjujejo v sožitju z enakomisle-čimi. Naravnost potratno bi bilo, če bi mladina puščala vnemar to- liko prilik za pridobivanje osebnih dopolnil, kakor jih nudi dom- Če zasleduje dom ob povezavi z mladinsko organizacijo prvine, ki naj dvignejo in vodijo domsko življenje po idejni in etični poti, se s svojim vključevanjem v društva predstavlja svoji kulturni okolici. Obenem s tem pa daje svoji mladini rudi priložnost, da usmeri prve korake v javno življenje. Vsi niso za tako delo; imenujejo ga zunanji pomp. K takemu gledanju samo naslednjo pripombo. Prosvetno delo ie postalo že zdavnaj sestavina našega življenja. Razvilo se je kot oblika narodno - obrambnega samouve-Ijavljenia in postalo izhodišče slehernega javnega življenja. Zato je še posebno prav, da tudi dijaški dom sodeluje v takem okviru. Povezava,, ki jo ima v tem smislu Cankarjev dom, je že zakoreninjena, le nekoliko eno-ska je. Teren si je izbral gojence, ki nastopajo, če to narekuje potreba, z dekleti sosednega ženskega doma Anice Černejevo kot kuiturno-prosvetni inventar, sam pa ne daje v tem pogledu dovolj spodbud. Sicer pa_ gre^ gojencem itak zato, da se izkažejo. Poleg posebnih koristi, ki jih nudi tovrstno sodelovanje vsem, ki se dejansko uveljavljajo, _ so nastopi, namenjeni zunanjemu_ občinstvu, še posebne važnosti za dom, za vzdušje v domu, za vse, ki v njem živijo. StevIlEsi 1 Bil je tudi naš mož! I Spominu dr. Jos. Tominška Dne 22. marca je umri v Ljubljani dr. Josip Tominšek, bivši profesor na gimnazijah v Kranju, Ljubljani in Gorici, nadzornik za telesno vzgojo za Štajersko, Kranjsko in Goriško, direktor klasične gimnazije v Mariboru, organizator kulturne dejavnosti, književnik, dolgoletni urednik Planinskega vestnika itd. Njegovo življenje je bilo izredno plodovito, saj je dočakal 82 let, ki so bila posvečena predvsem pedagoškemu udejstvovanju, študiju, pisanju in organiziranju najraznovrst-nih prosvetnih panog od pevskih društev dio aviatike. Tominšek se je rodil 4. marca 1872. v Gornjem Grtadu, dovršil celjsko gimnazij0 in nato študiral slavistiko in klasično filologijo na graški univerzi. Bil je. menda prvi Slovenec, ki se je v visokošolskih letih posvetil tudi študiju telesne vzgoje. Na graški univerzi je obiskoval telovadne tečaje, kakor tudi predavanja iz anatomije in fiziologije ter se tako kvalificiral tudi za učitelja telesne vzgoje. Bil je kot dolgoletni direktor v Mariboru ugleden in pravičen staziešina klasične gimnazije. Profesorji in dijaki so ga ohranili v najboljšem spomnu. Sleherno noč je v njegovi pisarni gorela luč — Tominšek se je izživljal samo v delu. Napisal je po lastni izjavi do lanskega leta 910 razprav. Večjih del je izšlo 52. Se p0 svoji 80 letnici se je uveljavljal v Celju kot setrudnik Savinjskega vestnika in Planinskega vestnika. Spal je samo po štiri do šest ur dnevno. Do pozne starosti je ohranil navado, da je o polnoči izvedel na robu postelje stojo na rokah in se tako zavalil v posteljo. Kot prekaljen telovadec, planinec in športnik bi lahko verjetno še dolgo užival ve-četr svojega življenja, če se ne bi bil moral v 75. podvreči težki operaciji na prebavilih. Na posledicah je trpel vsa zadnja leta do prerane smrti. Čeprav dr. Tomlnškovo obsežno delo še ni niti zbrano niti ocenjeno, mi naj bo dovoljeno, da se ga spomnim kot športnik in nakažem del njegovih zaslug za napredek telesne kulturte med Slovenci. Ko je v letih dp 1910. deloval na gimnaziji v Ljubljani, so uvedli poleg rednih telovadnih ur tudi igralno popoldne enkrat tedensko. Pod okriljem' šole so se diiaki urili v športnih igrah in atletiki, pozimi pa v dlrsanju in sankanju. Seveda je bil tudi dr. Josip Tominšek med našimi prvimi športnimi učitelji. Od leta 1912. naprej je bil nadzornik za telesno vzgojo. Bazen telovadbe na orodju, za kateib je bilo v tistih