KATOUgK CERKVEN LIST. ^Danica" izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20|kr 7 tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. SO kr., za » 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide „Danka" dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 20. liste »pada 1891. List 47. Ena za Božič. Božični dan leta 1 s."»< > ie eden delavcev nekega velikega mesta korakal skoz vrata v notranje mesto. Stanoval je sicer zunaj mesta, zakaj pa da je šel v notranje mesto, bomo kmalu vedeli. Bilo je na Sveti dan zjutraj, tisti dan. ko sveti blagoslov na zemljo lije in tudi grešnik čuti. da je zveličan je prišlo na svet. Iz serea onega moža pa je bilo tisto sveto čutilo zginilo, zginil«» sleherno veselje, zakaj: izgubil je bil svojega Boga in Odrešenika. Sveti dan je bil zanj postal brez ..svetosti,41 ,,brcz pomena !u Veseli se ta dan tudi ubožec, tudi bolnik, pregnanec, celo še vdova, sirotek. sirotica. Otrok mora imeti svoje jaslice na Sveti večer, če bi imel soldke za božje Dete. za pastirce in ovčice tudi izprositi, in če bi imel tudi lačen biti, da si le jaslice napravi. Kje je pomanjkljivost, kje bol in žal toliki, da bi se pri misli na ljubega Zveličarja to ne pozabilo na božični dan, ko se rodi Odrešenik, kteri nas reši vsake bridkosti, ako k Njemu pribežimo. Naš ravno imenovani delavec je bil na poti v mesto, od same revščine ves potert, toda ta bil je tudi brez vsake utehe in tohžbe. Nekoliko časa poprej bil je sredi zime zgubil svoje navadno delo, s čimur se je prej ohranil in preži-vil. Obup v sercu ga je razjedal, ko je bil prišel donui. Iskal je poprej več dni dela, pa ni ga našel. Zvečer se vleže na posteljo, da bi si s spanjem skerbi iz glave izbil, pa je zastonj : černe misli, kaj bo v prihodnje, mu ne dajo zaspati. Kam se mu je zateči? Do delavskih tovaršev? Sam si je ugovarjal, da med temi se radi nahajajo zaverženi — brez usmiljenja, ki se dostikrat še šalijo z revščino bližnjega. Ali se hoče zateči k Bogu? ,.Toda odgovoril je: ..Nimam Boga/1 To je pravil pozneje in klical: „Ali. le nesreča je zame. druzega nič ne! Bil sem v nesreči. Naj smo zgubili vse zemeljske dobrote, očeta, mater, brate in sestre, ženo in otroke, roke in noge. — o. le nesreča še živi: IV»ga nisem imel!" Kako je bil pa revež zabredel v ta neut»»-lažni stan? Pripovedoval nam je pozneje pravi škof Kettelcr). ki je sam to doživel z delavcem in od njega slišal in omenil jc posebej tri reči in vzroke, ki so mu I 'k »ga uzele. Te so: 1. Nc-ktera vprašenja. ki mu jih je bil predložil neki učitelj v ljudski šoli. kteri jc bil prostomišl jak: 'J. branje nekterih knjig od naših tako imenovanih lučnjakov. in med njimi posebej knjige moža, ki je bil takrat vodja neke učiteljske pripravnice: poslednjič ."». bivanje med mnogoterimi < spačenimi) sodelavci. Vse to ga je oropalo vere. in kaj so mu namesto vere te spake dale za dan bridkosti? Odlok, samega sebe umoriti!... S tem strahovitim namenom je šel na božično jutro v notranje mesto. Svoje zadnje groše je vzel seboj in to malenkost hotel zapiti ter si v pijanosti življenje uzeti. Toda ljubi Jezušček se ga je usmilil, in tako se je zgodilo, da je sam svoje življenje škofu Kettelerju pripovedoval: drugač bi bila. kakor dogodba nejevere v duši mnogih drugih, v mraku pozabljivosti pokopana... Kako tedaj je bilo? Derhteč od mraza v slabi obleki, z obupom v sercu, pride ob neki cesti na vogel, kar se z zvonikov zvonovi oglase, ktere je v svoji mladosti velikrat vesel poslušal in šel v cerke\\ kamor so ga vabili, — to je bilo. dokler mu strup nevere ni bil serca okužil. Ko tedaj so se zvonovi oglasili in vse ljudi k veselje vanju vabili. takrat je njegovo dušo presunila nezmerna otožnost. Kar neutegoma je spoznal, da je zgubil rednost, zgubil vero. zgubil vse življenje! Vleklo ga je z veliko močjo v cerkev, vojska je vstala \ njegovem sercu: slednjič se je zdelo, da je zmagal in bliža se cerkvenim vratam. pa še sprt grememo: vender slednjič je premagala milost: stopil je v cerkev, začel moliti in — bil je resen. Nadalje Kctteler ne pripoveduje, pa dosti je da je bil le rešen. Bog daj. .lezušček se usmili, da bi bilo tudi za letošnji Božič mnogo rešenib! Mučeniška smert sv. Bonifacija. (Konec. > Ko je tako kcrsčanska vera skoro povsod sijala v najlepši luči. prišel je tudi čas. v katerem je hotel I h »g svojega zvestega služabnika v njegovem apostolskem delovanji venčati s palmo mučeništva. Spomladi leta 7."»