Minulo soboto je Ljudski odbor mestne občine v Kopru izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev koprske komune. Prav tako so izvolili predstavnike v ta odbor tudi ostali občinski odbor šestih občin, ki bodo po novi teritorialni razdelitvi prišle o obnwčje koprske komune. Iniciativni odbor, ki šteje 23 članov, se je prvič sestal v ponedeljek. Po izvolitvi- tov. Leopolda Caharije za predsednika, je odbor imenoval komisijo, ki bo izdelala statut bodoče koprske komune, komisijo za sistemizacijo delovnih mest in organizacijsko komisijo. Pripravljalni odbor in komisije so že začeli z delom. Proučili bodo vsa vprašanja, ki so v zvezi z ustanovitvijo komune. Predvidevajo da bodo vse priprave dokončali do konca tega meseca.
Čeprav vse priprave še niso kon-■čame in še ne moremo govoriti, da bo koprska komuna ustanovljena že jutri, je vendarle opravljeno tolikšno delo, da laliko že vidimo njene grobe obrise. Pisali smo že o gospodarskih in drugih pogoijh piranske komune. .ki narekujejo njenov ustanovitev in orisali njen perspektivni razvoj. Pravtako smo pisali tudi o prehranjenem predlogu za formiranje kctnun na področju sedanjega sežanskega okraja in prikazali možnosti sežanske in 1. erpeljske komune. Zdaj se je tema pridružila še komenska" — vsekakor pa razprava o komunah še ni končana niti na Sežanskem in ne na Postojnskem, medtem ko je na Koprskem število komun menda definitiv.no, izvTŠene so gospodarske in druge analize, ki podrobneje obdelujejo vso problematiko treh komun. Mnoga vprašanja bo seveda potrebno še temeljito proučiti — posebno oblastveno- in družbeno-upravna, vlogo in sedež krajevnih pisarn in podobno. V glavnem pa je že ma Koprskem formulirana teritorialna razdelitev, ugotovljeno število prebivalstva, gospodarski pogoji, socialno, zdravstveno, kulturno-prosvet-no stanje in drugo.
Od vseh treh komun na ozemlju sedanj' ga koprskega okraja je prav koprsk,' po površini največja, najbolj razseži. i, ima pa razmeroma na prebivalce najmanjši narodni dohodek, kar je naravna posledica njenega gospodarskega zaostajanja za piransko ,in ii ilsko komuno. Piranska ima okrog 81,000 din, izolska celo 119.000, koprska pa le 74.131 din narodnega dohodka na " prebivalca. Vendar je ta v odnosu na dohodek na Sežanskem in Postojnskem še vedno visok.
Koprska komuna obsega 240 lan2 jzeml.ja ali 24.056 ha. Od tega je 21.819 ha rodovitne obdelovalne površine, 2,237 ha pa za kmetijstvo neuporabne, Ima skupaj 27.223 prebivalcev, pri katerih malenkostno prevladujejo ženske. Na en 'km2 pride torej 113 prebivalcev, kar je precej nad splošnim jugoslovanskim povprečjem. Komuna ima 106 mest, vasi in naselij, obseženih v 41. katastrskih občinah'.
Največji kraj in sedež komune je mesto Koper. Čeprav ima več prebivalcev, kot mnoga druga okrajna središča, pa Koper ni mesto s samostojnimi pravicami, kar zdaj po novi upravni razdelitvi tudi ne bo več važno, ker bo itak vsa komuna imela kar najširše kompetence. Saj tudi druga podobna mesta kljub svojim pravicam nekako tiste niso mogla docela uveljaviti in je n. pr. Postojna koma; v lanskem letu prvič samostojno sprejemala in izvajala družbeni plan. Razen tega pa je bilo opazili negativne pojave ozkega lokalizira-nja zlasti pri investicijah, kar povzroča gospodarsko in politično škodo v
zapostavljenih vaseh in tudi na splošno. Vzrok je treba iskati v pomanjkanju zrelih kadrov, kar bo še tudi v prihodnje marsikje ovira za uspešno uveljavljanje novega načina dela in družbenega upravljanja po komunah.
Daleč najmočnejša gospodarska streka koprske komune je kmetijstvo. V letu 1954 je k skupni vsoti 2.01S,090.000 din narodnega dohodka samo ono prispevalo S15,313.000 din ali skoraj polovico. Od toga4' so 60,329.000 din ostvarile kmetijske zadruge, kmetijske delovne zadruge pa 16,423.000 din. Ta dohodek pa se bo lahko v prihodnje še zelo povečal, ker doslej še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Kmetijska proizvodnja je zaradi pomanjkanja delovne sile in mehanizacije v kmetijstvu ter zaradi zastarelega načina obdelovanja zemlje občutno manjša, kot bi lahko bila. Prav komuna bo morala tej gospodarski stroki posvetiti veliko pozornosti dn jo razviti do največjih možnosti. Posebno bo treba Tazviiti tiste stroke, ki temu področju najbolj odgovarjajo — predvsem vinogradništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo ter delno tudi živinorejo. Na področju nove komune je bilo lani 314 konj, 3.537 glav goveje živine in 6.252 prašičev. V vinogradih je posajeno 4,638,032 vinskih trt, v sadjarstvu pa so na prvem mestu češnje (54.726), dalje oljke (43.238), nato hruške (22.941). breskve (11.909), jabolka (S.349) in slive (6.S95). To število pa se je žc v letošnjem letu precej menjalo v korist oljčnih nasadov, ker so kmetijske zadruge ob aktivni pomoči in na pobudo OLO zasadile prav v teh dneh veliko število oljk, Razen tega pa v že navedenih številkah niso vštete ne vinske trte in ne oljke in druga drevesa na področju sedanjih občin Gračišče in Črni kal, ki bosta prišli v okvir koprske komune.
Na drugem mestu je po višini doseženega narodnega dohodka trgovina. V lanskem letu je ostvarila 532,286,000 din. Tudi trgovina se bo še razvila, ker je Koper glavno središče za vse področje. Seveda je tudi v trgovini še precej pomanjkljivosti, ki jih bo morala komuna počasi odpravljali, Splošen problem je občutno poman'kanje kvalificiranega kadra in primernih poslovnih prostorov. Za izbobšanje stanja, zlasti glede vprašanja kadrov, se močno trudi okrajna trgovinska zbornica in je v tem pogledu dosegla že lepe uspehe.
Po doseženem narodnem dododku je na tretiem mestu gradbeništvo — 188,538.000 din. To bo še tudi v pri-hodtre močna gospodarska panoga, posebno še v letošnjem letu, ko bodo začeli 7. gradnjo nekaterih večjih stanovanjskih m imdustrijsk'h obiek-tov. Tudi v toi stroki je problem pomanjkanje kvalificirane delovne sile;
(Nadaljevanje na 4. strani)
IspiK1, pgfiels 18- marec IšžSS
POSAMKZM STÜVIUA 10 DI£J
Dolga desetletja — lahko zapišemo stoletja —■ se v Kopru ni nič spremenilo. Življenje je teklo naprej svojo pot in ni puščalo za seboj ni-kakah sledov izboljšanja. Tistim, ki so tu imeli oblast, ni bilo do tega, da bi poskrbeli za popravilo razpadajočih hiš ter olepševanje ulic in trgov. Skrbno pa so čuvali velikanske trdnjavske zapore na Belvederu.
Po osvoboditvi pa so je marsikaj spremenilo tudi v ti m pogledu. Najprej so obnovili opustoš no gledališče v Verdijevi ulici. Kmalu nato pa podrli zapore, kjer so potem zgradili slovensko-italijansko osnovno šolo. S tem je ljudska oblast potrdila borbeno geslo partizanov: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ne z zapiranjem ljudi za več metrov de-
bele 'trdnjavske zidove, marveč z izobrazbo se kaže moč oblasti, napredek posameznikov in narodov. Ko so šolo izročali svojemu namenu, je eden izmed govornikov dejal: »Slo-vensko-italijanska osnovna šola je zgrajena na mestu, kjer so neštevilni borci doprinesli .'toliko žrtev in trpljenja. Ljudska oblast je z izgradnjo te šole uresničila pomembno načelo: Enakost narodov,«
Novi šoli jo sledila gradnja velikega športnega stadiona, nato ureditev največjega trga Brollo in gradnja nove avtobusne postaje v .pristanišču. Nujno je klicala po obnovi m: s>;:a kanalizacija, ki je spadala s svojo zanemarjenostjo nekam v srednji vek. Kmalu za tem so začeli graditi nov modem hotel, 'ki je bil nuj-
no potreben zaradi vedno večjega obiska tujcev. Zraven hotela je zrasla modema stavba mestne tržnice. Nedaleč od nove šole na Belvederu so zgradili večstanovanjski delavski blok. Pod Belvederom je podjetje »Omnia« zgradilo velikanska skladišča. Sredi mesta ob vhodu v Santorijevo ulico so uredili prostora za moderno knjigarno. Zadnje dni se je hotelu pridružil še večnadstropni moderni stanovanjski blok.
Zadnji dve leti so poskrbela tudi za olepšan je zunajih sten hiš in uradnih poslopij. Ob vhodu pri starodavnih koprskih vratih so popolnoma preuredili nekdanjo ozko ulico, nasadili lep park iti ob strani ceste zasadili drevored. Postopoma, toda gotovo dobiva stari Koper lepšo ,in kulturnejšo zunanjost.
ma w, štev. i2
Senzacij nam pretekli teden ni prav nič prinesel. Toda kljub temu lahko rečemo, da diplomatska ner-fx>za ni prenehala niti o Evropi, Se mani 1 Ameriki in Aziji, v Afriki pa Se naprej vre, zlasti v Maroku.
V iMndonu v največji tajnosti zaseda pododbor Organizacije združenih narodov za razorožitev. Kljub zajamčeni tajnosti pa se vendar najdejo takoimenovani dobro obveščeni krogi, ki navadno do podrobnosti vedo, o čem razpravljajo za- zeleno mizo Američani, Rusi, Angleži. Francozi in Kanadčani. Ti krogi trdijo, da so na zasedanju razpravljali o predlogu zapadnih držav, in sicer, da bi bilo potrebno ■ najprej zagotoviti uspešno nadzorstvo nad razorožitvijo in šele potem■ bi prepovedali in uničili atomsko orožje. Rusi pa nasprotno zahtevajo, da se najprej uniči to orožje in obenem prepove izdelava tega orožja.
Ta zadeva je že stara in smo jo že slišali neštetokrat od voditeljev velesil. Za kulisami teh človekoljubnih izjav pa se skrivajo popolnoma drugi cilji. Če bi Rusom uspelo, da se uničijo atomska orožja in da se prepove tudi njegova izdelava, bi o tem- trenutku postala Sovjetska zveza največja vojaška sila na svetu, takorekoč gospodar položaja. Znano je namreč, da razpolaga Sovjetska zveza z največjo količini-težkega klasičnega orožja, da je v tem pravzaprav težišče njene moči. Nasprotno pa ima Amerika nadmoč o atomskem orožju in se v tej smeri vse bolj in bolj spopolnjuje. Prav r tem teclnu je napravila nov poskus z atomsko bombo v Ncvadi. Zaradi takšnega razmerja v oborožitvi je torej težko verjeli, da bi se v Londonu sporazumeli za zmanjšanje oborožitve in za prepoved atomskega orožja.