časih zanimanje na višku, je obvla- dal in propagiral mladi Tominšek tudi veslanje, sabljanje, streljanje z lokom, kolesarjenje, izletništvo in nekatere panoge atletike. Na novo je uvedel pri nas metanje kopja, skakanje s palico in nogomet. »Vsak šport sem smatral kot prispevek k telesni vzgoji«, mi je pisal v zadnjem pismu. Dr. Tominšek ni bil prlsta? športnega rekordenstva, cenil Pa je vsestransko športno udejstvovanje in je neredko kot direktor z nasveti pomagal dijakom, ki so se o prostem času bavili s t0 ali ono panogo. O športni enostranosti je napisal naslednje: »Enostranost, ki bi dokopavaJa le do rekorderstva veni sami športni spretnosti, je pri splošni telesni vzgoji naroda pogubno pomanjkljiva, pomaga pač senzaciji, dviguje kakega zvezdnika na samotno višino, je pa za ljudsko zdravstvo brez pomena, zvezdniku same- mu nemara cel0 pogubna.« kil ste že naročeni na družinsko revijo Prešernove družbe Obzornik Revija bo izhajala desetkrat na leto. V vsaki drugi številki bo priložena večbarvna reprodukcija umetniške slike ali grafike. Vkljub visokim stroškom (nad 1200 din) je naročnina le 500 din (za člane Prešernove družba 450 dinarjev). Tako niz. ko naročnino so omogočili delovni kolektivi, zadruge, ustanove in drugi s svojimi prispevki. Zato naj na bo zlasti delavska in kmečka hiša, v katero ne bi redno prihajala družinska revija 'Prešernove družbe Obzornik. Naročila pošiljajte na Upravo revije »Obzornika, Ljubljana Ulica Toneta Tomšiča 9, naročnino pa na tekoči račun pri NB št. 60-T.352. Prešernova družba Tako je dr. Tominšek še kot star mož kazal s prstom na tiste napake v športu, za katere je še del klubskih funkcionarjev slep. »Prav vsak šport naj služi; služi, pravim, ne pa gospoduj... Vse športe druži univerzalna telovadba, posebno orodna, in lahka atletika. Osnova vse telesne izvežbanosti od pmtiveka do večnosti pa je bil, je in bo tek, skok, plezanje...« Tu se je 82 letni dr. Tominšek uvrstil v krog najnaprednejših telovadnih pedagogov, ki zagovarjajo utilitarno udejstvovanje in naravne metode. Dr. Tominšek se je dobro zavedal, da pomeni nekaj ur šolske telesne vzgoje premalo za zdrav razvoj mladega človeka. Kakor) je treba vsak dan jesti in neprestano dihati — to je ppvsem naravna in razumljiva potreba — tako se je treba tudi vsak , dan gibati. »Ne telovadim samo tisti dve obllgatni uri, ampak ves dan, nepozivno in neopazno, ob sebi umevno; ko hodim, stojim, sedim, sedam, se pripogibam, zleknem, segam po knjigo, se oblačim, obuvam, češem, se obračam, vzpenjam itd. itd.« Dejansko je bistvo telesne vzgoje v tem, da človek upošteva potrebo po gibanju, ker je zadostno telesno gibanje pogoj za zdravje, za optimalni razvoj telesa (v mladih letih) in za ohranjevanje zmogljivosti od polnoletnosti naprej. Vsak dan nekaj gibanja (po možnosti na svežem zraku), kdaj pa kdaj tudi naprezanje telesnih sil v obliki borbe ali igre — vse to spada med elementarne potrebe zdravega življenja. Med šolniki starejše generacije je bil dr. Tominšek mož, ki je v polni meri upošteval najrazličnejše (in tudi športne) potrebe mladine. Rad je zahajal v telovadnice in na igrišča, maarsikdaj je tudi kot direktor supliral učitelja telesne vzgoje. »Utrujenosti nisem poznal (tudi kot planinec ne), vsako uro sem z dijaki pretslovadil in kot prednjak vsako vajo pokdzal.