."» je proderl sv. Bonifacij na skrajni sever, v okolico med Leeu-w a rdeli in < ip.iiingen. t je gori. kjer je zdaj mesto Dokum. Tu se je všatoril z jednajstimi tovariši. Motel je nekoliko « asa tu ostati, da bi še ma-likovavskemii ljudstvu v tem kraji oznanoval večne resnice, da bi jih prenovil z vodo prerojenja in p »terdil z darovi svetega I Milni. Ni se menil za nevarnosti, ktere so ga od vseli strani obdajale. l'o nekem starem poročilu je svetnik te nevarnosti naprej vider, pripravil nanje svoje spremljevalce z besedami: ..Stojte terdno za Kristusovo vero in jednako misleč ostanite v upanji. Ne bojte se onih. kteri lahko telo usiiicrte. duše pa ne morejo usinertiti." To je bila spodbuda, ktera je v sercih njegovih vernih spremljevalcev sveto navdušenje zbudila. Dobro vedoč, «ta kdor svoje življenje za Kristusa zgubi, ga v resnici zadobi, bili so svojemu častitljivemu vodniku vdani in z veseljem pripravljeni. Kristusa pričevati s svojo kervjo. Gospod pa jih je vredne spoznal, sprejeti njihov dar. Na peti dan junija je pozval sveti Bonifacij veliko množico novospreobernjeneev k sebi. da bi jim podelil zakrament svete birme. Toda predno so prišli birmami. priderla je o solnčnem vzhodu tolpa divjih malikovavcev. kteri so planili na mah» taborišče in na misijonarja. Kakor je bil nekdaj sv. Peter izderi meč, da bi branil svojega gospoda in učenika. taki» je hotel tudi del Bo-nitacijevega spremstva silo s silo odbiti. Toda sv. Bonifacij je zbral okrog sebe klerike, in šel s svetinjami, ktere je vedno pri sebi nosil, iz šatora. K oborožencem obernjen je dejal: „Pustite orožje in ne vojskujte se. Ali nas ne uči spriče-vanje sv. pisma, da ne smemo hudega s hudim temuč z dobrim povračevati. Že davno zaželjeni dan je tu. ko bodemo povabljeni iz trudov in težav tega življenja k veselju večnosti. Zakaj nas hočete oropati tolike milosti in sreče? Bodite raji terdni v Gospodu in ne branite nain, hvaležno sprejeti ponujano darilo milosti Božje. Zaupajte edino v Boga, in on nas bode rešili vseh nevarnosti.41 Ko je s temi in podobnimi besedami potolažil bojevitost, nagovoril je svoje klerike tako: „Preljubi bratje, če vam je kaj ležeče na milosti Božji, če se spominjate mojih opominjevanj, pokažite to v tej uri. Pomislite Gospodove besede: „Ne bojte se onih, kteri telo umore, duše pa ne morejo umoriti. Svoje upanje vterdite v Bogu! Po kratkem času tega življenja boste prejeli krono povračila med blaženimi duhovi. Prosim vas. ne zgubite v tej-uri plačila vašega dolzega terpljenja in težav. Ne dajte se zapeljati od po-gubljivega prilizovanja poganov, temuč preterpite stanovitni in serčni bližnjo smertno nevarnost iz ljubezni do Njega, kteri je za nas terpel, da se bodete večno z njim veselili!" Komaj je končal sv. Bonifacij svoj nagovor in pripravil svoje tovariše k sprejemu mučeniške palme, že je planila nanje divja poganska tolpa z meči in vsakoršnim orožjem. Pomorili so vse. jednega za drugim, nazadnje svetega škofa. Pri tej priliki je menda razun spremljevavcev sv. Bonifacija tudi mnogo družili kristijanov prejelo mučeniško krono, tako da je bilo vseh mučeni-kov dvainpetdeset. Kar se svetega Bonifacija posebej tiče. poroča jeden njegovih najstarejših življenjopiscev. da ko je pozvedoval v okolici mesta Doukm-a o bližnjih okoliščinah njegovega mučeništva, mu je neka zelo stara žena prisegla in zaterdila, da je bila takrat zraven. Svetnik je po njenem poročilu, ko je nekdo z mečem mahnil proti njemu, s svetim evangelijem si zakril obraz. Da se je hotel svetnik s svetim evangelijem varovati, navaja tudi nek drug njegovih najstarejših življenjopiscev. Ko je bilo klanje končano, preiskali so mo-rivci vse šatore. Meneč zlata in srebra najti, vzeli so vse zaboje seboj. Nato so se podali na ladije. da bi se tudi z živežem okoristili. Ker so med drugim tudi našli precej vina, kterega je svetnik pripeljal seboj iz Nemškega v porabo pri sveti maši, upijanili so se z njim. Potem so razpravljali o delitvi plena, ki so mislili, da so ga ugrabili, niso se mogli zediniti in nastal je tolik prepir med njimi, da so se z isto serditostjo in z istim orožjem, s katerim so malo prej U8mertili svete mučenike. med seboj morili. Večji dtl jih je pri tem poginilo. Kar jih je ostalo, so lakom no jeli odbijati zaboje. Toda, ko so jih odperli. našli so mesto zlata in srebra le knjige, ktere so iz jeze. da jih je up ogoljufal, razstlali po polji, nekaj v močvirje, nekaj v druge nespodobne kraje. Po starem sporočilu, so se te kasneje nepoškodovane našle. Ko pa so zvedeli kristijani iz okolice, kaj se je zgodilo svetniku in njegovim spremljevalcem, prišli so v množicah skupaj in so oboroženi napadli pogansko zemljo. Zagnali so ustavljajoče nekaj v beg, nekaj pa so jih pobili. Ta kazen pa, kakor so poročali, imela je za premnoge ostale pogane zelo dobre nasledke. Sej vselej je bila prelita kri seme novih kristjanov. l>ali so se podučiti z besedo Božjo in sprejeli so voljno kerščansko vero. Ko je prišla v 1'treht vest o mučcništvu sv. Bonifacija in njegovih tovarišev, poslal je sv. Gregorij. takrat opat ondotnega samostana, precej brate t je. da naj prineso ostanke svetih niučeni-kov. Tako so prišle svetinje sv. Bonifacija naj-pervo v L trelit. kmalu potem v Moguncijo. in od ondot na zelo slovesen način v Fuldo. kakor je bil svetnik željo izrekel. Ljubezen in češčenje. ktero je skazovalo ljudstvo pri tej priložnosti svetinjam, se nikakor ne da popisati, kakor pravi staro poročilo. Povsodi so jih spremi jevali z li-tanijami. psalini in z drugimi hvalnimi pesniami. Kjer pobožna množica ni mogla več dalje iti. prišla ji je že druga naproti, da jo je nadome-stovala. Nič j)a ne more češčenja in zaupanja