Mimogrede moramo povedali, da se v svetu vse bolj širi gibanje proti uporabi atomskega orožja, ker bi uporaba tega orožja pomenila katastrofo za vse človeštvo. Javili so se celo sami atomski skrokovnjaki, ki so potrdili na temelju poskusov, da je že sermo izžarevanje ob atomskih eksplozijah naravnost pogubno. Tako pravijo strokovnjaki; ameriški zunanji minister Dulles pa je t) torek izjavil na tiskovni konferenci, da bodo Združene države Amerike uporabile taktično atomsko orožje, ~e bodo vmešane v kakšen večji vojaški spopad, v kateremkoli delu sveta. Poudaril je, da bi Amerika lahko intervenirala s pomorskimi in letalskimi silami, opremljenimi z atomskim orožjem, če bi Kitajska podvzela ' »močnejše korake-, da hi osvojila Formozo.
Dulles je to izjavil prav v trenutku, ko v Londonu zaseda razorožit-veni pododbor Združenih narodov in ko so Kitajci po vesteh iz Daljnega vzhoda poskušali osvoboditi otoka Kvemoj in Macu, ki ležita le nekaj milj od kitajske obale in ki jih Se vedno držijo v rokah Čangkajškove vojaške sile. V stvarnosti vidimo, da
¥ nekaj vrstah
JERUZALEM. Jordania se je pritožila pri komisiji OZN za premirje, ker je v nedeljo zjutraj skupina devetih izraelskih vojakov vdrla na jordansko stran v bližini mesta Akabe in streljala na jordansko obmejno stražo.
ALZIR. V nedeljo je prišlo do spopada med bataljonom padalcev in skupino upornikov v Sidi Ali Bu Nabu. Na mestu je bilo šest upornikov ubitih, več ranjenih in 17 pa ujetih. Zaplenili so precejšnje količine orožja in streliva.
HANOJ. Mednarodna komisija za premirje v Vietmanu je ugotovila, da so oborožene sile Francoske unije kršile sporazum o premirju. Odgovorne so za incidente pri Vinh Ksauanu, Mo Keju in Biidi Hanu v Vitmanu.	I
KARTU^l. Stavka železničarjev v Sudanu je ohromila ves promet med Saidom in Kartumom.
NEW YORK. Generalni sekretar mednarodne konference za miroljubno uporabo atomske energije prof. Walter Whiltman, bo odpotoval v Evropo, kjer bo pripravil konferenco, ki bo avgusta v Ženevi.
sc Dulles ne meni veliko za razoro'-žitvene konference in da ne zbira sredstev, kadar hoče Amerika pokazati svojo moč in zaščitili svoje imperialistične interese na Daljnem vzhodu in o Aziji sploh. Ves svet ve, da imajo Kitajci pravico ne samo do otokov vzdolž svoje obale, temveč tudi do Formoze, ki je sestavni del kitajske države. Toda v Ameriki menijo, da so njihovi imperialistični apelili bolj upravičeni kot pa kitajska pravica do lastne zemlje.
Ta miselnost pa ni doma samo t) Ameriki, ampak jo zasledimo povsod, kjer se velesile borijo za nadoblast na račun malih ali pa nerazvitih držav. To sc dogaja tudi o Afriki, od koder prihajajo dnevno vesti o atentatih, o uporih in celo borbah med domačini in kolonialisti.
Kakšno usodo je doživela Francija zaradi takšnega stališča v Indo-kini, je še vsem sveže v spominu. Doživela bi podobno tudi v Tuniziji, da sc ni pravočasno začela pogajali s Tunizijci o njihovi samoupravi. Seveda ta pogajanja ne potekajo gladko in se vlečejo že mesece in mesece, ker bi določeni krogi v Parizu kljub autonomni Tuniziji hoteli obdržati svoje privilegije, ki niso ničesar drugega kot izkoriščanje tuni-zijskih bogastev na račun tamkajšnjega siromašnega ljudstva. Podoben položaj je tudi v Alžiru in Maroku, kjer že leta traja borba za osvoboditev izpod francoskega jarma.
e dni dokončujejo naša podjetja priprave za nov plačili, sistem. Večina delovnih kolektivih se je že seznanila z novimi tarifnimi postavkami. Na splošno moremo reči, da je bilo največ razburjenja okrog razpona med posameznimi plačami, s tem v zvezi pa so se pojavile tudi neumestne parole, ki nimajo z našim .razvojem prav ničesar skupnega. Razpon med plačami je potreben, saj bo vzpodbujal naše elelovne ljudi k strokovnemu izpopolnjevanju in k večanju storilnosti. Seveda ne sme biti ta razpon nerealen, to je previsok ali prenizek. Nobeden no bo dobil visoke plače, čc ima v žepu visoko 'kvalifikacijo, svoje delo pa opravlja slabo. Prav tako pa bi bilo nepravilno, če bi bile plače ljudi z različnimi kvalifikacijami, različno odgovornostjo in delovno storilnostjo izenačene, oziroma bi sc lc neznatno razlikovale. Tu mora pač veljati načelo, da je treba vsakogar plačati po vrednosti njegovega dela.
Prav zato se nam zdi, da so govorice o »nekem vračanju na staro« večkrat rezultat 'tudi namernega in ne samo slabega razumevanja novega plačnega sistema. Sicer jc res, da so ponekod posvetili premalo pozornosti političnemu elelu pri pojasnjevanju nove uredbe, vendar bi morala biti tudi redkim posameznikom jasna osnovna stvar, da smo velike predvojne razlike med plačami odpravil pri nas že ljudsko revolucijo. Razpon plač v Sloveniji med nekvalificiranimi in visoko 'kvalificiranimi delavci se bo gibal v povprečju 1 : 4, medtem ko je znašal ta razpon pri nas pred vojno 1 : 10. Na-

— Ne, brez tega pa ne gre
Slovenska in ostala jugoslovanska javnost radovedno sledi novicam s Tržaškega, da izve o naši usodi izza oktobra lanskega leta sem. Naj ostale zadevne vesti dopolnimo s te-mile z Nabrežinščine;
Nismo nikoli pričakovali čudežev niti zmerno odrejenih dobrot, ker so te na splošno redke, na področju našega ponovnega gospodarja pa delovnim ijudem do sedaj neznane. V svojem pričakovanju nismo torej mogli pretiravati in v tem posnemati glasnike onih, ki so z londonskim sporazumom prevzeli nalogo odločati o življenju tržaškega ljudstva in še posebej usmerjati usodo slovenske narodnostne skupine. Navajeni smo od te strani besednih bomb in napihovanj, nismo se predali utva-ram. Nasprotno! Povemo iskreno, da smo bili in smo še globoko neverni nasproti vsem izjavam in obljubam z najvišjih vtIiov, ker,.. no, izkušnje so uač najboljša šola. S takšnim razpoloženjem smo sprejeli napoved o visokem milijardnem znesku za tržaško gospodarstvo. Računali smo in računamo trezno, stvarno in v mejah one skromnosti, s katero smo se morali sprijazniti v trenutku, ko so postavili okrog nas nove državne mejnike.
Nedavno je našo občino obiskal ravnatelj urada za delo dn se prepričal, kaj se je napravilo s fondi iz gospodarskih načrtov pod ZVV in kaj še manjka. Še marsikaj pogrešajo naše vasi, a bojimo se, da ta gospod ne bo mogel izpolniti dane obljube o pomoči, ki jo jo .previdno zavil v »kolikor bo to v moji moči«. Res, mnogo pogrešamo, a malo verujemo in še manj upamo. Predvsem ne vi-
pačna so tudi tolmačenja, da sc hoče z novim načinom nagrajevanja prihraniti na plačilih fondih in s tem škodovati delavce. Plačne fonde je možno dvigati le vzporedno z dviganjem potrošnih fondov. Varčevati pa ije treba drugje — pri materialu, ki predstavlja znatno višjo postavko v strukturi cene.
Oglejmo si zdaj nekoliko položaj v primorskih okrajih. Na Koprskem bo večina podjetij že ta teden sestavila osnutke novih tarifnih pravilnikov, o katerih bodo nato razpravljali delovni kolektivi in delavski sveti. Pri izdelavi tarifnih pravilnikov so podjetjem precej pomagale okrajna komisija za plače in podkomisija, pri pojasnjevanju novega plačnega sistema pa zlasti sindikalna organizacija. Največ težav je bilo pri sestavljanju realnih norm, zlasti v podjetjih, kjer jih doslej še niso imeli. Po podatkih, s katerimi doslej razpolagamo, so to vprašanje zelo dobro rešila prometna podjetja, ki bodo nagrajevala uslužbence po prevoženih kilometrih za avtobuse in po ton-kilometrih za tovorne avtomobile. Pri tem bodo upoštevali radi razdalje avtobusnih prog in sorazmerne razdalje tovornega prometa. Tudi v Piranskih solinah so morali temeljilo proučiti sistem plačevanja po učinku, da bi dobili solinarji odgovarjajočo plačo glede na njihovo pretežno sezonsko delo. Tovarnam ribjih izdelkov pa je uspelo normirati skoraj vse vrste del, predvsem na osnovi dosedanjih bogatili izkušenj.
Precej težav pa je pri trgovskih podjetjih. Ponekod so se pojavile tendenco za prekvalifikacijo delovnih mest z namenom, da bi na podlagi višje kvalifikacije delovnih mest dosegli višje obračunske plače. Ta tendenca je seveda nasprotna duhu novega plačnega sistema, ki predvideva veoje plače samo za večji učinek dela, ne pa linearno povišanje plač glede na leto 1954. Pereče vprašanje v podjetjih koprskega okraja, o katerem bo treba v prihodnje še temeljiteje razpravljati, je tudi vprašanje nagrajevanja članov delovnih kolektivov za ustvarjenje pri-hrinka nt materialu za boljšo organizacijo dela, za kvalitetnejšo produkcijo in za boljši delovni uspeh sploh. Marsikje se namreč niso mogli zedmiti glede določitve primernega kriterija.
Tudi na Goriškem so imeli precej težav okrog določevanja noren. Nekatera podjetja so se hotela šablon-sko posluževati norm sorodnih podjetij in so se premalo trudila, da bi pripravila tehnične normative na
dimo pri državni upravi, da bi nameravala nepristransko in iskreno skrbeti za naš gospodarski obstoj in napredek, ne vidimo načrtov za elela in zaposlitev.
V kamnolomih jc zaposlenih okrog 250 delavcev — toliko, kolikor to prija podjetnikom za ustvarjanje mastnih in večkrat bajnih dobičkov. Zaradi prejšnje še slabše zaposlitve, težkega, a nizko plačanega dela, ni v tej industriji naraščaja. Vedno bolj se širi med ljudstvom mnenje, da bi bilo prav, če bi semkaj posegla ob čina in s podjetnim duhom začela pomagati reševali vedno bolj zapleteno socialno vprašanje.
Tudi občina je zašla v zadrego. Ne le, da se proračun za leto 1955 •ni dal uravnovesiti, ampak izkazuje okrog 27 milijonov primanjkljaja, oziroma skupno s primanjkljajem iz leta 1954 v znesku nad 10 milijonov, okrog 37 milijonov. Bojimo se, da bi pri oblasti, ki proračun kontrolira in »gliha«, bržčas obveljala sicer že stara, a vendar bolj mila praksa: Zvišati je bilo treba dohodke in skrčiti izdatke. Seveda je takšna rešitev v velikem nasprotju z gospodarskimi razmerami v občini z delavskim, oziroma z delavsko-kmečkim slojem, ki je že dovolj pogreznjen v gospodarsko krizo. Sclad (sekcija za ublaže-vanjc brezposelnosti) zaposluje okrog 1S0 izobčencev iz produktivnega dela. Ta zaposlitev je zasilna in začasna. Te napol mrtve roke lahko prištejemo k brezposelnim, katerih število se vrti okrog 200.