« Njegova žilava nardva bi verjetno še dolgo kljuboval posledicam staranja — še po operaciji, ko se je moral umetno hraniti, je držal sedem ur. Ob slovesu se ga spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Drago Ulaga Praktiki, ki učni načrt izvajamo, bi morali biti vsi: starejši in mlajši. Razlika je samo v tem, da ima nekdo globlji in širši kriterij ko drligi. Različna mnenja o tej ali oni stvari se morejo izravnati samo na skupnih posvetovanjih. Ce do takih razprav ne pride, smo krivi vsi, ker se za stvar premalo zanimamo ali pa preveč zanašamo na druge. Strinjam se s piscem v tem, da je uvajanje novega načrta med šolskim letom manj prikladno, ni pa zadeva tako’ tragična, če smo zamudili nekaj mesecev. Večja bi bila, če bi zamudili vse leto. Do tega »eksperimenta« je privedla želja vse ,, ki poučujemo na splošnoizobraževalnih šolah, in pa javna kritika preobsežnih učnih načrtov. Vsak učni načrt pa mora prestati svoje preizkušnje, torej tudi ta, zlasti če ga hočemo za nekaj let ustaliti. Dokler načrta ne bomo temeljito preizkusili in izpopolnili, bo ostal še vedno le eksperiment. Tudi po ustalitvi se bodo učni načrti še izpreminjali, ker bo to terjal razvoj. Vendar se bomo morali vsai za nekaj let zadovoljiti z dobro premišljenim načrtom, da bomo po njem lahko prišli do primernejših učbenikov, veljavnih in porabnih za daljšo dobo. Vsak učni načrt je le usmerjevalec učiteljevega dela. Kako ga izvajamo, je odvisno od učiteljeve osebnosti, od njegove volje, prizadevanja in strokovnega poglabljanja v pedagoško delo. Učni in vzgojni uspehi v razredu nas navajajo k vedno večji samostojnosti pri delu, k novim izkušnjam, ki jih s pridom uporabjamo pri pouku in jih posredujemo tudi drugim tovarišem. Tu ne gre za samo-lastno izpreminjanje učnega načrta, ' temveč za njegovo prilagajanje in dopolnjevanje v praksi. Smisel takega prizadevanja je tudi v olajšanju poklicnega dela. S tem širimo svoje duševno obzorje, ki nam je za umsko razgledanost tako zelo potrebno. Načrt je za višjo stopnjo precej zahteven. Za učitelja je dosegljiv ob uporabi strokovne literature iz najrazličnejših znanstvenih panog. J. K. ražanja na vsakem koraku, toda lepo slovensko bd se to reklo, da so pričeli poučevati, ali pa, da se je pouk pričel. V Obvestilu predavateljem zgodovine beremo, da bo revija od*-govarjala potrebam naših pre-. davateljev; pravilno bi morali reči, da bo ustrezala. V članku Iz dnevnika piše o pariških dekletih, da niso našminkana. Ne bi se rad spuščal v vsebinsko točnost te opazke, vendar je treba omeniti, da so očetje Slovenskega pravopisa označili šminko na enem mestu s križcem, na drugem mestu pa. z zvezdico, vsekakor so jo Pa s tem odsvetovali. Čarobna piščalka mi je rezko zabrlizgala skozi uho, ko sem bral, da je treba pokriti primanjkljaj učiteljev. Se huje se mi je zadrl v ledvice konec članka, kjer bi poročevalec rad odprl pogled v kavzalni substrat tega pojava in v vzroke abstinence od učiteljskega stanu. Najbrfie se je avtor tega poročila učil takega sloga pri -rr- v Naših razgledih. Jasno pa nikakor ni. Opaziti =em moral celo, da se je v lepem članku 0 slovenščini pri strokovnih izpitih znašla beseda udejstvovanje, čeprav jo pravopis s križcem označuje kot smrtni greh. To so iveri, kf so mi ostale v očeh. Zavedam se pa, da se lahko na cesti tudi najboljši tekač spodtakne in da se take napake človeku kaj lahko vrinejo. Spomnimo se le, da je celo. Jurčič pisal o Zlati »koži«, namesto o Zlatem runu in da je tudi Levstiku ušla »spijoča« deklica. Opomba uredništva: Zares, kaj »lahko se vsak tekač na cesti spodtakne! Živa priča — avtor gornje graje, ki bi se sicer upravičeno mogel spotakniti ob našo korektorsko malomarnost, pa se je raje ob njo samo spodtaknil, česar mu pa mi seveda ne smemo odipustiti, ken je to s križcem zaznamovan »smrtni greh«! (Glej Pravo pis, stran 757 !) M- II. Ali lio letos kaj prosi mest v Ljubljani J »Napake slovenskega pisanja« »Kdo bo odgovoril Na postavljeno vprašanje ali še bolje mnenje tov. Z. S. v številki P.D., bi morda najbolje odgovorili elani komisije, ki so novi učni načrt sestavljali. Vprašanje pa je, če so ti že dolžni svoj učni načrt zagovarjati, dokler živa praksa ne odkrije vseh vrlin in morebitnih slabosti učnega načrta. Vsak poklic prinese