ljudstva v s\etega Bonifacija bolje skazovati in pričati, kakor to. da so njemu na čast povsod zidali nove cerkve, kjer koli so nosci opoldne ali po noči počivali. Kralj Ljudovik I bavarski je imel posebno veliko češčenje do sv. Bonifacija in dal je njemu na čast v Monakoveni zidati cerkev, ki menda v lepoti in častitljivosti presega vse cerkve na Nemškem. O naj bi sv. Bonifacij sprosil. da bi se že skoraj spreobernili krivovejci, kteri prebivajo zdaj po lepili deželah, za ktere je sv. Bonifacij kri prelil! Sv. Bonifacij je med drugim zapustil prav lep nauk, rekoč: „Ako svoje grehe zakrivamo, jih bo Bog zoper našo voljo očitno razodel. Gotovo je veliko bolje jih pred enim človekom se spo-vedati, kakor pa v nevarnost postaviti, v obličji vsili prebivalcev nebes, zemlje in pekla z osramo-tenjem pokritemu biti.'1 Sklep vsili pregovorov je: ..Boj se Boga in spolnuj njegove zapovedi.'4 S t o I p j e. Dulje.) II. ..Tunis Davidi«.i. ma j.r«> ii«»i>is'--(Stolp Daviti«»v. Marija, za nas Ifc.^a :»r««M " Litauij«* .M. I! „Dva stolpa, dve hiši. »Iv«' mesti se zidajo ««I početka sveta: jedn«> zida Kristus, drug«, zida satan jedno ponižnik. drugo ošabnež. Kar j«* p<»nižn«*ga. !>-.«!•• lepo. mogočno stalo: a kar je prevzetnega, b«. gerdo razpalo. Zidaj torej s Kristusom, s ponižnim ; res. da bo le polag.-ma po malem rasti«». a tolik-» močnejše. terpežno ter«lno bode tvoj»« zidanje." »Sveti Cezar i j. i Kaj primerno j«» sv. kat»»liška Cerkev določila, da imajo duhovni in redovniki v .malih urah" zjutraj moliti 1 br«*zovanje osmi dan po rojstvu, ali ker je v onih sedmih dneh vesoljni svet bil omadežan po naših grehih. Ko je nastal osmi »lan po Kristus«»vem vstajanju, smo ž njim vr«'»l vstali k novemu življenju." «S. \mbr« ž». „Dne •». noveinbja l>!io proslavljali s«« v am«-rikanskem mestu Cikagi veliko slovesnost okoli 5ooo framasonov se j.» zbralo p«»d v»»«Istvom velikega mojstra Pearsona iPirzen» in generala < arsan Smi'k i ki so po javnih ulicah mesti z vihraj«.čim; mnogimi zastavami v čudni pr»c«-siji hrumeli «1«» pi<«st..ra zunaj mesta, kjer s«, posta vili temelj n«.v« mu babi!« n-skemu stolpu. Sam«, za tla so platili milijon« frankov. ( >no novo čudo na sv«tu - framasonski t«-m-pelj — bode imelo po načertu os«'innajst nadstropij visočine do strehe, in na strehi, kjer nameravajo napraviti krasno verte. bo»l»»te še »Iv«* na»lstr« pji doveršil«- ogromno zgradb«» Najvišja bode nova /v-zdarna. Zlahkoma bo poseben str»»j laso-nson vl« k«-l vsaki dan do 4oooo liu«li na sprehod v <»n«' vert-v«» na strehi. Dne 1. maja 1M»2 da bo t«» velikansko delo dokončane»." (Uuartalschrift Linz. l>ui str 7o*.i. > Glavni znak kraljestva božjega je p««nižnost. i tega sveta prevzetnost. Ponižnost je zastava Kristusova, »»šabnost vihrajoča bandera antikristova in satanova. Ponižnost j»* temelj vsemu dobremu, vzvišenemu, napuh začetek vsemu hudemu Saj Ix-ivm«» o padcu luciferjevem: „Kako si padla danica. zarije otrok! Posekan si doli na tla! — Ti si govoril v svojem sercu: V nebesa se bom dvignil, nad zvezde Vsemogočnega povišal svoj prestol ; in bom na gori zborovanja, na severnih stran«'h. Dvignil so bodem nad višavo oblakov, Najvišemti bom enak. In V'^lar v grob boš pahnjen, v jamo globoko." < Izai 11. 12.-15.) Glavni znak framasonov (prostozidarjev, prosto-mavtarjev) je prevzetnost in ošabnost: „Mi smo mi!" Kdo je nam enak V „Ne bom služil in kar je takih in enakih izrekov. Nasproti je posebno znamenje vseh liasled »vavcev Kristusovih, ki je „krotak in poniž-nega serca" «Mat. 11. 20.». mila hčerka nebes, ljuba ponižnost. Zato se v prej navedenem psalrnu 11» velikokrat «skup 2r»krat» (»onavlja. „Ti. Tvoj. Tvoje. Tebe." Mala l*-se li»a. a je neskončnega obsega. Xo-vošegna modrovanja »filozofije». posebno nemško, pa kaj rad" pov-larja. sv»»j ...laz." in zato se včasih imenuje .laz filozofija-«die _lch -- philosphie." i A v svojem -jaz" človek najde praznoto — o. Da je 11> »č nič».*11 o vspi-redoma postavljenih, vender ostanejo nič br»-/. enote, ali druge številke, pred postavljene. Akt» na ničlo o zgorej pristavimo spred malo polki žn<» čerti»»». tedaj j»; šestka: 0. in ta je simbol p.|obai šest d i delavnikov v tednu. Xa ženitnini v Kani t ¡alilejski je Kristus, naš «iospod. spremenil v-do v .šestih" verčih v najbolje vino. Toda Mati Je/usova je rekla: Karkoli vam poreče i Jezus», to s*' rite .lan. 2. •"» <. -Jezus pa reče: Napolnite verče / v do. In napolnijo jih do verha." iJan 2. 7» Služabniki >o vseh o verče v do verha napolnili, in bla-r« j na ve-lena tramasonska zgradba v Ameriki bo Mu» la 1 " na.