Toliko sc govori o vsebini londonskega sporazuma in o Posebnem statutu, mi imamo vsak dan priliko vi-
deli, kako ju nameravajo spoštovati. Na to nas zlasti opozarjajo prizadevanja na črti Opčine — Prosek — Sv. Križ •— Nabrežina — Sesljan — Devin — Štivan, to je oni raznaro-dovalni načrt, ki pove dovolj razločno, da se dejanja v temeljih ločijo od obljub in obvez iz 4. člena Posebnega statuta. V tem načrtu čutimo železno doslcelnost italijanskega raznarodovalnega podjetja, ki ima svoje podružnice v elolini d'Aosta, na južnem Tirolskem in pri nas, podjetja, ki mu kumujejo malone vse politične skupine, prednjačijo pa oni, 'ki se radi poslužujejo krilatice »per esscre buoni Italiani bisogna essere buoni catolici«. Njim gre dobršen del zasluge na razlastitvi že nad 53 ha slovenske zemlje samo za gradnjo ra7niarodovalnih žarišč.
Radi bi mas čimprej tudi številčno nadkrilili. V tem se jim mudi zlasti v naši občini. V Štivanu (ribiško naselje) so ezuli že dobro zastopani, sedaj se jim mudi v Seslian.- Združenje dalmatinskih in julijskih izbeg-lic je že lani kupilo — bolje rečeno dobilo —• orl devinskega grofa Turn-TaksLs (sedaj Torre e Tassol) zemljišče za gradnjo ezulskega naselja (baje 75 ha). Občina noče izstaviti gradbenega dovoljenja, kar je povsem pravilno ter vsestransko utemeljeno. G. Palamara pa hoče, da se izstavi gradbeno dovoljenje.
K temu dostavimo še tole: Pred nekaj leti je bilo razmerje med Slovenci in Italijani v naši občini 4:1, kmalu pa bo 4:2. Računajte, kako bo čez nekaj let, če sc bo izvajal statut s tniko rafinirano jezuitsko metodo!
V Trstu pa čakajo pamiki na izseljence .,.	—ou
podlagi svojih izkušenj o proučeva nju delovnega procesa, organizacije dela in povečanja storilnosti. V mnogih podjetjih so se pojavile .tendence za izenačenjem plač, čeprav je vse polno primerov nerealnih razponov. Naj omenimo samo Strojno livarno v Solkanu, kjer je znašala lani obračunskega plača visoko kvalificiranega delavca 12.600 dinarjev, navadnega delavca pa 6.300 dinarjev.
Nekaj poelobnih nepravilnosti in raznih drugih težav je bilo tudi po drugih primorskih okrajih, čeprav moremo reči, da je večina delovnih kolektivov le razumela bistvo novega plačnega sistema. Seveda je treba pri tem omeniti, da pri uvajanju novega plačnega sistema še ne gre za neko povsem dokončno obliko nagrajevanja. Gre predvsem za postavitev osnove, praksa pa bo pokazala, kje so potrebne še spremembe in izpopolnitve.
Ha kratko-
V	Makedoniji bodo letos porabili nad milijardo dinarjev za raziskovanje rudnih bogastev. Raziskovanja novih ležišč železne rude v Kičev-skem bazenu, kjer je že po sedanjih ugotovitvah okoli 20 milijard ton, od teli nad 100 milijonov železne rude, se nadaljujejo. Prav tako raziskujejo okolico Krive Palanke in Beočeva, kjer se nahajajo bogati sloji svinčene rude. Nadaljevali bodo tudi iskanje premoga v Tikvešu in v okolici Skoplja, kjer so lanska raziskovanja potrdila, da so pri Negutinu ob Var-darju sloji rjavega premoga. Skupine geologov bodo raziskovale tudi ležišča mangana, antjmona, kroma in drugih rud.
*
Tovarna »Rudnik« v Zagrebu je začela izdelovati oknice iz aluminija. Doslej jih je izdelovala iz lesa po si-stemu »Eslinger«, pokazale so se neodporne. Te oknice bodo cenejše od lesenih, mehanizem bolj enostaven in zanesljiv.
V	ladjedelnici »J. L. Motor« o Trogiru je začel obratovati sedem-tonski električni žerjav, ki ga je izdelal sam kolektiv za svoje potrebe. Ta žerjav omogoča naglo montiranje železnih ladij. Trogirska ladjedelnica je dobila tudi plavajoči dok, v katerem lahko gradijo ladje do 1.800 ton.
.-Jc
Ladja »Zužembcrg« je pripeljala na Reko prvo pošiljko banan iz Izraela. Pričakujejo, da bo dvakrat mesečno prispela pošiljka po 120 ton. Prodajali jih bodo po vsej državi. Cena bo od 360 do 390 dinarjev za kilogram. Poznejše pošiljke hod» verjetno cenejše.
V	Beogradu so 11. t. m. podpisali sporazum z zastopniki Madžarske o medsebojni pomoči pri plovbi po Donavi. Doseženo je bilo tudi soglasje o nadaljnem medsebojnem sodelovanju brodarslva.
A
Zaradi zadnjih padavin narasli Vardar je poškodoval most pri Dje.vdjeliji. ki je namenjen cestnemu prometu med Grčijo in Jugoslavijo. Voda je poplavila tudi več kot pol kilometra proge, ki nas veže z Grčijo. Podvzeli so že potrebne ukrepe, da bodo pravočasno popravili poškodovane prometne zveze,
*
Predsednik republike Tilo jc daroval ameriškemu pomorskemu institutu v New Yorku model dubrovniške ladje iz druge polovice 16. stoletja. Model je delo mojstra Stjcpana Ozgijema in je velike umetniške in muzejske vrednosti. V imenu predsednika Tita je darilo izročil, ravnatelju pomorskega instituta jugoslovanski generalni konzul v New }orku.
STOCHOLM. Švedska policija je aretirala štiri ljudi, ki so baje vohunili za SZ. Med aretiranimi jc tudi neki podčastnik šveskega obalnega topništva,
Kakor poročajo, je v to vohunsko afero zapletenih več oseb v Stochol-mu in so bili trije od aretiranih na pomembnih službenih mestih, kjer so imeli dostop do skrivnosti narodne obrambe.
ZDRAVKO SMREKAH
Iz letnih poročil, ki so jih dostavili vaški in mestni odbor občinskemu odboru SZDL Postojna, je razvidna živahna dejavnost, odgovornost, disciplina in kar je najvažnejše, samoinieiativa in samostojnost večine odborov. To dokazujejo pravočasno izvedeni občni zbori v vseh 18 vaških in v mestni organizaciji SZDL. Vsi novo izvoljeni odbori so že prevzeli od prejšnjih odborov urejeno organizacijsko stanje. Članarina za leto 195-1 je bila pobrana 100%, Občinskemu in okrajnemu oel-boru SZDL je bilo odvedeno 157.584 din, 39.390 din pa je ostalo organizacijam za kritje stroškov bodočega poslovanja. Urejena je evidenca članstva, ki je v 1 tu 1953 precej šepala. Vsi odbori so razdelili nove članske izkaznice, za katere je bilo odvedeno okramemu odbora SZDL 52.500 din. Odbori so sami pripravili in izvedli občne zbore, ki se iih je udeležilo 70 do SO odstotkov članstva. Izjema sta bila samo vaška odbora Sludeno in Strmca, ki jima je priskočil na pomoč občinski odbor SZDL. S tem sicer še ni povedano, kakšna je bila druga dejavnost odborov in članstva, v< nclar pa je le dokaz njihove aktivnosti.
SZDL je bila organizator udeležbe na proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju. Proslave se je udeležilo 500 Postoinčanov. Druga velika akcija je bila organizacija sprejema predsednika prijateljske Turčre in tov. Tita v Postojni. Zajela je' nad polovico prebivalstva občine. Dalje je SZDL priredila proslave državnih praznikov s solidnimi programi in to ne samo v Postojni kol središču, marveč tudi v Orchku, Prestranku in Podgori. Prirejala je tudi razna predavanja iz zdravstva, živinoreje, gozdarstva ler preglede političnih dogodkov doma in v sveto. Prav tako je bila SZDL pobudnik živahne dejavnosti pri preurejanju, popravilu, kakor tudi novogradnjah raznih objektov vaškega značaja. kot so vodnjaki, poljske in gozdne poti, pokopališča, kanalizacije, napajališča: organizirala je čiščenje pašnikov, žganje apna, čiščenje sadnega drevja itd.
Delo žen«kega društva je bilo posebno uspešno v mestu Postojni. Žene so orgatvzirale in uspešno izvedle gospodinjski tečaj, ki so ga obiskovala tudi dekleta iz bližnjih vasi. Postavile so se tudi s proslavo f\ marca. Žene in mladina vasi Orehek so čvrsto strnjeni v SZDL. kar sc je
zlasti pokazalo e>!> proslavi 70. obletnice ustanovitve Prosvetnega društva Orehek ki uspešno vrši svoji- poslanstvo. Imajo pevski zbor in kulturno umetniški odsek. Veliko dela in časa žrtvuje za njegov razvoj učiteljica, ki se' zaveda, da je dober prosvetni delavec na vasi lahko le oni. ki svoje delo v šoli dopolnjuje z delom med pošolsko mladino.
Večina vaških oelborov se je zavedala svojih dolžnosti, zlasti pa so bili aktivni predsednik in tajnik ter člani občinskega odbora SZDL. M< ti 18. odborniki se samo člana iz Stu-dena :,i Stimcc nista udeleževala od-borovih sej, ki jih je bilo 11. Vsi elrugi pa so na seje redno prihajali in so sprejete sklepe prenašali na vaške odbore, s katerimi je bil občinski odbor skozi vse leto v tesni povezavi, zato so odbori delali tueli pok ti, ko je bila košnja in žetev.
Naj navedemo še nekatere pomembnejše želje, predloge in iklepe občnih zborov. V Zalogu in Gore-njah se zanimajo za napeljavo industrijskega toka, ki bi ga potrebovali za mehanizacijo kmetijstva. V Matcnji vasi so sklenili elograditi n -kdunji mladinski dom, gospodinje pa želijo imeti v vasi trgovino z mešanim blagom, ker morajo zdaj po vse v Postojno in Prestranck. V Bukovju so izvolili odbor za pripravo in vodstvo gradnje Kulturnega do-
ma. ki bo služil tudi bližnjim vasem Predijami, Gorenjem in Belskcm. V Ilraščah so že pripravili gradbeni material in hočejo v letošnjem k tu zgraditi avtobusno postajo. Člani SZDL v vasi Orehek so sklenili po-gozditi -10 ha goličav. Na to bi morali mislili sedaj, ko se- bliža čas pogozdovanja, tudi drugi vaški odbori SZDL. saj je to povsod potrebno, V Prestranku želijo obnoviti kulturni dom in urediti kinoelvorano, skrbi pa jih še nabava kinoprojektorja. Na nekaterih občnih zborih so zlasti poudarili, da bo treba začeti vključevati nove člane iz vrst mladine nad IS lcl starosti.. V občini je v SZDL organiziranih samo (50°/o volilnih upravičencev. Sledi Zalog (92 /'<), Bukovje (S7%), Predjama (83%), Gorenje (80%), Vel. Otok (53%). Posle,jna (51 "o) in Zagon (21 odstotkov). Člani SZDL so na občnih zborih tudi grajali neaktivnost nekaterih odbornikov občinskega ljudskega odbora, v Prestranku pa delo stanovanjske popisne komisije.