človeku s seboj tudi določene posledice ali celo bolezni. Zidravnik n. p. vidi na navidezno zdravem človeku simptome bolezni, o katerih se nam niti ne sanja. Krojač opazi na cesti na oblekah sprehajlacev neštete pomanklji-vosti, ki nam ostanejo skrite. Naj bo torej še meni odpuščeno, če tudi jaz kot poklicni iskalec napak v šolskih zvezkih, opažam same jezikovne »bacile« v časopisih ih njihov slab »kroj«. Poklicna bolezen ml seveida ne dovoli, da bi članke le vsebinsko užival, ampak se mi oko neprestano zatika pri napakah. Vzel ,selm torej, krvavo rdeč svinčnik in z njim preiskal zadnjo številko našega glasila. Na rešetu so mi ostali tile..ocvirki. V uvodu o Zasnovah šolske zgradbe sem takoj opazil, da obstojajo šolske zgradbe (po Pravopisu: obstoje ali obsta- jajo). Nekoliko naprej sem našel udejstvovanje, čeprav ga pravopis označuje s križcem. Tudi v članku »Od stare k novi šoli« najdemo zapadno družbo, čeprav je zahodna bolj slovenska beseda. Napak je tudi uporaba besede cilj, če ne gre za športne prireditve. V poročilu O naši strokovni literaturi zasledimo grozotno ugotovitev, da si ie slovenska šolska matica stekla velike zasluge. V poročiicu o Novih prijemih beremo, da so pričeli s poukom. To je sicer zelo moderno, ker srečamo tak načl* iz- © prosvetnili inšpektorjih (Konec članka, ki Je bil objavljen v St. 6) Samo ljudje z bogatimi izkušnjami in z nadpovprečno izobrazbo bodo lahko usmerjali naše šolstvo v teoriji in praksi. Le tako razgledan šolski inšpektor je lahko vzoren voditelj učnega kadra. Njegovo neprestano samoizobraževa-nje rr.u bo omogočilo zavzemati tak izreden položaj. Učiteljstvu, upraviteljem in inšpektorjem je treba utrditi njihovo službeno mesto. Pogoj za tako kvalifikacijo vodilnega prosvetnega kadra pa je urejen materialni položaj. Kdor ima naštete lastnosti, ki si jih je pridobil z vztrajnim in nesebičnim prizadevanjem, posebno velja to za inšpektorje, zasluži tudi izjemen materialni položaj. Drugih posebnih izobraževalnih ustanov za šolske inšpektorje nimamo in jih tudi ne more biti. Take osebnosti ne more oblikovati nobena šola. Dati jih more le prirojena in privzgojena osebna zmožnost, lastno in nesebično prizadevanje za napredek šolstva in socialistične družbe. Ko ugotavljamo, da za inšpektorja nimamo posebnih iz-obraževalnic, ne smemo prezreti dejstva, da brez primerne izobrazbe inšpektorji ne bi s” H'r! n* 'rti poti kakor dosedanji. Ce učitelji zahtevajo akademsko iz- obrazbo, je skrajni čas, da jo že s prihodnjim šolskim letom dosežejo. Priznati moramo, da je naša prosvetna oblast, oprta na politične in strokovne organizacije, imela pri izbiri sedanjih inšpektorjev za vse vrste šol dokaj srečno roko. Razumljivo pa je, da je teh še premalo. Ce se je pri iskanju novih poskušala poslužiti še razpisa, je to le znamenje, kako so ji novi inšpektorji potrebni. Popolnoma pa je zgrešena misel, da bo kvalificiran pedagog, čeprav se čuti dovolj sposobnega, zaprosil za tako zaupno in odgovorno mesto, naj si bo še tako ugodno stimulirano. Tu pridejo v poštev samo volitve v ožjem in širšem smislu. Edino združenje učiteljev ali profesorjev je sposobno izbrati najboljše kandidate za nadzorniška mesta. To bi bile volitve v ožjem smislu. Ker pa prehajamo v dobo družbenega upravljanja, je jasno, da bi morale take izbrane kandidate v kakršni koli obliki potrditi še ostale množične organizacije. Funkcijska doba bi morala postati trajna. Zakaj? Kdor si je pridobil popolno kvalifikacijo za nadzomiško službo in1 jo opravlja v nesebičnem prizadevanju za napredek šol- Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev organizira izmenjavo naše in angleške mladine Ze lani je Svet za izmenjavo prosvetnih delavcev v Londonu organiziral skupaj z združenjem med ostalim tudi bivanje 15 mladincev v starosti od 16 do 