-ti 'pii do strehe, to je trikrat n. a dadenemo • i,r, tri >-»stke skup. pomenja to st»*vilo Antikrista, hi re> j»- nameravan»» proslavljenje jedino dele utiii člt»v»*škega br»z vpljiva nadzem»*ljskega. o ka-rretn nič n»čej> v» Jeti. nekako slavljenje Antikristov».. Ako pa za ničlo o navzdol potegnemo čertico: o. pa imamo d.vet k»», ki nas spominja na nadze-meljsko. neb -ško kraljestvo, v katerem devet korov ang»'ljskih neprenehoma slavo poje Bogu: ..Svet, svet. svet j»* Gospod vojskinih trum. polno je nebo in zemlja slave Njegove." Sedaj pa zvv.imo skup šestko in znasad posadimo devetko. zemeljsko in nadzemeljsko. imamo osmerk»" katera v sporedu tiikrat postavljena $8$ p» »menja Kristusa. Boga in človeka v jedni osebi. „Častitljivi učeni k Beda pravi sveto, sladko ime Jezus ne le p«» pomenu besede, ampak tudi v čerkah ima v sebi skrivnost večnega življenja. U vesoljnem potopu je bilo rešenih osem duš. Podoba je slave, pokoja in večnosti. Je podoba novega zakona, kakor s»d»*m i T i starega, ker je pri nas osmi dan praznik, • nim pa sedmi. l)a bi torej Bog vse te skrivnosti naznanil, t. j. da Kristus je začetnik našega zveli-čanja, gospod večnosti. vstan»>vitelj novega testa-menta. hotel j»?, da ime Jezus ima (v številnem pomenu čerk» trikrat osinieo. Isti Beda nadaljuje, da i ni trojni broj znamenuje trojno vstajenje, katero nam dohaja po Kristusu: vstajenje duše k milosti, probujenje telesa k življenju, in vstajenje k večnemu življenju. Tertulijan poterjuje to razlago. Kristus pravi: rJaz sem alfa in ornega (»< in «»»i 'Apok. 1,8.) V gerški abecedi, ki ima 24 čerk. so tri osmice; vspored jiostavljene dajo broj 88$, in te iste ima v sebi ime JEZI*Su (Marehantius: Hortus pastorum. pag. 72 ) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana (Pomislek o stanji v Rimu.) Zgodilo se je v času pervih preganjanj enekrati. da je kaki kristjan v malika pihnil in malik se je kar zgrudil in na tla telebil, kakor filiščanski Dagon pred skrinjo zaveze. Se ve. da kerščanski junak je ta pogumni pih z življenjem plačal; toda častna smert je spričevavcein teknila v častitljivo krono in večno življenje. Ko je na tisuče francoskih delavcev prišlo v Rim poklonit se sv. Očetu Leonu XIII. so tudi nekteri mladenči neprijazno pihnili v nevojaškega malika. ker so bili v knjigo zapisali : „Živi naj sv. Oče Leon XIll!u in je našuntana derhal začela katoliške romarje iz vozov vleči, z nogami treti in terpinčiti! Rimski cesarji so takrat imeli po vsem znanem svetu svoje trinoge, ki so klali in morili take. ki niso hotli malikov moliti; dandanes imajo pa tudi inalikovalci po mnogih krajih prijatelje, ki oropanje Rima hvalisajo, za namestnika Kristusovega in jetnika v Vatikanu pa nobene lepe besede nimajo, še celo zaničujejo ga in psujejo. Dvajset let so ljudem lagali, da papež ni jetnik, da vživa vso svobodo itd. 0 tej novi priliki tedaj se je pa še bolj živo pokazalo, kakošno svobodo, da ima papež, in rimsko vprašanje je nastopilo novo stopinjo. Dogodbe v Pantheonu in framasonska rogo-viljenja po drugih mestih so zbudila v Vatikanu misel, da se bode papež vender poslednjič tnural odločiti, da zapusti Riin. Celo taki prebiti, ki so bili poprej določno zoper to. da bi papež Rim zapustil, pravijo zdaj. ko bi bil papež mlajši, moral bi res Rim zapustiti. Vender Pa serom inje v večno mesto v večih množinah ne le za zdaj, temveč tudi za daljni čas določno odsvetuje, dokler papežu in romarjem varnost ni zagotovljena. Kdo nekje bo hodil v mesto, ki ga mladolahi razglasu jejo za stoljnk-o vesoljenega sveta, skazuje se pa za rogovilsko gnjezdo v Afrikanski kardinal nadškof Lavigerie je pred nekaj časom poskušal sprijazniti Vatikan s francosko republiko; dogodbe v Pantheonu in njih nasledki kažejo, kako malo hvaležni so pariški frajmavrarji za to prijaznost. Znano je. da kultusminister Fallieres je po tej dogodbi prepovedal francoskim škofom dovoliti skupna popotovanja v Rim, še več. da tudi sami ne smejo popotovati, celo še svoje škofije ne zapustiti! Toda škofje sena toliko prederznost niso ozirali in nadškof v Aixu i Provence i je določno protestiral zoper več kot turško prederznost in vsi drugi škofje so z njim enih misli. Tako republikanarji sami republiki sramoto delajo. Republikanska vlada nadškofa zdaj toži, daje republikansko vstavo prelomil (?) in ga hoče za denar globiti! Toda javaljne se bodo prederznili začeti vesoljno preganjanje zoper vso katoliško Francijo! Papež so 24. vinot. pohvalili in oserčevali Aix-skega (Aquae Sextiae) nadškofa v posebnem pisanji, in rekli so: „Ne postave gostoljubnosti in ne nedolžnost naših gos^pv jih ni ubranila, ter se je ž njimi delalo kakor s sovražniki... Po teh dogodbah je očitno, da razdraženost naših protivnikov je dan na dan hujša, llklub vsakterim pretvezam je vender vsak dan bolj očitno, kaj da naši sovražniki kovarijo zoper Nas. Ti pa, častiti brat, se le še nadalje z vso svojo močjo bojuj za Cerkev." „Wanderer" v Št. Pavlu (Minn.), ki te zadeve obravnava, pristavlja tole: Ako bi res papež Rim zapustil, potem je za večno mesto pričakovati, da se obnove časi avinjonskega pregnanstva, in konečno bodo Rimljani napravili pravo glasovanje (plebiscit), ter papeža nazaj poklicali. Iz Ljubljane. Blagoslavlja nje novih or-gelj v nunski cerkvi, ki se je veršilo XXIII. nedeljo po binkoštih, imelo je trojno slovesno opravilo. „Danica" je priobčila perva dva govora; naj pove še vsaj nekaj o tretjem, ki gaje imel preč. o. Vit Lo-inger iz reda Jezusovega ob štirih popoldne. Trije so vzroki, dejal je govornik, da je nunska cerkev