Občni zbori SZDL so nakazali nešteto važnih gospodarskih, kulturnih in organizacijskih vprašanj, ler pripravili predloge za zbore volivcev. Občinski odbor SZDL se je temeljito pripravil za občinsko konferenco, ki bo takoj nato, ko ho rešeno teritorialno vprašanje bodoče komune, občine Postojna.
Osrednja proslava ho 5. maja v Ajdovščini, kjer je bila [»red desetimi leti postavljena prva slovenska ljudska vlada
Na delu pri cepljenkali
Zavarovanje kmetijskih pridelkov
Z družbenim planom predvidevamo, da bomo izboljšali naše kmetijsko gospodarstvo. Kmetijski strokovnjaki in vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, so pred težko in oel-govoino nalogo, ela to uresničijo. 2e na nekaj konferencah so razpravljali, kako naj to izvedejo, kakšne so pomanjkljivosti v kmetijstvu in kij bi bilo treba storiti, ela bi pospešili razvoj. Zelo pomembno je bilo v tem pogledu posvetovanje kmetijskih strokovnjakov v Paliču pri Su-beitici, na katerem so razpravljali o kmetijskem zavarovanju.
Zavarovanje je brez dvoma važno v vseh panogah gospodarske dejavnosti. Ali naj bo zavarovanje posevkov obvezno? Na to je težko odgovoriti. Če nekaj zavarujemo, moramo plačati tudi premijo. Plačevanje premije pomeni dajatev. Ali ne bi zavarovanje posevkov pomenilo prevelikih dajatev za kmetijstvo? Verjetnost škode v kmetijstvu je ponekod večja drugod manjša,
Toda poglejmo, kako je z zavarovanjem pri nas. V okraju Gorica m Sežana zavarujejo predvsem vinograde. Vsi venio, da so vinogradi močne) izpostavljeni poškodbam pu toči, ki žal ne prizanaša. Vsi okraji v Sloveniji so razporejeni v nevarnostne razrede. V kateri nevarnostni razred spada ta ali eni kr.j. je odvisno predvsem e>,l verjethosti padanja toče. Ta verjetnost je v vsakem okra-iu različna. Malo je namreč verjetno, da bo padala toča v okraju Kočevje, Radovljica in Trbovlje, zato so ti ki;.j razporejeni v elrugi nevarnostni razred. Vsako leto pa pada toča v «clo močnem obsegu v tkraju Krško, Ptuj in S. žana. Razumljivo je, ela ti okraji spadajo v višji in sicer p, ti nevarnostni razred. Čim višji je ne-
varnostni razreel, tem večja je premija, ki jo je treba plačati pri vsakem zavarovanju.
Naslednje številke naj nam povedo malo več o zavarovanih površinah pri nas. (Podatki sc nanašajo na okraj Postojna in Sežana. Za lažje razumevanje moram poudariti, ela pašniki in senožeti ne prielejo v pošte v za zavarovanje.) V letu 1954 je državni sektor zavaroval -12% svojih površin, zadružni 4-1%, privatni pa le 0,4%. Tako velika razlika med državnim, oziroma zadružnim in privatnim sektorjem ima vsekakor svoje korenine, ki izvirajo predvsem iz. podcenjevana zavarovanja na eni in gospodarskih pogojev na drugi strani. Tudi ta razlika je izraz nekaterih objektivnih težav. V privatnem si ktorju je le 0.7% kmečkih gospodarstev zavarovalo svoje posevke. Državni, zadružni in privatni si ktor so zavarovali le 1.6% žita in podobnih kultur ter 21% vinogradov, to je vsega skupaj komaj 2"'" skupnih površin. ki pridejo v poštev za zavarovanje.
Te številke nam zelo zgovorno povedo, ela bo treba to dejavnost razširiti in najti način, ela se razmahne. Marsikdo poreče, češ kar je >!; i-da napravila je napravila. To je res. Toda vprašanje je, ali imamo sre d-stva, da obnovimo, kar nam je toča uničila, in tako omogočimo normalen gospodarski razvoj. Oporekanje, ela so premije visoke, ni povsem utemeljeno, kajti odškodnina se izplačuje le iz vplačanih premij. Čim večja je verjetnost škode, ti in večja je tueli premija, ki jo je treba p .1-čati. Mnogo je činiteljcv. ki vplivajo na višiue> premije in izkusite kažejo, ela teh ne moremo kar tako znižati brez temeljite analize. Dvi-
ganje premije povzroča mnogokrat tudi nerealno ocenjevanje škode. Tu m tam slišimo tudi pripombe, ela je bila škoda večja kot pa odškodnina, predvsem pri naših vinogradnikih na Krasu. To je mnogokrat res. Toda zakaj? Vinograd moramo zavarovati za stvarno vrednost. Če smo ga zavarovali n. pr. za 50.000 elin. a vrednost letnega pridelka je 100.000 din, zavarovalni zavod izplača oelškodni-110 le do vsote, za katero je nasad zavarovan, čeprav je toča uničila ves letni pridelek in je stvarna škoda 100.000 din. Taki primeri so zelo pogosti in mnogokrat vzrok sporov in nesporazumov. Tak primer imenuje mo podzavarovanje.
Kakšni so izgledi za zavarovanje posevkov v letu 1955. Do sedaj še ni nobenih sprememb. Vse velja še vedno kot doslej. Venelar je vredno omeniti nekaj o predlogih, ki ¡ih je nedavno dala zvezna kmetijska zbornica. Predlagala je namreč, da bi bilo zavarovanje obvezno za žita, vinograde in sadovnjake in sicer proti te/oi, stani, neurju in popiuvam. Premije naj bi bite nižje, oziroma pavšame. Predlog predvideva tueli, naj bi bil ustanovljen poseben zavod za to vrsto zavarovanja. To >o povsem novi predlogi, ki ph ni podcenjevati, če pogledamo ceiolne napore za dvig našega kmetijstva. V»ii-Uar bodo u jiiediogi še temeljito prouči ni v pristojnih lomiti.h. L pa,j-mo, da boelo rodili sadove, ki bodo v priti našemu kmeti,slvu.
'lili nekaj misli o zavarovanju v kmetijstvu ,e napisan.h z željo, ela se tueli kmetijske zadruge malo zamislijo pred ti m piobiLiiioiu, ki naj bi bil v bodoče sestavni del delovnega programa in dnevnega reela ni» bii/.njiii obeli.h zborih. Kmetijske zadruge imajo vsekakor ugodno prednost, saj lahko sklenejo zavarovanje kolektivno za vse člane in pr. nuja je znatno nižja.	—š—
Po vseh primorskih okrajih sc že nekaj letlnov skrbno pripravlja ¡o za pros avo desetletnice osvoboditve. Na vseh sestank h množičnih in drugih organi/arij jc govora o tem pomembnem dogoil ku, ki ima z last j za S'oveosko Pri-mor.jc še posebno obeležje. V Ajdovščini, ki jo moramo smatrati za nekakšno zemljepisno središče Slovenskega Primorja, je bita namreč 5. maja pred desetimi leti postavljeno prva slovenska ljudska vlada pod predsedstvom pok. na-roilncg« heroja Borisa Kidriča. iZa'o bo pros"ava 5. maja v Ajdovščini na samo glavna pros'ava v okviru prihodnje goriške skupnost, komun, temveč bo dobila tudi širši značaj.
Kazen v Ajdovščini pripravljajo prebiva'c: prihodnje goriške skupnosti komun večjo proslavo tudi v znanem partizanskem središču Cerknem. Ta proslava b0 1?. junija. Večje in manjše prireditve bodo orgarrz; ratj tudi v okviru prihodnjih komun. Na Goriškem si je zadala najbolj obsežen program za proslavo organizacija Zveze borcev. ¿\Iecl druginij nameravajo organ žira': več partizanskih pohodov ter uredHi in okrasu vsa grobišča in grobove pad ih borcev. llkra'i bndo letos pritegnilj v organizacijo vse prebivalce, ki imajo za to pogoje, in posvetiti večjo skrb izvenarmad-ni vzgoji ljudstva
Po podatkih, s katerim" (ios'e.j razpo'agamo, bo na Koprskem največ,iP prireditev v okviru proslave desetletnice osvoboditve Pokrajin-s!u zle! telesnovzgojnitj drušev Partizan. Zle! ne prireditve bodo trajalo nekaj dni, glavni dogodki pa bodo 12. junja, ko bo v Kopru sprevod vseh te'ovadcev in tekmovalcev ter slavnostno zborovanje,
na katerega so povabili pokrovitelja zleta predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kra gherja. Za Pokrajinski ztet se je prijavil» že okrog 9000 telovadcev in telovadit iz vseh krajev primorskih in nekaterih drugih okrajev S'oveni-je. Razen tega je Itatl o Koper organizirat na čast deseti obletnici osvobodive tekmovanje ku'tnrn» umetniških društev in drlavsk» prosvetnih društev Svoboda iz vae Primorske. Za tekmovanje se j» prijavilo 39 društev iz vseh pet'k primorskih okrajev. Prva tekmovalna odelaia jc bi!a v Koprskem radiu pretckl0 nedeljo iz Za'ega hriba. Tc dn; so v Kopru .ustanovili tudj komisijo, kj bo ses'avi'a predloge zn, odlikovanje zasužnik borcev NOB, množične organizacije na terenu pa bodo sestavile podrobnejše programe za pros'ave.
Načrt za pros'ave sestavljajo ttv dj nn Pos'oniskem. Notranjsk muzej v Postojni namerava na primer organizirati deset razstav n dela, borb; in kulturnem življenju primorskega 1 jutlstv^ med narodno osvobodilna borbo. V Muzeju parnem Pa bdo razširili in izpolnili zgodovinski oddelek »Primorska v borb«.
Slovesno proslavo desete obletnice osvoboditve pripravljajo tudi r Istri. Tako nanr-ravaio organizirati 14. in 15. maja v Puh zlet is'r-sk"h tc'esnovzgojnih društev Partizan. Priredifev bo?o združ;li a sprejemom Titove š'afete, pokro-vite'js'e',is'Vo nad njo pa je sprejel komandant jugoslovanske vojne mo-narice narodni heroj Ma+« Jerkov'8. Sred5 aprila bn v PorečK in Rovinju nas!op igralskih družin, v Vclnianu na vaških pevski^ zborov in fo'klornih skupin iz razuifc krajev Is*re.
Cepljenje tri v silnici je bilo okoli leta 1900 na zgornjem Vipavskem še zelo razširjeno, tako je n. pr. med drugimi bila v sedanjem Pod-nanosu podružnica Kmetijske družbe iz Ljubi'ane. ki je imela svojo trs-nico (matieirnk) ter so vsako leto cepili več tisoč trtnih ključev. V poznejših letih je tak organiziran način cepljenja zamrl in se jc v naših krajih ohranil do današnjih dni le v vipavski Vinarski zadrugi v bližnjem Vrpolju pri Vipavi. In čeravno današnje vrpoljske cepilce združuje le skromen naslov: Trsničarski odsek KZ, je njihova »obrt« vseeno vredna, ela se z njo seznanijo tueli naši ljudje izven Vipavske doline.