19 let pri. prosvetnih delavcev Slovenije, ki imajo otroke iste starosti v šolah, kjer so kot tuji jezik poučuje angleščina. Zamisel je bila dobro sprejeta in brez dvoma koristna za obe strani. Letos bo londonski Svet za izmenjavo prosvetnih delavcev po dogoVoru poslal v Srbijo 24 dijakov in dijakinj, na Hrvatsko 20 in v Slovenijo 16. Ker naj bi v istem kraju prebivala skupina, ki šteje najmanj 5 angleških dijakov oziroma dijakinj, je republiški odbor Združenje profesorjev in predmetnih učiteljev Slovenije na svoji seji dne 29. marca odločil, da prihajajo letos za to akcijo v poštev le Ljubljana, Maribor in Celje. Interesenti naj takoj javijo svoj naslov republiškemu odboru združenja. Pri tem naj sporoče tudi starost In spol svojega otroka in dodajo izjavo, da bodo poskrbeli, da bo bivanje angleškega mladinca potekalo v zdravih in kulturnih prilikah. Centralni odbor Združenja bo prispeval za dodatek k prehrani za vsakega Angleža 840 din tedensko. Angleška mladina bo prispela v Ljubljano 29. julija, zapustila pa jo bo 26. avgusta. »Objave SPK«, ki bodo izšle akrila, prinašajo tudi razpis svobodah mest na šolah in ustanovah v LRS. Ker bo za Ljubljano največ interesentov, smo se pozanimali, ali je mesto sploh razpisalo natečaj. Zvedeli smo, da bodo na razpolago naslednja mesta: MLO, Svet za prosvero in kulturo Ljubljana: 2 prosv. inšpektorja za srednje šole in sicer 1 za realno in 1 za jezikoflho zgodovinsko skupino predmetov. 1 prov. inšpektor za osnovne šole. Prosilci za ta mesta morajo biti priznani pedagogi z večletno prakso. Vrtci: 5 vzgojiteljic. Domovi: Vzgojni zavod Janeza Levca: 2 pred. učit. — oligofre-nopedagoga. V poštev prihajajo tudi učitelji, ki so že delali v pomožnih oddelkih in ki sicer imajo veselje za delo s to mladino. Vzgojni domovi: 1 upravnik za študentsko naselje. (V poštev prihajajo prosilci s prakso v vzgojnih domovih ali ki sicer kažejo posebno veselje za vzgojna vprašanja doraščajoče in dorasle mladine. Sest vzgojiteljev (moški) za Vajenske in srednješolske domove, 3 vzgojitelji za dom Janeza Levca — po možnosti taki, ki so že deleli z zaostalo deco in imajo veselje za to delo. Prehodni dom Lju/bljana-Ko-deljevo: 1 upravnik-pedagog (stanovanje), 12 učiteljev-vzgo-jiteljev (na razpolago 3 samska stanovanja). Osnovne šole: 20 učiteljev, 4 učitelji za vadnico učiteljišča z najmanj 8 let prakse in odlično kvalifikacijo. Gimnazije: 2 prof. za matematiko v višjih razredih. Nižje strokovne šole: 2 učni moči (učit. ali pred. učit.) za splošne izobraževalne predmete, 2 učni moči za strokovne predmete šivanja oblek in perila na ženski obrtni šoli Srednje tehn. šole. (Glej: Srednja tehni. šola!). Srednje strokovne šole: Gradbeni tehnikum: 5 stalnih mest za geometre-inženirje ali geodete z visokošolskim kurzom, eventuel-no tudi geometra s srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 10 let operativne prakse, 1 gradbenega inženirja z najmanj 5 let operativne prakse in opravljenim strokovnim izpitom za poučevanje predmeta gradbeno poslovanje — strokovnjaka v pro- dukciji gradbenega materiala z najmanj 10 let operativne prakse za poučevanje skupine predmetov, ki zajemajo industrijsko tehnologijo in proizvodnjo gradbenega materiala: opečni izdelki, kamenine, šamot, apno, cement, mavec, naravni kamen, beton, izolacija in bitumen. Interesenti morajo predložiti dokaze o strokovni uspsobljenosti in doseženi splošni in strokovni šolski iz-obrazioi, ki jih usposablja za poučevanje posameznih skupin teh predmetov na srednji strokovni šoli. Tehniška srednja šola: 1 prof. za angl., 1 modelni mizar zal šolske delavnice, 2 učni moči za strokovne predmete šivanja oblek in perila (Glej niž. strok, šole!). , £Jr Na: Ste Srednja glasbena šola: 1 prof, za violino, f Svet za prosveto in kulutro MLO ne more prosilcem' za