danes tako slovesno opravljena: a» osmina cerkvenega posvečevanja, bi praznovanje godu sv. Uršule, redovne patrone ali zavetnice. in o blagoslov novih orgelj. Počastili so cerkev in samostan, kater: ima neprecenljivih zaslug, ne le po službi božji, temuč po izverstni dekliški šoli za mesto in deželo, z mnogimi visokimi gospodi prevzvišeni knez in škof ter So sami blagoslovili orgije. Slavnostna govornika sta zjutraj in dopoldne v priprosti rodovniški opravi vender slovesno popisovala orgije, njih začetek in namen. Jaz ne bom na široko razlagal, kako so orgije nastale; omenim naj le, da izveršujejo naj to, kar ima v sebi molitev, katera se moli pri blagoslavljanju. Na to je z vzvišeno besedo govornik razkladal a» ta njih p«»men: potem pa je kazal, bi na druge orgije, na katere igra sam nebeški Oče v vladanju vesoljnega sveta; o na orgije, na katere igra namestnik Kristusov ali papež v sveti katoliški cerkvi: d> na orgije, na katere igra pravi kerščanski gospodar v svoji hiši. in ei na orgije, ki jih ima vsak katoliški kristijan v svojem sercu, na katere naj igra tako, da bode na slavo Bogu in njemu v zveličanje. Krasen govor je bil jako primeren slavnosti in na radost vsem pričujočim. Bog plati: Iz Ljubljane. Karmelitovski red bode letos od 22. novembra do 14. decembra po svojih cerkvah obhajal posebno slovesnost, namreč 300let-nico, odkar je umeri njih obnovljevalec (reformator! ali drugi vstanovnik. sv. Janez s Križa. Sv. Oče Leon XIII so v pismu do vsih vernikov posebno veselje naznanili in pohvalili ta red, ker se pripravlja na častitljivost tega godu in ga hoče slovesno obhajati. V ta namen so dovolili popolnoma odpustek o t r i d n e v n i e i, ktera se more obhajati v omenjenem času. namreč enkrat od 22 novembra do 14. decembra tega leta. (God svetnikov je 24. nov.) K zadob Ijenju popolnega odpustka je potrebna vredna spoved in sv. Obhajilo, in pa saj ene tistih slovesnosti v karmelitarski cerkvi se vdeležiti in tam na papežev namen pobožno moliti. Razun tega pa dobi še odpustek T let in 7 kvadragen vsak dan. kdor karme-litarsko cerkev obišče in ondi v omenjeni namen moli. Ktere dni ravno bo ta slovesnost v karmeliški cerkvi na Selu. bodo premilostni gospod knez in škoi odločili. Dunaj. 0 začetku novembra. (Dober svet v prid umeri i h duhovnov.» Ko je bil naš Gospod in Zveličar, Jezus Kristus, deset gobovih s svojo vsegamogočnostjo ozdravil in se je le eden od njih povernil, glasno zahvalit se svojemu rešitelju ter je padel pred njim na obraz, vprašal ga je Jezus: „Ali ni bilo deset očiščenih? Kje je pa drugih devet ? Nobenega ni. da bi se povernil ter dal hvalo Bogu, ko ta ptujec.*1 — In zakaj je prašal Zveličar po drugih? Da bi pokazal, kako malo mu je všeč nehvaležnost. Čeravno je vse njih poprejšnje razžaljenja tiho prenašal, nehvaležnosti vendar ni pustil negrajane. Nehvaležnost studijo ljudje in Bog. — Nehvaležnost, pravi sv. Bernard, je dušna sovražnica, ki pokončuje zasluge, izbriše čednosti in ovira milosti; piležljiv veter je, ki p »suši stuleneo dobrote, roso milosti »a reko usmiljenja. PreJ vsem dolgujemo najbolj živo. nijserčaejsj zahvalo ljnbeinu Bogu. začetniku življenja, n isem i stvarniku, našemu gospodu in ohranivcu. o I kterega prih i ijo k nam vse telesne in dušne dobrote. I»)g s? pa poslužuje naših sobratov. prej vsem naših ljubih starisev. sorodnikov, prijateljev in dobrotnikov, da nam daje vseh potrebnih reči. In kaj storimo, da se pokažemo onim hvaležna ki nam dobro delaj », nun blagre skazujejo, za n is skerbe iu s > nam v p »speh. da si ložej kaj pomagamo. Molim » zanje, in če nun je mogoče, skušamo jim dobrote na ti ali oni način povračati. Res. sere i samo opominja nas prevelik« j-krat. vseh v ljubezni se spominjati, ki s » n un lobro storili in ne počiva prej. dokler nismo zadostili njegovi. za nas gotovo prijetni sili. In ako so pokli -ani že v večnost naši preljubi si a riši, naši p >dp »rniki in dobrotniki, ostane njih blag.vit» dejanj' ve Ino in v vseh dogodkih v živem spominu: naš»* dušeni" oči vidijo, dokler živimo na zemlji, vse nam drage, klere rabila je božja dobrotljivost. da nam j>- steazovda telesne in duševne dobrote, mnogokrat v ču lo veliki množici. Tu povzdignemo oči proti nebu. sklenemo roke k pobožni in priserčni molitvi ter prosimo Hoga, naj poverne umerlim. ki so bili za nas tako rekoč orodja Njegove dobrotljivusti in njegovega usmiljenja, obilne njih dobrote, naj jim podeli večni mir ter d«j-voli vdeležiti se veselja svetega raja. — Zdaj pa vprašam: Ali se ne smejo med dobrotniki, kterim moramo biti hvaležni do zadnjega zdihljeja. imenovati duhovni naše svete katoliške »'erkveV Ne glede na telesne dobrote, ki se skazujejo v občnem številu, ne le od duhovnih samih, temveč tudi na njih dobrohotna prigovarjanja in priporočila se o J druzih, so ravno oni. ki nam skazujejo od pervega trenutka našega življenja do naše sinerti dobrote, kterih vrednost in moč sega še v večnost. Sprejmejo nas v občestvo svetnikov: oznanjujej.» nam božjo besedo, besedo večne resnice: opravljajo za n ¡s nebeškemu Očetu