V Vrpolju pri Vipavi segajo tradicije cepljenja v silnici v leto 1908, ko so se posamezniki s tem začeli ukvarjati v večjem obsegu. Med prvimi je bil pokojni Lavrenčič Alojz, ki je bil obenem tudi pionir načrtnega in soelobnega cepljenja. Morela bi takrat že dosegli današnjo stopnjo, če bi ne prišla na oblast Italija, ki je s svojo ogromno naravno in tovarniško vinsko zalogo spravila primorske vinogiadnike na rob propada. S tem jc Seveda tudi padla voija po širši obnovi vinogradov m z n,o tudi potrebe po novem trsnem materialu. V leni času so bili skoraj glavni odjemalci vrpoljskih cepilcev lauetje iz spoetnje Vipavske dolme, kajti v drug,h krajih so pričeli cepiti kar doma.
Zaradi omenjene vinske krize in druge gospodarske škode, ki jo ie prinesla druga svetovna vojna, vsi uobio vemo, \ kakšnem stan,u je bilo naše vinogradništvo. lJo osvoboditvi pa se je dejavnost vrpoljskih cepilce. v na široko razmahu.la m je njihov irsni niateriai zaradi izredne solidnosli in kakovosti prišel na glas po vsej Primorski m Sloveniji. Zaradi bol,šega finančnega pos.ovanja in izboljšanja jiogoje-v za nabavo soilir.me podlage v inozemstvu, je leta 1913 vseli -19 cepilcev pristop.lo h km. Lijski zadrugi. Danes .šteje trs-ničarski oddelek KZ že 91 članov. Ti sni material pošiljajo celo v N š, Titograd. Dvor na Uni in druge ad-dulj.nc kraje. G.uvni odjemalec v letu 1954 je bil Čmi kal, kar je za
tamkajšnjo vinogradniško »revolucijo« tudi razumljivo. V ta kraj so odposlali nad 7S.000 trsnih cepljenk n« podlagi Kober 566 in nad 37.000 na podlagi 420A. Te uspehe pripisujejo v glavnem dobremu strokovnemu vodstvu tovar. Alojza Lavrenčiča, ki je elostojen naslednik svojega očeta, tesni povezavi s Postajo za obnov» vinogradov in sadovnjakov iz Šempetra pri Gorici, nazadnje pa še elo-bremu in selekcioniranemu trsnemu materialu.
V	lelu 1954 so cepili na kvalitetno podlago, ki so jo uvozili iz Francije (420A m Kober 5BB), nad 420.00» trt.
V	letošnjem letu imajo še večji načrt in predvidevajo cepljenje nad 600.000 trsov. Čeravno se k temu pripravljajo (preskrba kvalitetnih ce-pičev, podlage, zabojev, ureditev silnic itd.), je vsa letošnja proizvodnja že oddana. Na podlagi sklenjenih pogodb bodo letošnji glavni od.emal-ci sledeči: 450.000 cepljenk za potrebe goriškega okraja, 150.000 za La-bin v Istri, 30.000 za Dvor na Uni, 15.000 za Niš. Naijveč cepijo: Mal-vazijo, Rebulo, L, Rizling, Pingulin, Souvignon, Tokaj, Merlot. Od namiznih pa zavzema zaradi splošne priljubljenosti in kvalitete prvo mesto Regina Ilalia. V maniši meri pa so za potrebe goriškega okraja, predvsem gornje Vpavske doline, cepili Pinolo, Zelen in Polšakico. Ker pa zaenkrat tc sorte niso preveč iskane, jih bodo v naprej cepili le po naročilu. V bodoče pa nameravajo razširiti belo iu črno Plemenko, Sipam in Čabski biser, ki po njihovih izkušnjah še nadkriljujejo v naših krajih znane vinske sorte.
Kot povsod drugod, je pa tudi pri njih praksa pokazala, da je razdrobljenost v proizvodnji velika ovira /.a uspešen razvoj njihove deijavnosti-Zarudi lega so si zagotovili denarna sredstva za veliko moderno urejeno silnico. Tajnik odseka tovariš Mislej je trelno prepričan, da bodo začeli na jesen priprave za novo sezono že v novi stavbi. Vi poljska silnica bo tako postala važen člen v načrtni i« sodobni obnovi našega vinogradništva.	"	B. 2.
itlGlO
Ob industrializaciji ne smemo pozabiti na kmetijstvo
V	nedeljo je bila v II. Bistrici ¡»kupna konfcirenca vseh občinskih komitejpv in delegatov občinikih odborov socialistične zveze bodoče ilirsko bitriške komune. Konferenci je prisostvoval tudi sekretar SZDL skupnosti komun Koper tovariš Martin Greif. Po referatu, ki ga ¡e podal predsednik odbora SZDL Ilirska Bistrica, se je razvila plodna diskusija, v kateri je sodelovalo veliko število disku,tantov.
Zastopniki iz občine Jelšane so se kritično dotaknili dela SZDL v minulem letu in iznesli več perečih gospodarskih problemov svoje občine, Pasivna kraška zemlja je prisilila veliko število tamkajšnjih prebivalcev. da si poiščejo zaslužka po raznih podjetjih sosednje republike Hrvatske. Sedaj pa so ta podjetja odpustila veliko Število delavcev in je ljudski odbor pred problemom, kaj storiti. Nadalje so iznesli, da sta jim svoječasno okrajni odbor Ilirska Bistrica in sedaj Postojna veliko obljubljali, naredili pa doslej ničesar. Vasi nimajo zdrave pitne vode, cb vasi Veliko Brdo sploh ni ceste, ki je bila 'trasirana še za časa Avstrije, pa še do danes ni bilo sredstev. V tej vasi je največ obolenj od tuberkuloze. Grajali so sklep okrajnega ljudskega odbora v zvezi z gradnjo hotela v Postojni, ki bo stal težke milijone in predlagali, ela namesto hotela zgradijo prepotrebne zdravstvene domove v Ilirski Bistrici in Postojni in začnejo graditi opekarno v Ilirski' Bistrici, kjer bi se zaposlilo večje število delavcev.
Podobni primeri so tudi v občini Jablanica poel Snežnikom, kjer 10 let po osvoboditvi stanujejo elelav-ske družine v popolnoma razbitih bivših italijanskih kasarnah, ki niso sploh primerne za stanovanje.
V	teh krajih je bila največja umrljivost dojenčkov v Sloveniji in tudi največ nalezljivih ¡borzni. ,Razne komisije so večkrat ugotavljale stanje v tej občini, tudi Centralni hi-gijenski zavod je proučeval zdravstveno stanje v nekaterih vaseh in nekoliko pomagal, da so se zdravstvene prilike nekoliko izboljšale. Delegati s Prema pa so postavili na dnevni reel vprašanje obnove. Za
časa NOB je namreč okupator do tal požgal več vasi iz te občine in je še danes za obnoviti veliko število domov in gospodarskih poslopij. V ta namen bi potrebovali najmanj 20 milijonov dinarjev.
Med tem ko so vsi člani SZDL in Zveze komunistov skušali v kritični razpravi ugotoviti in odpraviti pomanjkljivosti, ela bi bilo delo Socialistične zveze plodnejše, kol jc bilo doslej, se je na konou oglasil delegat iz občine Jablanica Poklerk, ki je skušal razpravo v teh vprašanjih '»postaviti« povsem na druge temelje. Nastopil je proti delu Socialistične zveze v celoti in z besedami »vi niste našli jedra, v Socialistični zvezi ni demokracije, vi niste, vi ne boste« in podobnimi »načelnimi ugotovitvami« napadal člane SZDL, ter s tem jasno pokazal, koliko se tudi sani čuti pripad-
mogli v njegovi osnovni organizaciji izvoliti prav njega kot: delegata na tako važno posvetovanje, saj jc na konferenci dovolj nazorno pokazal, kako razume delo SZDL in našo socialistično etehinkrac j it.
Delegati so pred zaključkom posvetovanja izvolili novo politično vodstvo bodoče ilirsko bistriške komune. Za sekretarja komiteja ZKS so izvolili tov. Antona Gustinčiča, za predsednika SZDL pa tov. Josipa Znidaršiča.
Minuli teden je zasedal tudi Ljudski odbor mestne občine Ilirska Bistrica, Na tej seji so odborniki pregledali sklepe zadnje seje in sklepe zborov volivcev. Volilei v Kosezah so predlagali, naj ljudski odbor predvidi v proračunu za leto 1955 potrebna sredstva za popravilo m nadzidavo sedanl ga šolskega poslopja, ker šola v sedanjih tesnih


mm
¿y-: ■
Motiv iz Ilirske Bistrice
nika te organizacije. Ko so ga tovariši iz nfegove občine vpraiiali. ali je bil kdaj na zboru volilcev ali sestanku Socialistične zveze, pa je molčal, ker ni imel kaj odgovoriti. Ugotovili so namreč, da se nikjer ne udejsbvuje. čudno pa je, kako so
(Nadaljevanje s 1. strani)
razen tega pa tudi pomanjkanje nekaterih vrst gradbenega materiala ovira uspešno delo.
Promet je četrti .po ostvarjenem dohodku — 177,614.000 din. Dosežen je bil predvsem z uslugami avlopre-•vozniškega podjetja Slavnik iz Kopra. Ta stroka je tudi po vrednosti osnovnih sredstev med prvimi. Promet se lahko pohvali z nekaj naj-r sodobnejšimi vozili, zlasti avtobusi.
Šele na petem mestu ,je bila v lanskem letu po vrednosti doseženega narodnega dohodka industrija —• 124,370.000 din. To stanje pa se bo že v bližnji prihodnosti občutno spremenilo, ko bodo začeli obratovati nekateri novi industrijski objekti — predvsem tovarna motornih koles, ki jo bodo začeli graditi letos. Tovarna pravzaprav že dela, vendar se za zdaj ukvarja le z uslužnostno dejavnostjo: iz uvoženih delov sestavlja motoma kolesa, So pa za našega človeka Sc nedosegljiva, ker jih je delno treba plačati v dolarjih in le delno v dinarjih (samo montažna dela). Ko pa bo nova tovarna začela obratovali in sama proizvajati motorna kolesa, bo to eden velikih industrijskih objektov celo v merilu Slov. ni-je, na Primorskem pa največji. Podjetja, ki jih lahko prištejemo med industrijske obrate koprske komune, so za zdaj De Langlade (ribja industrija), hladilnica in tovarna ključavnic v Dekanih, tovarna ščetk v Kopru in prevozniško podjetje Slavnik. Lahko pa že računamo tudi na mlečno prečk,Ovalno (mlekarna v gradnji v D -kanil), na kartonažo, ki ji zdaj nabavljajo stroje, na »Začimbo«, ki se bo preselila iz Portoroža in že omrnjeno tovarno motornih koles. Vsrkekor sc bo z izvedbo plana -i:i-dustrinlizaere koprske komune celotna gospodarska struktura področja menjala ter bo industrija elosegla in presegla kmetijstvo. ki je zdai glavna gospodarska panoga.
Na šestem mestu je obrtništvo:
S6,099.000 din. Od tega odpade na zasebne obrtnike 53,100.000 din. V obrtništvu je problem pomanjkanje vajencev.