razpisana mesta zagotoviti stanovanj v Ljubljani. V svojih prošnjah naj navedejo, kje bi v primeru ugoditve prošnji stanovali, da t?i se to po možnosti lahko upoštevalo pri porazdelitvi na šole. Podaljšanje študija na višji Pedagoški šoli v Ljubljani Slušatelji višje pedagoške šole v Ljubljani so predlagali Svetu za kulturo in prosveto LRS, da podaljša vsakokratni diplomski rok do januarja, kar bi praktično pomenilo podaljšanje študijske dobe za en semester. Od takega podaljšanja si študentje VPŠ obetajo možnost diplomiranja v rednem času, kajti sedaj, ko dve leti itak preobširna. Peti semester naj bi študentom omenjenih dveh skupin kot nekakšen diplomski staž zlasti omogočil praktično izpopolnitev na vseh področjih tujega jezika in pa pridobitev učne metode na hospitacijah in nastopih. Tako zahteva študentov VPŠ kot tudi zgoraj navedem odlok nastopijo mnogi svojo rluzoo nakazujeta, da bo treba vpraša-brez diplome, se jim ta zaradi . študija na VpS ponovno na-i šolskega in izvenšolskga dela rešiti. Ne- silno zavleče. V podaljšanem diplomskem roku naj bi po tem predlogu imeli absolventi namesto predavanj seminar pod nadzorstvom predmetnih profesorjev, na katerem bi poglobili učno snov in se seznanili tudi z ostalo strokovno literaturo, kajti pri sedanjem zgoščenem načinu študija se V glavnem poslužujejo le zapiskov predavanj in skript svojih profesorjev. četi in kompleksno rešiti. Nekatere druge republike so študij na teh šolah že podaljšale na tri leta, ker so pa obenem uvedle še obvezni tretji predmet, se s tem pojava prešibke strokovne poglobljenosti, ki ga pri absolventih opažamo, niso odkri-Žale. Naj ob tem predlogu omenimo še to, da je moral Svet za prosveto in kulturo LRS na tehtno argumentirani predlog profesorskega zbora VPŠ že letos izjemno podaljšati študij za en semester vsem slušateljem letošnjega drugega letnika na obeh jezikovnih skupinah za tuji jezik, to je na skupini angleški-slovenski jezik in na skupini nemški-slovenski jezik, kjer je prekratka študijska doba najbolj očitno prišla do izraza. Seveda pa se v tem primeru ni podaljšal študij zato, da bi se razširila učna snov, ki je za Splošno podaljšanje študija tangira seveda tudi vse okraje, ki pošiljajo učitelje na TVŠ, kar neposredno rešitev še bolj komplicira. Mrs. Razgovor z dopšsoššii Protest proti okrnitvi pevskega oouka na gimnazijah Zveza kulturno prosvetnih društev za okraj Maribor in okolico je na občnem zboru sprejela naslednji protest: Slovensko dvo- in troglasno množično petje, je bilo ena izmed najznačilnejših osnov slovenske kulture. Slovensko ljudstvo je pelo pri delu, ob veselih in žalostnih prilikah. Slovenska partizanska pesem je pomagala izvojevati marsikatero težko borbo in vztrajati v najtežjih situacijah NOB. To slovensko petje je v zatonu, ker mladina ne poje več. Temu lahko odpo-more predvsem šola, zato: 1) Najodločneje protestiramo v imenu slovenske kulture proti okrnitvi pevskega pouka na gimnazijah in proti zapostavljanju pevskega in glasbenega pouka sploh. 2) Pozivamo, da se s takojšnjo veljavo uvede pouk petje na gimnazijah po učnem načrtu, ki je bil v veljavi še v prvem pol- letju šolskega leta 1953-54. Ce se je lahko sredi šolskega leta predmetnik spfemenil v škodo pevskega pouka, se lahko sredi šolskega leta tudi popravi. 3) Pri bodoči šolski reformi naj se uvede petje kot obvezen predmet s po dve uri na teden v vse razrede osemletnega obveznega šolanja. 4) Petje naj se uvede tudi v strokovne šole in vse vrste nadaljevalnih šol (industrijske, vajeniške, kmečko nadaljevalne). Le na ta način bodo naši pevski zbori dobili svoj podmladek. 