najsvetejšo daritev in molijo za nas; podnevi in po noči. v vročini in v mrazu, o hudi uri in nevihti pripravljeni so, podariti nam milosti in blagre svete Cerkve ter nas. revne grešnike, spraviti z Bogom. Mnogokrat so tudi v naših časnih potrebah naši vidni angelji varhi. ki se trudijo toliko časa za nas. nam iščejo prijateljev in dobrotnikov, da s»- ji in je posrečilo, nam v stiski pomagati ter našo prihodnost zavarovati. In če pride naša zadnja, odločivna ura, so zopet na versti duhovni svete Cerkve, oni nam pomagajo v težavnem boju, oni nas tolažijo, nam izprosijo božjo milost ter nam naposled podarijo presveti angeljski Kruh. nebeško mano. zastavo v«3Č-nega življenja. In še potein. ko smo prestopih prag večnosti, so zopet duhovni tisti, ki k nebu za nas kličejo, se nas spominjajo pri visoki daritvi sv. maše. in nas priporočujejo milosti in usmiljenju božjemu. Mi pa imamo zatorej tudi sveto dolžnost storiti vse. kar koli le moremo, da jim spodobno hvaležnost skazujemo za to, kar nam časno in večno dobrega store. Obračam se potem takem do vsih preč. ljubih čitateljev in čitateljic tega lista, naj ljubeznjivo prevdarjajo, če ni posebno zdaj. v našem za sv. katoliško Cerkev tako žalostnem času, naj bolj primerno in doželjeno, da se vstanovi družba, ktere udje se z veseljem zavežejo spominjati se vsak dan. morebiti v jutranji in večerni molitvi, umerlih duhovnov. Kakor menim, ne bilo bi treba dolge molitve, ker gleda ljubi Bog pred vsem na dober namen: zadostovalo bi. ako bi molil posamezni ud sočenaštt s „če-ščenamarijo" z dostavkom: Gospod, podeli jim večni mir in večna luč naj jim sveti! Daj jim v miru počivati' Amen; — ali namesto tega, kratka molitev za umerle duhovne! n. pr.: Moj Jezus, usmiljenje; ali: Sladko serce mojega Jezusa, daj, da te vedno bolj in bolj ljubim: — ali: Sladko Serce Marijino, bodi moja rešitev! Kdo pač je zmožen obilnost dobrot I »opisati, ki bi se s tem podelile dušam že umerlih. častivrednih božjih služabnikov! Kako bi se oni nad tem veselili ter se zahvaljevali ljubemu, usmiljenemu flogu. ki jim vnema na zemlji za nje usmiljena serca! Pa tudi. kako iskreno bi prosili Boga za svoje, še na zemlji bivajoče dobrotnike, molili za njih časni in večni blagor ter se prav posebno trudili, jim izprositi neizrekljivo veliko milost srečne zadnje ure! In ako to store že ob času svojega terpljenja, koliko bolj bodo to storili takrat, če so že dospeli k Bogu. če 80 Že prišli v veselje nebeškega Jeruzalema! Tedaj predragi bralci in bralke, bodimo usmiljeni, da se n« k» daj podeli tudi nain usmiljenje! — Prosim tedaj vsa. »ga. ki se vjcma s tem mojim serčnim klicem, naj mi to naznani pismeno. Ako se oglasi večje števil«. «leležnikov. morebiti sto. da pristopi k znabiti b«d«»či „Molitveni družbi v tolažbo umerlih duhovnov." bom z največjim veseljem si prizadeval in trudil, bodem vso zadevo izročil milost-n«'inu presoje vanju naših višjih cerkvenih predstojnik«.v. kterih besede častimo ko božje besede, ter hitel, meni naznanjeno določbo precej priobčiti v tem listu. B«»g. v kterega večjo čast in slavo se bo to d»d<» pričenjalo, naj pa s svojim svetim blagoslovom spremlja, da se množi. cvete ter prinese prav obilne sadove! Profesor Janez Kepic, stanuj««č: Dunaj (Funfliaus. Mariahilfergurtel :;">.) {Vrtin» iz IUisiic Znam. da prej in sedaj je si«.venski narod naš rad čital novosti, sporočila in dogodbe iz Bosne. Zatoraj ¡odam zopet š<«p«-k raznoverstnih rastlin in cvetek ml tod blagim čitateljem „Zgod. Danice/ katere vzrastle na polju in vert«''h sv. katoliške Cerkve; pa tudi od drugod. ;* Prjedoru je bil kupil zemljišče in turški Čar-dak »boljša hiša turška z jednim nadstropjem) pokojni g. Valentin Lah. inašnik Gospodov in duhovni pastir v bosanski Dubici. jn kupil je bil to za cerkev in prihodnjo župnijo katoliško. Toda tudi zemljišče je sedaj zapisano na imena brata in sester pokojnega gosp««da Lah a. Sedaj se zbirajo spričala. svedoštva blagih darovateljev. kateri so pok. Lah-u pošiljali dar«>ve. v mn«.go vzvišeneji. v sv. namen, kakor pa • la nakupuje zemljišča za sorodbino svojo. Pokojni gotovo tega še mislil ni: bil pa je v tej reči nepremišljen. ker je zemljišča vpisaval vradno na svoje ime, ne pa na dotične katoliške kapele in nastajoče kat občine. I merl je brez sporočila in tako so zemljišča došla na rodbino njegovo. Ipak kerščansko-katoliška rodbina njegova, ko je doznala, zakaj in iz kakih darov je bilo vse to nakupljeno, bi morala toliko vestna biti in vse dotičnim cerkvam pustiti ali prepustiti. V bosanski Dubici je katoliška župnija, isto tako v Novi, sedaj tudi v Prjedoru. za vse te je skerbel pokojni pobožni svečenik g. Valentin Lah iz Kranjske. 