Komunalna dejavnost beleži ie 38,109.000 din narodnega dohodka v lanskem letu, je pa na prvem mestu po vrednosti osnovnih sredstev, kar je razumljivo, če upoštevamo že samo stanovanjske zgradbe. Ta fond pa se bo v prihodnje še zelo zvišal, ker je prav od števila primernih stanovanj tudi odvisen življenjski standard prebivalstva.
Šc zelo nerazvita gospodarska panoga ¡c turizem in gostinstvo. So pa pogoji, da se sedanji narodni dohodek (27,962.000 din v letu 1954) lan-ko občutno zviša. Popolnoma zamrla stroka pa je ribištvo, ki na tem področju skoraj ni omembe vredno. Tu-eli to važno gsspodardsko panogo bo ■morala nova komuna oživeti.
To so v kratkem gospodarski podatki za koprsko komuno, razen tega pa čaka novi ljudski odbor komune mnogo dela še na drugih področjih družbene cle,javnosti. Posebno važna je prosveta in kV.tura. V komuni je zdaj skupno 49 šol — 39 osnovnih, ena popolna in ena nižja gimnazija, ena nižja strokovna šola, učiteljišče., glasbena šola in 5 os Miiletk. Na m':.i poučuje 185 učnih moči skupaj 2,820 učencev in dijakov. Kolikor je šolska mreža zadovoljiva, pa jc na dru-n strani veliko pomanjkanje splošnih ljudsko-prosvetnih ustanov, kot so ljudski odri in zlasti ljudske knjižnice, ki jih skoraj ni. V le,i smeri čaka novo komuno izredno veliko dela -— prav tako pa tudi na področju zdravstva in socialne politike. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli zdaj podrobneje obravnavati vso to problematiko, stvar -^osebnega članka pa bo tudi razpravljanje o notranji organizaciji ureditvi komune, o njenem samoupravljanju in vseli drugih nalogih, ki jo čakaj:) po iveni ustanovitvi, če naj pravilno funkcionira in izpolnjuje svojo družbeno vIoko.
R, B.
prostorih ne more uspešno delovati. Tudi z drugih zborov volilcev jo prišlo več predlogov, ki jih je LOMO obravnaval in sprejel ustrezne sklepe.
Odborniki so kritizirali odpravo Državnih elektrarn Slovenije, da pri obnovitvi električno napeljave po vaseh ponovno uporablja staro žico in jo zaračunava kot novo. Razpravljali so ludi o mlinu v Kozleku,. ki jc pod upravo kmetijske z¡admge in posluje sedaj z izgubo. Ker ie mlin potreben in ga ne morejo enostavno zapreti, ostaja edina možnost popolna preureditev. Ljudski odbor je že pripravil načrte za stroje, ki bodo stali - 2 milijona dinarjev ter predvidel za preureditv:na dela 1 mi-.-.¡011 dinarjev. S temi investicijami bo obratovanje mlina v prihodnjo-sti zagotovljeno in rentabilno.
Na sejo so povabili tudi veterinama, ki je poročal o pregledu in stanju živine. Primerov jalovosti je malo iii tudi okužb je samo 1,4 odstotkov. Opazili, pa jte 'pomanjkanje moenatih krmi i. Po poročilu veterinarja so sprejeli predlog o ureditvi pujgledovahiih centrov, ¡kjer bodo veterinarji pregledovali mlado živino. Prav tako je OLO predlagal, da kaznujejo nekatere zakotne bikorejce. Veterinar je seznanil odbornike s pripravami na plemenilni postaji v Kosezah, kjer bodo v kratkem pričeli z umetnim oplojevanjem živine.
Komisije, ki so na terenu pregledovalo sadno drevje, so poročale o pojavih ameriškega kaparja na ilirsko-bi;) ri'fxm področju. Ugotovile so, da se v mnogih krajih kmetje premalo zanimajo za čiščenje in škre.pljcn e sadnega drevja, čeprav OLO nudi škropivo in plačuje posebno komisijo, ki bi jim v tem pogledu pomagala. Odbor je spre j d sklep, da bo nagradil najboljše kme-llovalce a či;čeiiy in škropljenje sadnih dreves. V ta namen je določil skupni znesek 200.000 din.
Odborniki so se pohvalno izrazih o pobudi podjetja Javor, ki bo nabavilo 1000 orehovih in več tisoč lopolovih sadik ter jih brezplačno razdelilo ¡kmetom. Podobno akcijo bo izvedla ludi tovarna lesovinskih plošč. Nato so odborniki izvolili ■nove svete za gospodarstv ■>, prosveto in kulturo, socialno skrbstvo iti zdravstvo ter šolske odbore za živilsko, glasbeno, čipkarsko in vajeniško šolo.	M, K,
Tolminska je" tipično a>psk0 področje izrazito hribovitega značaja in ima zelo malo ravnic n planot. T0 da,je tudi pečat tolminskemu gospodarstvu: velike površine obsegajo pašniki in travniki, malenkost njiv in obdelovane zemlje 'sploh, osla1© gozdovi in veliko nerodovitne zemlje.
Sedanji tolminski okraj meri 128.481 ha. Od te površne je le 3.785 ha nj v in vrtov. Travnikov je 6.413 ha, seno,žet, 20,741 ha, pašnikov 26.244 ha in gozdov 52,299 ha. Nerodovitne površine pa je kar 19.000 ha. N! čudno torej, če je za ■tolminski okraj karakteristična ■redka naseljenost, več kol za 'polovico manjša od sp'ošnega povprečja v Sloveniji, saj pr de na 1 km2 '■komaj 31 p.reb va cev. Se ti se slež-fea preživljajo in odhajajo v druge kraje za kruhom ¡n zaslužkom. Podatki kažejo, da je v zadnjih 50 letih število preb vialstva padlo za '9 tisoč, kar je približno 20%.
Zaradi takšnih razmer So takoj po osvoboditvi začeli predvsem mi-slitj na razvijanje industrije. Do danes so že dosegli lepe uspehe: Ustanovili s0 tovarno gn' v Kobaridu, obrat za industrijsko pridobivanje krede v Srpenic:, to/ar->no pohištva v Pod,rne'cu, nr'zar?ko podjetje v Idriji, čevljarsko zadrugo v Tolminu, opekarno v Kobaridu in še druge manjše obra'e. Tako je danes v ta'minskem okraju ■že zaposiemh v industr ji 4.213 delavcev in delavk. Seveda o:'pade skoraj četrtina na rudnk živega srebra v Idriji.
• Razumljivo je, da .ie področje s tako gospodarsko strukiur0 globoko 'izpod povprečja po 0st varjen: >m narodnem dohodku, kj znaša na e-nega prebivalca manj kot 60.000 din letno. Še večji problem pa je neenakost v tem pogledu med posameznimi kraji jn občinami tolminskega okraja. Tako .ie narodni 'dohodek na prebivalca v Tribuši le '20.884 din, medtem ko je v Idriji 195,391 din. Podobno kot v Tribuni je tudi v občinah Bregnj, Spoditi?. Idrija, Grahovo, Brivec, Cerkno. Za Idrijo hna največji narod-n d-ho^ev po preb va'eu Tolnrn -57.623 din), "kar pa je v primeri z Idrijo komaj nekaj več lcc-t četrtina.
Zadnja Ie'a da1 i za razširitev jn modern;zac;jo poijerij znatno sredstva. RivfnTe žr-C'2r>, srebra v Idriji je investiral do sedaj 150 milijonov ,dinarjev, »Kreda« v Sr-prn:c; 10 mili jenov, tovarna igel v Kobaridu 10 nvtijonev, toivs.ma pohištva v Podmelou 21 mUijoncr/ in mlin na Slapu 28 milijonov dinarjev itd.
Razen tega imajo v načrtu gradnjo tovarne vžl,ga!n'h svečk v Bov-•cu, kjer bo zapcctehh 240 d£'"nv-cev, predelovalno lesno in"'ius'rij-skr» podje'je v Mor^u na Soči, 'o-, varna lesne galanterije in leano žago v Idriji, industrijsko ža<ro pr •Tolminu, cbrat za proizvodnjo cementnih izif>"kov v Tc/minu, obrat za proizvodnjo živo,srebrne soli v ldrij; in tovarno volnenih izdelkov v Podbrdu. čeprav so Wl3 maniši obrali in bo na^lo v njih zaposlitev le okrog 1000 ljudi, so vendar za Tohmnsko velikega pomena, iker bodo dali možnost zaposlitve ljudem iz f?t'h krajev', ki ar se ne 'morejo preživljati s pičlimi dohodki iz kmetijstva.
V kmetijstvu je najmočnejša panoga živ noreja in daje 63,4% na-
rodnega dohodka iz kmetijstva. •Vrednost prirastka živine znaša letno okrog 250 milijonov dinarjev, drugih 200 milijonov pa znaša vrednost pro zvodov, predvsem m'e-ka in volne. Konservativnost, ki so izraža predvsem v težnji po •drobnem lastništvu, je velika ovira k hitrejšemu razvoju živinoreje. Tudi mlekarstvo ;m® svoje težave. Nešteto malih mlekacn, nekvalitetna izdelava in siab0 organiziran zbiralni sistem — to s0 vprašanja, ki jih bo treba korenito rešiti. Sicer so naredili že precej v tem pogledu. V Kobaridu s3 pred kraik m konča'i z gradnjo stavbe za moderno mlekarno s kapaciteto 25.000 litrov dnevno. Drugo mlekarno grad:jo v Tolminu, kjer bodo prozvaja.li tudi mlečni sladkor, važno surovino za industrijo zdravil. Prav tako predvidevajo gradnjo podobnih obratov v drugih ži-v norejskih središčih, da b; lahko prešli na sodobn0 predelavo mleka v tip zirane kvalitetne mlečne proizvode.
Čeprav poljedelstvo zaradi omenjenih obdelovalnih področji nima na Tolminskem posebnih perspektiv, lahko kljub temu s pravilno usmeritvijo zvišajo dohodek iz te gospodarske panoge. Znano je, da je vsa Tolminska izredno primerna za gojenje semenskega krem-□ rja. V tem pogledu lahko z izboljšanjem semenske službe postane dobavitelj semenskega krompirja za mnogo večje področje kot je danes.
Več bi lahko do,segli v sadjarstvu. To dejavnost s0 na Tolminskem precej zanemarjali in proizvodnja Je v primeri z doseglivo izredno nizka. Zato je . ena najnujnejših nalog obnova sadovnjakov in nasaditev novih površin s sadnimi drevesi. Dobri pogoji sc predvsem za jablane, hruške,' češplje in slive, orehe -;n druga podobna sadna drevesa, ki dobr0 uspevajo v krajih z do'gimj zimami in hladnim podnebjem.
Tudi stanje gozdov ni zadovoljivo. V minulosti, t0 je še za časa italijanske okupacije so to.m nske gozdove čezmerno izkoriščali. K temu pa moramo dodati še nenormalno eksploatacijo v prvih letih Po osvoboditvi. Tako so zaloge na hektar gozdne površne daleč izpod republiškega povprečja, kar posebej velja za privatne gozdove. Nekaj boljše je stanje v gozdovih ep ošno ljudskega premoženja. Računajo, da najmanj 10 do 15 let ne bodo smeli sekat; več kot TS'!'» letnega prirastka. Pereče vprašanje je tudi zavarovanje hudourniških strug n.a področjih, kjer je predviden0 pogozdovanje, če upo--~,mai nekaj manj kot polovica Tolminske poraščena i,	m da prav ti. pomenijo
surovinsko bazo za nastajajočo lesno industrijo, je še posebej važno pametno gospodarjenje in iz-korščanje prirastka do t. ste mere, ki ne ogroža gozdnih površin.