5) Pri bodočem učnem načrtu in predmetniku za učiteljišče se nikakor ne sme okrniti glasbeni pouk, temveč se mu mora odmeriti po možnosti še več ur. Učenje glasbe na učiteljiščih mora biti obvezno za vse dijake. Saj bodo le glasbeno nao-braženi učitelji lahko poučevali petje v smislu naših gornjih predlogov, najbolj nadarjeni pa postali zborovodje in dirigenti. Vinko Smajs. Za tiskarno na'* menjene stvari so uporabne la tedaj če niso pisane na obeh str*aneh Usta. Uredništvo nima administrativnega aparata, ki bi dopise pretipkavalo. Tovarišu, ki zahteva naslov našega dopisnika v Kranju, zato da bi vložil tiskovno tožbo, sporočamo, da bo moral tožiti uredništvo, če meni, da je bil s čimer koli prizadet. Vesm dopisnikom. Zadnjo čase smo priobčili tu in tam tudi dopis, ki ni bil zrel za objavo, ker ni nič novega povedal. Storili smo to zato, da bi še vedno preredke dopisnike opogumili, pa so nam nekateri bralci to že zamerili. Zato prosimo dopisnike, da premislijo, preden sedejo k pisanju, če je zadeva, v kateri nameravajo pisati, dovolj tehtna. Vsako zborovanje ali sestanek to vsekakor ni. Tudi ne moremo obnavljati v listu vsebine predavanj s tematiko, ki se ne obravnava zgolj na enem mestu. Odbori SZDL, širjenje knjig Prešernove družbe je po' membna kulturna in idejno vzgojna naloga. — Zato poskrbite za delovne poverjenike! stva, naj jo opravlja tako dolgo, dokler v službovanju ne nastopijo take ovire, ki terjajo njeno prekinitev. Inšpektorska služba naj bo urejena tako, da bo fizično in duševno zmogljiva. Ce je prosvetnemu delavcu neprestan študij nujno potreben, potem velja to tem bolj za šolskega inšpektorja ali pedagoškega svetovalca. Zanj mora imeti dovolj časa, saj se mora na opravljanje službe prav tako pripravljati kakor sleherni učitelj. Pri zagotovljenem materialnem položaju mu je treba še olajšati ugodnejši dostop do prosvetnih ustanov. Če danes uporabljamo službena motorna vozila za čim hitrejšo zvezo med občino in okrajem ali mestom, potem bi pač inšpektor bil najbolj upravičen, da se tudi on poslužuje sodobnih prometnih sredstev. »Joj, vodene barvice!« Česa si obetamo od tako urejene nadzorovalne službe? Za uspešen razvoj našega gospodarstva in kulturnega napredita socialistične družbe je potreben kvalificiran kader, ki ga pomaga vzgajati dobro urejeno šolstvo z dobrim vodstvom. Pri tem ne gre samo za nadzorstvo, marveč za skupno stremljenje vseh pedagoških delavcev za čim popolnejšo vzgojo in čim smotrnejšo izobrazbo naše mladine. Josip Kotnik »Joj, vodene barvice!« Isti vzklik, vendar povsem različna čustva, popolnoma različna mnenja. Veselo vzklikajo naši otroci, kadar prinese tovarišica v vrtcu majhne barvaste lončke in čopiče — in hitijo na svoje prostore. Celo tisti, ki vedno najdejo izgovor, če se pojavijo na mizicah svinčniki in papir, so takrat prav tako urni, kot ostali. Ta isti vzklik pa je zadonel prestrašeno in očitajoče iz učiteljskih vrst. »Kaj pa so si že zopet izmislile? Vodene barvice! Saj vendar šele v...« Zdi se mi, da tu nismo trčili ob vodene barvice, ampak ob nekaj povsem drugega. Ne moremo tu na dolgo in široko razlagati vsega sistema našega dela. Mi Imamo sicer delo razdeljeno na področja, a to je čisto tehnična razdelitev naših načrtov, nekaki klini na lestvi, ne poznamo pa delitve na predmete. Naš cilj je razvijati, kazati in pomagati, ne pa učiti. Učimo se le zavezovati čevlje, obleči plašč, prišiti gumb, sicer pa se igramo. Zato je tisti »do — do« za nas pojem, ki ga ni mogoče opredeliti s črto ali datumom, ker naš »Zakajček« sprašuje tudi naprej, čeprav smo mi že potegnili črto. Kaj pa ima vse to opraviti z vodenimi barvicami? Toliko, da pojasnjuje naše delo. Naš cilj ni naučiti otroka risati hišico, Janezka, gobico, smreko, jabolko, hruško, marje- tico, zajčka, kužka, muco in avto. To bi lahko na enostaven način dosegli s šablonami, kot so jih uporabljali v osnovnih šolah takrat, ko so jih obiskovale naše babice in dedki. Danes odklanjamo risanje po