0 času pokojnega gospoda Lah-a bila je začasna kat. cerkev v shrambi pod omenjenim čar-dakom; v nadstropju pa stanovanje za svečenika. Pod vlado turško je bivala v Prjedoru samo jedna katoliška družina, o zajmi Bosne došla je še jedna katoliška družina in se je stalno tu naselila. Pozneje množilo se je katoliško prebivalstvo v mestu; v okolici so se pa naselili katoliki iz Kranjske, Štajerske — Slovenci; iz Moravske, Češke — Slovani; iz Pruske in še od drugod. Postavili so malo kapelo sv. Jožefa in v to dohajali so svečeniki iz Banjaluke in iz 4 ure oddaljenega Šurkovca. da so nekekrati v letu opravili službo Božjo katoličanom. Ali bilo je jako pogibeljno za katolike in deco njihovo, da so bili brez duh. pastirja. Prosilo se je, in javilo milostnemu biskopu v Banjaluki žalostno stanje katolikov v versko-cerkve-nem oziru, in letos, v Marijinem mescu majniku, so milostni biskop poslali č. vr. frančiškana-župnika v Prjedor, in župnija se je vstanovila. Župnijska cerkev in župnija imate za nebeškega zaščitnika in varha sv Jožefa, ženina blažene Device Marije. Sedaj se obhaja redno katoliška služba Božja Ipak imajo mnogi kat. naseljenci 1 — 2 do 3 ur daleč v cerkev. Bosanskih katoliških rojakov je prav malo, župljani so večino naseljenci Slaveni in Slovenci iz Avstrije in pa oni. ki so službeno tukaj. Sedaj naj Vam pa opišem, dragi verni Slovenci, ki ste še pod posebnim varstvom sv. Jožefa, tukajšno cerkev sv. Jožefa, cerkev nove katoliške župnije. Cerkev — bolje cerkvica, še bolje kapela — je po bošnjaško stavljena; nekaj tramičev pokoncti in počez, vmes pa spleten plot za stene iz šibja, bolj debelega; vse to je zunaj in zn«jtraj ometano z v blato zamešeno sesekano slamo, poverhu še natonko z apnonim ometom, potem pa pobeljeno z apnom. Tlakana je cerkvica z neolikanimi deskami; na vaših podeh je zora proti temu. Strop je raven iz slab«j likanih desk. še slabeje skupaj dejanih, pribite so na počezne tramove podstrešja in ne pobarvane, niti pobeljene. Streha na cerkvici je dervena. Pevski kor je derven in neolepšan. Oltarje jedini glavni. Menza, sv. miza, je zložena iz desk. kakor so naravne. Tabernakelj, je prevboga lesena omarica černo-rujava, malo olikana: brez vsega lepotičja; podstave stopnične za svečnike slabe, der-vene gredi, svečniki žalostne, tumpaste podobe, der-veni černo-rujavi in prav ždostni. Mala zakristija, sedaj pridelana, brez potrebnih omar in napustka za opravo mašniško Zvončka pri vhodu iz zakristije v cerkvico ni. Cerkvica je mala in nizka; ako bi došlo sto vernikov, bila bi natlačena, drugi morajo zunaj biti. Zvonik stoji prosto na strani cerkve. Kakov pa je? Čveteri obrezani hrastovi tramovi pokonci, počez križem zvezani, s kositarjevo streho na verhu; med temi tramovi visi jedini zvon, 0 stotov težek. Taka in tako revna, slaba in priprosta je katoliška cerkev sv. Jožefa nove župnije v Prjedoru. Župljani, večino ubogi naseljenci, si še niso opomogli in si v teh razmerah tudi opomoči kmalo ne bodo mogli; prihodkov ima cerkev malo, kar ubogi verniki o nedeljah v pušico darujejo, in to je komaj za sveče, olje in kadilo. 00,000 dolarjev. Sedaj pa je obernila vso svojo dobrodelno skerbljivost na uboge zamorce in zanjo je v ta namen kupil g. Stephan pri postaji A-rundel, 20 milj od \Vašington-a. 220 oralov zemlje, da napravi tamkaj vzgojevališče za zamorske otroke. Že to pomlad so se pričela graditi poslopja. Osrednja hiša njene nove kongregacije bode v Andaluziji pri Filadelfiji, kjer se bodo vzgoje vale sestre za misijone med Indijani in zamorci. Ko bode dokončano glavno poslopje, pričela bode sestra Katarina svoje delovanje. („Wander." i I. Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o 1 j s t v a. Nameni za mesec november (listopadi. a) Glavni namen: Mi si jo ni r Anama. b) Posebni nameni: 2o. S. Klemen. Sv. oče iu rimsko vprašanje, š.- veduo nerešeno šolsko vprašanje. Stanovitni sal obhajauih ljudskih inisijouov. Vdanost neozdravljivim. Stavbiuske zadeve. 24. S. Janez od Križa. Karuielitarski rel. , In-hovni in obhajanei." Obvarovanje pred slabimi drnšujaiui iu knjigami. 25. S. Katarina. Sv. vela. Čislanje devištva. Ilulo skušani iu maloverni. Vstav za božjastne. 20. S. Konrad. Katoliška «-erkev na Bad«'iiskeiu. Spreoberujenje Afrike. Posveeevauje diiliovskega stanu. "»Hranitev dobrih dušnih pastirjev. 27. S. Virgil. Solnograško iu Koroško. Narodni mir. lzveršitev sklepov na kat. ¿hodili. Keršcausko življ.-uje pri moških. 2N. S. Kill. Misijoui na Kiueškem v liulili poskiišujah. Delavsko vprašanje. Pravočasne vredbe za varstvo ivve/ev pred nadlogami zimskimi 2'J, I. A d ven tu a nedelja. Hrepenenje po prihodu Kristusovem. Izverševanje najvišili oblasti po volji Božji. Nebrižui družinski očetje 30. S Andrej. Ljubezen do križa. Priporočene svetu»-zadeve. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. I dje molitveu^a apostoljstva in bratovščine presv. Sena Jezusovega, ki s«, unierli v lueseu novembru iu uuierj» v m-seii deeenibru. 