Da bi se pre'o va'ci Tclrrinske-ga okraja seznanil, z go^podar-•sk m stanjem, je mes'ni o-Ibor SZDL organiziral vrst0 pveds.vanj. na katerih obravnavajo m proučujejo g-.-podarska vprašanja, da bi 'cb sodelovanju vsega prebivalstva pospešili razvoj posameznih gospodarskih panog, zvišali narodni dohodek ter dosegli aU se vsaj pribijali po svojem družbenem produktu drugim krajem Slovenije.
Tolmin v snegu

G 1
mm áiiái
BORI, revija za književnost in kulturo, letnik I., številka 1.
pismo Kulturnemu uredniku Slovenskega Jadrana priči cfanKa ..Kritika in Rompeienoa"
Bori pogumno rastej0 naprej. Iz Ebornika z ;s!im imenom, ki je izšel v preteklem letu dvakrat, so •je razvila revija, k: obljublja, da bo izhajala redno vsak drugi mesec. Lepo bo, če bo uredništvo svoj0 ibesedo držalo in poživilo naše nekdaj tako bogato revialn0 življenje, ki so mu zadnji čas že stiskale grlo predsmrtne muke. Vse seveda Hj odvisno od uredništva, v glavnem p3 le, in če bo krepko zavihalo rokave (morda nekoliko odločneje kot doslej), mu bo t0 brez <lvoma uspelo.
Brez težav no gre nikoli in bi t o tudi ne bilo koristno za mlado življenje. Da iudj Bori niso izjema, nam dokazuje uvodna beseda uredništva oziroma Ferrucciana Jako-imina, ki sicer nosi naslov »S sta-ir:m ;menom v novo dobo«, v bistvu le »pojasnjuje« stališče uredništva do nekaterih vprašanj. Pojasnjuje le tistemu, ki je posvečen v razprtije, ki so se, kot kaže uvod, pojavile, nepoučenemn na le pove, da so. In da so hude, sodeč po tonu. Zato preseneti izjava »mi odklanjamo vsako še tako dobronamerno pomoč, o kateri vemo, da bi hromila našo samostojnost« in pel., k a.P j ko preberaš revijo, le dobiš vtis, da bi včas'h rahla pomoč ne b'Ia odveč, zlastj ne dobronamerna. Samoslojnost je hvale vredna vrlina, dokler ne pos'ane lekskluzivnost. Ne moremo trditi, da se je uredništvo postavilo na neko ekskluz'vn0 slališče in odklonilo vsako sugestijo, kj je v na-protju z njim, toda izjava, k1 smo j/, cifrah, in še nekaj slienih kažejo na to. Ce sem zgrešil, na,i mi uredništvo ne zameri. Zapisali so namreč, da so te stvari tako tra-proste, da je človeka nekoliko sram, če jih mor, razlagati. Priznat,- moram, da kljub temu nisem vsega razumel, kar je napisano, in da me tega celo sram ni in bi uredništvu svetoval, naj b!, če je stvar res tako pomembna, da spada na uvodn0 stran nove revije, še nekoliko premagalo sramežljivost in nam jo natančneje razložilo, ali pa, kar bi bilo še bolje, te stvari «pust'!« ah pa kvečjemu preneslo med polemiko na zadnjih straneh.
Naj mj ne zamerijo tako dolg (uvod, saj je bil moj namen pisati o vsebini revije, ne o vsebini njene tretje strani. Toda prav tu se je zbralo vse tisto, kar me pri reviji «noti.
Toda oglejmo s' prispevke. Razveselilo nas je ime Borisa Pahorja, saj smo ga že kar pogrešali. »V luči karbidovk« je odlomek :z romana, v katerem nam pisatelj v svojem, za nas včas h ce!0 nekoliko tujem stilu pripoveduje 0 notranjih boj;h inferniranca v nemškem taborišču. Po odlomku sodeč b0 roman res izborn0 branje. Na žalost ne morem bitj tako navdušen nad naslednjo prozo. »Ob večerni uri« Saše Vttga bi morda kdaj prej krstilj za dekadenco in bj b;lo pisatelju io kar lepo priznanje. žal listi časi so minili in današnji nimajo izraza, ki b: bil primeren za to vrsto umetnosti. Morda bi temu lahk0 rekli larpur-lartizem, če je naslajanje nad nemogočimi izrazi >n metaforami umetnost. Na vsak način pa piscu ne gre odrekati fantazije, ki je iudi, sicer samo eden, a vendar pogoj za umetnino. Opis, kako diši posrled, je kar se tega tiče vsekakor b ser in b0 gotovo še poznim rodovom ljub citat, če ne v zgdovini literature, pa vsaj v slovnici, Pre-senefj v je sestavek »MPkino spoznanje« po opombi nrednišlva sodeč precej m^atle Marice MoEnk, čeprav ga morda le ne gre stavlja-ti ravno za zgled nadebudnežem njene starosti.
Manj je oč'fati pesn'kom, čeprav nas in tam preseneča njihova vdanost v usodo, pes rnzem, včasih celo obup. Med najboljše prispevke je vsekakor š!ei< Prib^o-vo pesem »Zdaj vsako leto«, Sonjino »S'u'njo« in nadaljevanje Minar-(ovih prevodov Byrona, a tudi o-«talim gre priznanje. Jakomin se je tokrat predstav 1 v mnogo lepši Iu"i, kot prej v zborniku, Z največ pcsm mi je zastopan Kanfe, čeprav mu ob''ka včasih še nona-gajn, in se zateče k opisovanju, čeprav so nas v šol; učili, da je lirika izpovedovanje.
Tehten prispevek je t"dj razprava o Franzu Kafki izpod peresa Ruggerija, le škoda, da za nas ni zanimiva, ker je Kafka — i>0 krivici ! — pr; nas vso premalo znan.
V beletristični del revije je zašla tudi Vilhar,jeva polemika z drh-om-čeprav bi spadala bolj v drugj del revije. Vsekakor se uma svetli meči brusijo še vedno ob problemu, koliko vrst kulture je na svetu. Bojim se, da bosta oba postrelila precej vrabcev ob Jadranu, a upam, da bosta potem složn0 negovala kulturo, ki si je želimo kot žejni vode, zlasti še na tem koščka domovine.
Naj preidem ostale članke, pomočila in polemike Pohvaliti je treba na vsak način še tehnično plat revije, ki je zunaj okusna, znoiraj pa jo prijetno poživljajo štiri umetniške reprodukcije. Naj bi uredn;štvo te navade ne opustilo! Korekture pa bo treba skrb-neje opravljati.	M.V.
Spoštovani lov. urednik!
Zakaj toliko zavijati dejstva? Resnica, najsibo še tako neprijazna, vedno zmaga.
V zadnji številki »Slovenskega Jadrana« (4. III. 55) ste priobčili članek z naslovom »KRITIKA IN KOMPETENCA«. Članek, poln zlih namer in po-tvorjenih dejstev. Po tendenci in obliki enak anonimnemu pismu: škodujmo sovražniku in skrij-mo se pred odgovornostjo Brez podpisa.	■»
Toda — mar ne pade škoda ob objavljanju takega pisanja na list sam?
Poglejmo resnico. Po naslovu članka bi človek pričakoval nadaljevanje polemike, ki smo jo načeli s pismom kulturnemu uredniku Ljudske pravice dne 24. II. 1955. in katerega temeljne ugotovitve so sledeče: (citirano po Ljudski pravici)
i»Množ;ica novoustanovljenih gle-
Na prvem mestu moram0 omeniti naš film »Ešalon dr. M.«, ki ga je posnelo filmsko podjetje ,UFUS iz Beograda. V razgovoru z novinarji je režiser »Ešalona dr. M.« Živorad Mitrovič dejal, da je hotel ustvariti dober zabaven film v našem specifičnem filmskem žanru. To naj bj b'i tudi novi jugoslovanski »western« film. S to izjavo se Je režiser tudi v naprej zavaroval pred kritičnmi pripombami tistih, kj bi hoteli videtj v »Ešalonu« kaj drugega. In res je (režiserju uspelo ustvariti najbolj filmski jugoslovanski film, napet
^^^p^Mr i ¡P - «M

*r "V
Charles Laughton v vlogi Iiohsona
in poln tempa ter akcij, kakršnega do zdaj nismo hili vajeni gledati.
Ešalon z ranjenci in bolniki se pomika iz malega mesteca Denice v Peč. Na tej poti ga napadejo in ¡vznemirjajo ostanki obupanih bali-stičnih fašističmh tolp in partizani, spremljevalca ešalona, se z njimi borijo. P0 mnogih pripetljajih in borbah pridejo srečno v Peč. Čeprav bo morda kdo ugovarjal, da .je to western žanr, kjer so cow-hcye zamenjali partizani na konjih in d*vje Indijance ba-listična grupa šiptarske manjšne, bo moral vendarle priznati, da je vse t-o povedano po naše in nekje v globini ,vzgojno in napredno.
Svojevrsten čar daje filmu tudi ,t:pično šiptarsko okolje Kosova in Metohije, tamošnje noše, folklora in fevdalni, konservativni način življenja. Krasn0 naravn0 kulise-rijo daje filmu Rugovska soteska in sploh čudov ti paj.saži stare južne Srbije, ki na nenavaden način odkrivaj^ lepote naše domov'ne
V »Esa'onu« je sodelova'o 17 na-š'h znanih igralcev in skoraj 1000 statutov. Mod najbo'jSim kreacijami maramo omen'ti Ilijo Džu-valekovskega v vlegi fevda'ca in vodje baPs'ov, Severna Biiel;ča v vlogi Romadama in Marijan^ Lov--riča v v'og' zdravnik^ Ma-ka. V n^knm smis'u nas ie razočarala iNadia Poderegin, nosi'ka glavne ženske v'oge v Um fimu, HatiHža j- n1 po-wno~n,a leža'a, kot to pra-v jo V filmskem jeziku in za'n je n' mogla rešhil niti njeni prikupna pojava 'n rut;na ptei kamero. Nekatere postranske vCcge s0 tudi
nenavadno uspele in mnogo pripomogle h kvaliteti filma.
Gledalci s0 sprejelj »Ešalon dr. M.« z velikim navdušenjem ¡n pravijo, da je prvi naš film, ki jih je ujel v magijo filmskega tempa in ■akcije. Tako smo si začeli krčiti nove poti v nadaljnjem in uspešnem razvoju jugoslovanske kinematografije. Ob desetletnici jugoslovanskega filma je to prav gotovo lep obet za prihoinjost.
Te dni bodo na platnih naših kinodvoran vrteli tudi angleški film »Hobson v škripcih«. G avno vlogo igra angleški karakterni igralec Charles Laughton, ki smo ga že občudovati v mnogih dobrih filmih. Vloga tirana Bobsona pa je ena njegovih najboljših. Težko, d,a je že kdaj živela na platnu teko popolna podoba družinskega tirana. Najbolj zanmivo .pa je, da nam je Hobson kljub isvojemu trinoštivu simpatičen in skoraj z obžalovanjem spremljamo njegovo zgrešeno Pot> ki ga je privedla, vsaj po njegovem mnenju, do najhušega ponižanja: moral je presiti pomoči tiste, ki jih je s svojim -ravnanjem odgnal od sebe. Hobson poslane tragična ,figura v tistem trenutku, ko se zave svoje nemoči in t0 tako zelo tragična, d.a se nam zasmili in da ne moremo drugega, kot z njim sočustvovati.