šablonah, ker vemo iz naše lastne prakse, da šablona hromi otrokovo ustvarjalno fantazijo pri risanju. Zelo težko je doseči napredek pri omenjenih otrocih, ki namesto, da bi risali prizor iz obravnavane pravljice, pravijo: »Jaz bom pa narisal hišico, volka in zajčka ne znam,« čeprav v pravljici sploh ni govora o hišici. Naš cilj je otrokov vsestranski razvoj. Če pa pogledamo risanje s te strani, pa to ni več samo ročna spretnost, ki bi se je učili po stopničkah, kot pletenje ali kvačkanje, amppk tudi izrazno sredstvo. Ni težko naučiti otroka, 'da nariše nekaj predmetov, toda taka slika je mrtva. Morda bo lepa za gledalca, ki otroka ne pozna, ki gleda z očmi šablonskega kritika, toda s takšno risbo ni otrok povedal ničesar. Oglejmo si nasproten primer: Dragica (5 let) je začetnica. Narisala je mamico pri štedilniku. Prostor na papirju je omejila s krivuljo, približno pravokotno. To je kuhinja. V kuhinji je štedilnik (slične oblike kot kuhinja, le manjši). Na njem je lonec: krog. Ob štedilniku stoji mamica — noge so obrnjene proti štedilniku, telesa ni. Iz velike glave gledajo oči. Tudi na usta, nos in ušesa ni pozabila. V roki, 'ki izhaja iz glave, ima kuhalnico. Slika ni »lepa«, a z njo je povedala Dragica več, kot ves mesec, odkar je prišla v vrtec. Dve leti ima časa do šole. Mama pozneje ne bo imela več samo glave, ampak tudi telo in obleko.. Mnogo je takih primerov. Vsaka risba, ki jo je narisal otrok (če ga niso pokvarili razni dobronamerni strički in tete), je del njega samega, delček njegovega sveta in ena od najširših vra , skozi katera lahko mi gledamo v ta svet. Toliko na splošno o našem risanju. Sedaj pa še o vodenih barvicah samih: otrok ima rad žive barve in rad »paca«. Da s svinčnikom omejeno ploskev pobarvamo z vodenimi barvica-mi in v tej ploskvi izvedemo še kakšne prelive ali sence, zato je res potrebna ročna spretnost — vaja in če hačete v drugi stopnji še okus za sestavo barv. če pa hočemo s samo barvo in čopičem nekaj povedati, postaviti dogodek na prazno belo ploskev — tu ročna spretnost ni več prvenstvene važnosti. Mnogi je nimamo dovolj in »ne znamo« narisati prizora, ki smo ga videli morda pred nekaj minutami. Ne znamo? Ne upamo si! Vemo, da prizor ne bo tak, kot če bi ga narisal slikar in zato ne rišemo. Tudi zato. ker ne čutimo potrebe, da bi to, kar doživljamo izrazili z nečim, kar je močneje od besed. Otroku pa ne ii n s d moremo pa opustiti metode. manjka poguma. Kot nam v1 risbi s svinčnikom odkrije svoje obzorje, tako nam z barvo odkriva svoje drobno srce, svoja čustvovanje. Mamico naslika » toplo barvo, grdo čarovnico črno ali vsaj čimbolj temno. Tudi dobre živali se pojavljajo ^ prav živahnih barvah, požrešni volk in lažnjiva lisica pa sta mračna, dolgočasno siva ali rjava. Kakšni zmazki so to za prijatelje »oblike«! Kakšen čudovit svet pa za zagovornilte »širokega zamaha«! Tako riše-* mo mi z vodenimi barvicami. Mi nimamo tradicije, nas nd utesnjujejo v sto letih preizkušeni postopki. Mi sami iščemo« poglabljamo in širimo svoje delo. Ce so pojavi novost, ki so jo že kje preizkusili, lahko sprejmemo brez predsodkov« preizkusimo, zavržemo ali ob* držimo. Preizkusili smo vodene barvi' ce, obnesle so se in obdržali jih bomo — seveda jih bom® uporabljali na naš način. Prav lahko smo sprejeli opo' min, naj ne učimo otrok p«3* mic, ki se jih bodo učili v šoli« saj jim tudi ne kažemo črk i1* številk, saj sami dobro pazim0* da ne zaidemo »v šolsko«. ^ je postala sestavni del našega programa zato, ker bo obogati'* našega otroka. Naš cilj je z3* četi z vzgojo pri človeku, ki ba od življenja največ dobil, zat° da bo lahko skupnosti najve« dal. Zelo blizu so cilji predšol' ske in šolske vzgoje, le da v predšolski vzgoji zidamo b? novo. Breda Zemli1'* “tr-*<* e."!.« ff S fTffS s1 o 5 i B S-0 a-a g-& S-g S «