11. Bratovske zadeve N. lj. Qosp4 presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortuuau naših angeljev varhov iu vsili u:iš:h patronov, B»g 'i>bMta, oo. Lazaristi. in sicer v. č. gg. Javševec. superijor. pa Nežmah in lieidrih. Zadovoljnost faranov nepopisljiva. Zelenci so leteli preč, da se je vse kadilo; jeden sam je poskušal še nekaj nasproti ugovarjati, a tudi ta je moral stisniti rožičke, ko je videl, da ne dobi po« slušavcev. Pretečeno nedeljo imeli smo pa zopet lepo slovesnost. Blagoslovila se je novopredelana cerkev sv. Marijete pri Ponikvah, ki se je bila preteklo zimo podprla. Lepo vreme, zala cerkev in pridiga na prostem — pod milim nebom vse napravilo je jako dober vtis, kar spričuje lepi olV-r 102 gld. Bog plati vsim dobrotnikom ! Terst. Preč. g. Ivan Pechiar (Pečar), kor. vikar v Kopru, je postal ondi kanonik. — Preč. g. Jak. Mihalič. beneficijat, je postal častni kenonik ko-perskega kapiteljna. — Č. g. A nt. Ellner. škofijski kapelan, je postni administrator župnije Paz po odpovedi preč. g. A nt. Požar-ja, ki je prevzel kapela nijo Pregarje. — C. g. Karol Mecchia (Meča?), je postal škofijski kapelan in konsist. kancelist. — Č(\ gg. Iv. M are h i o, koop. pri L. D. v Terstu in Vascotto v llumagu sta si službi menjala. — Pre-Volilev Na Virtemberskem v OUmdorfu je stavljen jo č. g Mih. Dobra v ec s Pregarij v Sta-bila ; m iv druga v« .lke\^Kandilata sta bila: Kati rado: - C. g. Al, Mahor.č iz Starade v Barko. Č. ličan Oall»r in protestant pl. Leibbrand. «ialler je po R- -J11 r 1 M ura s pin. skohjski dijakon. je pos al pre-korstnem listu katoličan, po svojem življenji pa mni- naukov v škofijskem konv.ktu. - C. g ll ugon h. žinrki <»• if ust d češ: na Virtemberskem mnihov M ioni, subd.jakon je poslan v Hm. na gregonjansko ni tr» ba jezuitov ne; duhovskega šolskega nadzorstva univerzo v bogoslovske nauke. odv.-rui od naš»- «U-žele poboj»*, umore in samomore odpad, in brezv«»rstvo. presestvanje in vse nečistosti, sovraštva, prekliiij*-vaiija in vse plastne greh- in velike nesr*V. — Za zdravj»» na «*.li neka os»»l.a. Zahvale. Na pripomni«* Luršk»* M<>t.re P,. 14 pomo.Miikov in v»»č družili swtiiik»»v itd. s.» mi j»- zdravi«» pr......i zUljšalo. ter se jripitve. izšlo St. .. vs»' p.» sr-ri. kajti p» »tu a i: al j»* * »ni. kt.-ri i»- edini ino^.-l .Tvar rešiti: J-zus in Marija: in si»»-r tako. da izvira veliko ir»'ua iz »>ii»*ga, kar sem p«» pravi.-! št.l m.-d hudo. Iln.l i Im.|»-z» ii >•• m»- j»- bila Mila. mislil sem da sem iz«ul»l?eii. \ -I.zns in Marija sta mi zopet tu pomairala in ».koval >«ui v kratkem popolnoma. Hvala in slava l-zusu in Mariji vekomaj! Listek za raznoterosti. Diapason normale, instrum»»ntum ad musieara intonationem juxta re«entia Peereta. passim diapason dictum, sive italice cor ist a. germa Stimmgabel, Vindobonae venal«» est apud DP. Lenoir et Forster. Waaggass»», IV . pretio tl. 1.2o. a<-comprehensa expe- nd : Protestant Leibbrand pa je povedal, da bo delal za pri.leržanje »Inhovskega šolskega nadzorstva, kakor j»> /e s|Kmladi d»lal; potem je rekel: zakaj bi mi pro*esfanti r.e bili tolerantni in n»i dobili nekt»'rih moških sain«»stan»»v > .. .. Po vs»»m tem so katoličani . L. ibl ran»lu dali glasove, in odpadnik (ialler je padel ditione tl. l.:»."> iTerž. šk. list.) na svoj d» Ig n-s (Ialler. povsod bratov ima! Tcmaj. 1"». nov. Kad bi v „Novicah* naznanil, da s.- j.* t« it na uš tudi pri nas prikazala, in da je vinarsko diuAtvo na Krasu na novo oživelo, da bo vinorejoem p.magal». na vse ne goče načine, da bo 17. de« embra imed. v Toma ju občni zbor, da si izvoli ravnateljstvo, in da vabi k pristopu; pa „Novice" so nekaj časa zapustile polje, vinograde, živinorejo, stroje i. dr., pa s«. se na obširno politično polje podal»?, da. celo deržavnim poslan«em nauke daj»»jo. Kmetovalec v .Novicah" nima več svoj»-ga lista. < »če Blei\veis! vstani. in p».ravnaj, kar gre krivo! .Danica", natisni to priti žbo; saj si kmetiška hči! Frere Orban. V Ribnici je preteklo ned» ljo inilgsp. prelat dr. Andr. baše k vmestil novega župnika in dekana preč. gosp Mart. P o v š e t a. Worishcfen. T. listop. Nektere »Ini bivam tukaj in nekoliko „kneipujem.- kar mi dobro kaže. V po-ne»leljek pojdem memo Bodenskega jezera, čez Frei burg i morebiti se p» »mudim tudi kake dni na Svicar-sk»»m> in v Badenu. kjer namerjam nektere dni gorke toplice rabiti. Ako pridejo kaka pisma iz Amerike, pošljejo naj se mi v \Vorishofen, pri Turkeim-u. n. kterega so vodili Dobrotni darori. Za dijaško mizo: „Da I.i tudi jaz l»il del.-žeii vaših Kožičnili ss. maš" 1 uld — č. g. Mat. .Ier»»l» .Jav»»rski 2 ¿M. — »'. n. Jož. Zakotnik a gld. „za del»»/, blago>l»wa l»o-žjega Deteta " -- S pristavkoin: „Slovenec" p,osi. Slov»»nee •l;i" "» gl»l. — Dobrotna irospa 2 gld. — M. A hrani 2 gld. — C. g. župnik Al. star»» 5 gld. — (V», trg. župnik Jak. Kaspotnik in Jož. tiregori»- kapi. gld. — C. g. Sini. Zupan, kat. v Loki gld. — A. K. 1 gld. — J. Stanovnik 1 gld. Za sv. Detinstvo: lz I*ok»» 2 gld. — C. g. -lož. Kramarje, kaplan v Hiniali, 2 gold. — J. Stanovnik 1 gld. Za v s t a n o v i t e v stalne in večji r e z i d e n <■ i j e «V», oo. jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega „p r o v i z o r j a" : gospa M. I». 30 gld. Za M ari j a ni see: Iz Loke 1 gld. — Neimen. 20 gld. Za sv. očeta: Iz Loke 3 gld. Za razširjanje sv. vere: Iz Lok»» gld. Za poplavljen»» (t oren j <*e: Mat Jereb Ja- vorski S gld. — Stara Loka po pr»«»*ast. g. dfkanu 12 gld. — t». Žsrnr i ¿ld Za a t r i k a n s k i m i s ij o n: Seiiože^-e 1 gld. 4 kr.