Razem Charlesa Laughtcna sta odlično odigrala svoji vlogj- še ■John Mills — čevljarja Mosscpa in Brenda de Banzie — Hobsono-vo hčerko Maggie. Cevljaj. Mossop je podoba človeka, ki je vse svoje življenje presedel v kleti, daleč od sončne svetlobe in sključen na svoojem čevljarskem stolpu. Hlapec je od glave do pete in se ne zaveda svojih sposobnosti. Sele Maggie mu jih začne buditi in zdaj doživj Mossop čudovito spreminjanje. Njegovo notranja preobraz-(ba se mu zroaiii celo na zunanjosti. Maggie pa se je zelo proslavila s tem filmom, če prav je to bila njena prva filmska vloga.
Trojica odličnih igralcev je pomagala režiserju Davidu Leanu, ki je znan kot režiser zgodb angleških predmestij, da se tudi v ttem filmu ni izneveril svojemu slovesu. Podal nam je čudovito ,atmosfero angleškega predmestja in njegovih ljudi v duhoviti komedij; z množico tipov.
dališč po vsej državi je spravila na dan množico kritikov, ki so si utrli pot v ves naš tisk; v najzakotnejše obrobne liste in centralna glasila«.
» ... Ce drži, da je gledališče kot izrecno zrcalo svoje dobe družbeno najodgovornejša umetnost, mora tem bolj držati trditev, da je tudi kritika te umetniške dejavnost družbeno najodgovornejša.«
Naša formulacija želje po' kompe-■tentni kritiki je izražena s sledečimi načeli: »Naše gledališče..', pričakuje . ,. resno, odgovorno kritiko: kritiko, ki bi ga z idejno in estetsko trdno metodo navajala na napredno hi družbeno učinkovito repertoarao prakso, ki bi mu z zanesljivo analizo delovne metode režiserjev in njihovih konceptov pomagala, da najde čimprej svoj stil; ki bi mu z analizo igralskega oživljanja likov kazala pot v pedagoško rast in dvig kvalitete. Skratka: kritika, ki bi bda strokovna in vzgojna.«
Toda teh načelnih ugotovitev se članek v Slovenskem Jadranu niti ne dotakne. In vendar jim postavlja nasproti pogumen zaključek, kjer beremo: »Polemika o tem, kdo in kako naj piše, sloni torej na majavih temeljih. Zašla je v slepo ulico, kamor jo je zavedlo ugotavljanje kompe-tene.«
Trditve pa, ki jih postavlja vaš človek kot nekako protitezo našim, so sledeče:
1.	Vsebina našega pisma v Ljudski pravici je »ofenziva proti gledališkim kritikom« in »obračun« s Slovenskim Jadranom, ker je kot »zakoten listič« zagrešil nezaslišano predrznost, da je »vdrl v naš posvečeni hram«.
2.	Ozadje našega pisanja je »osebna prizadetost«, zato postavljamo kot »vzorec gledališke kritike« »pismo iz Kopra« v Naših razgledih ehie 22. I. 55., kateremu daje legitimacijo merodajnosti »kopičenje su-perlativov«.
3.	Naše sklicevanje na pisma s terena je potvarjanje resnice, zakaj ta pisma »niso tako ugodna, da o ogorčenih protestih niti ne govorimo .. .« dokaz: pismo iz Tolmina (po priznanju Slovenskega Jadrana edino, ki ga je Tedakcija po naših gostovanjih s »Krajnskimi komedijanti« prejela.)
Acl 1. Ce bi bilo naše pismo v Ljudski pravici »ofenziva proti gledališkim kritikom« v celoti, bi se odgovor nanj nikakor ne mogel glasiti" »Kritika in kompetenca«. Anonimni pisec odgovora -prav s tem naslovom tudi s celotnim člankom točno ugotavlja, da ne gre za kritiko v celoti, marveč za vprašanje kom-petentne kritike. In vsakdo, ki prebere načelni citat uvodnega dela našega pisma, bo moral priznati, da zavzemamo pri tem vprašanju popolnoma jasno in nedvoumno stališče: borimo se proti nekompetentni kritiki, želimo si kompetentne.
Ne v pismu Ljudski pravici, ne kjerkoli drugod nismo imenovali Slovenskega Jadrana »zakoten listič«.; Edinokrat uporabljeni izraz »najza-kotnejši obrobni listi«, ki ga ponavljamo v današnjem citatu, velja, kakor vse načelne ugotovitve, za vso državo, kar je iz konteksa v pismu dovolj razvidno. {Naslednji odstavek pisma govori o vplivu njihovega pisanja na beograjska gledališča). Slovenskemu Jadranu nismo na nobenem meslu nikoli odrekali priobče-vanja kritik o našem gledališču. Nasprotno: uredništvo kulturne rubrike lahko potrdi, da smo si do skrajnih mej prizadevali, gojiti z njim najtesnejše stike, ki bi mu olajšali pre-
Nadja Poclcrcgin in Marijan iMVrič v filmu »Ešalon tir. M.«
sojo pri objavljanju kritik o našem delu.
Ad 2. Da bi *pismo iz Kopra*, v Naših razgledih z dne 22. I. 55 navajali kjerkoli ->kot vzorec gledališke kritike«, je izmišljotina, ki jo lahko napiše le anonimni pisec.
V pismu Ljudski pravici, kjer postavljamo načelne zahteve, kakšna naj bi kritika bila. ga sploh ne omenjamo, pač pa pravimo ob tem sledeče: »te kritike čakamo vse od ustanovitve zaman.«
Toda, ker noče pisec članka nikakor videti naših načelnih zahtev po kompetentni ¡kriliki v -Ljudski pravici in ker mora, če hoče priti do svojih zaključkov, naše stališče, čeprav v še tako izkrivljeni obliki, voa-dar od nekod privleči, se zateče k svojemu komentarju pisem v »Naših razgleddi« češ: pismo, ki ga jo tam objavil — drh dne 22. I. 5a., naj bi nam bilo »vzorec kritike«, sicer ga ne bi dopolnili prav tam s ponovnim člankom, ki naj dokončna pokaže, »kako naj bi ta kritika izgledala.«
Kaj pravimo v resnici o vprašanju kritike o našem gledališču v Naših razgledih? Citat: »Zato ni čudno, da se je po obveznih čestitkah ob otvoritvi gledališč in nekaj foramlno-vzpodbudnih člankih po prvi premieri zanimanje zanj pti osrednjem časopisju, radiu in drugih širših glasilih —- mimo poleglo.«
Torej zopet le ista trditev kakor v Ljudski pravici: na kompotentno •kritiko čakamo zaman. Zato se tembolj čudimo anonimnemu piscu, ki ■pravi v zvezi z glasovi po prvi premieri sledeče: »Našim kritikam, ki ¿so bile objavljene med prvimi, so bile v bistvu podobne tudi kritike Radia Koper, Radia Ljubljana, Primorskega dnevnika in Ljudske pravi««.
Ce bi nam bilo merilo za mero-dajnost kritike res »kopičenje super-lativov«, bi se pač le mi izražali o teh poročilih drugače in le mi bi jih izrabili kot »kritike«. Tako smo prišli do ^navideznega paradoksa vtem, ko smo prejeli že lepo število pohval in »superlativov«, poudarjamo, da še vedno nismo prišli do 'kritike našega dela in da si to kritiko želimo. Anonimni pisec pa, ki nas mimo naše jasne izjave, kaj naj bi kritika bila, dolži, da enačimo ma-rodajnost s »kejpičenjem superlativov« — imenuje prav te, po naie «formalno vzpodbuelne članke« — »kritike«.
In to je njegov glavni dokaz, da je vprašanje ko.mpetentuosti pisanja kritik »na majavih nogah«!
Ad 3) Ze po gornjem je dovolj jasno, kako umazano podtikanje jo ■trditev, ki jo postavlja anonimni pisec: da zanikavamo kompetenee samo onemu, s čigar sodbo se ne strinjamo.
Ko smo govorih v Ljudski pravici o ogorčenih protestih s terena, srn» se pač e>pirali na pisma, ki so bila poslana na upravo GSP — eno od teh smo priobčili v zaelnji številki gledališkega lista. Zato naj za zaključek predolgoveznega razpravljanja o tem, koliko je vprašanje kean-petentnosti važno in kaj sodi o njem teren, navedemo le ustno izjavo i« Ilirske Bistrice, ki nas je s kratkim stavkom spomnila, da pogrevamo že dolgo izbojevano pravdo, o kateri je zapisal Prešeren v svojem »Apelu in čevljarju: »Le čevlje sodi naj kopitar«.
Djurdjica Fleri
Opomba uredništva.- Objavljamo odprto pismo tov. Flere-tove, ki naj bi bilo odgovor rut naš članek »Kritiku in kompetenca«. Polemike na mislim» nadaljevati, zlasti ie zato ne. ker tov. Fleretova razen nekaterih ostrejših besed ni povedala nič novega, tega pa, kar je napisala v Ljudski pravici, pač ne mere zanikati niti spremeniti. Ker se naše uredništvo ne more strinjati s njenim načinom pisanja in odnosa do našega časopisa, ji je tudi odgovorilo. Članek »Kritika in komepetenca« torej ni nikakršno anonimno pismo, kakor bi ga tov. Fleretova raila prikazala, ampak mnenje in odgovor našega uredništva. Kdor je polemiko spremljal, ne potrebuje nobenih nadaljnjih pojasnil.

Pozdravljeni bratje in sestre na
Krasu,
r Vipavi in Brdih in v grapah
Tolminskih, v Brkinih in v Istri, ki o sužntnn
ste času
uporno živeli v verigah zločinskih; zaplalo v svobodo vam zdaj je srce, svobodni si stiskamo bratske roke.
(Igo Gruden: Pozdrav Primorcem)
S to pesmijo v srcih smo tudi v Podpore ženskih vaseh v maju 1945 leta dočakali svobodo. Čeprav jo je nabrežimski pesnik Gruden napisal šele po osvoboditvi, smo jo vsi Primorci občutili že leta in leta prej. Skrivme poti so nas .povezovale z ljudmi onstran meje v Jugoslaviji kljub temu, da so brli vsi prehodi zagrnjeni 7. bodečimi žičnimi ovirami. Kdo more razdeliti ljudi iste misli in iste krvi, kdo more razdeliti zemljo na dva dela?!
Vse do leta 191S je v naši Orc-hovski grapi mirno potekalo življenje. Zgodaj pomladi, ko je visoko ria pobočjih Porezna in Otavnika pognala prva trava, smo tja gor odgnali živino na pašo. Doma smo po-trebili senožeti. zorah njive, posejali ječmen in oves in nasadili krompir. 'Pri tem delu so nam kukavice od vseh strani pele svoj »Ku-ku, ku-ku«. V grmovju so se oglašali kosi, taščice, ščinkavci. Včasih .je sem čez Porezen priplaval orel in
Kolona partizanov t> visokem snegu
se v velikem loku izgubil tja čez Idrijsko dolino nad Šebreljsko planoto. V poletni vročini smo kosili, sušili in spravljali seno na Rodinali in v vzhodnem opažu Kojce. Nato smo v juliju poželi pšenico, ječmen in rž ter vse j al i ajdo. Pod jesen so njive zablestele v prijetnem cvetenju dišeče ajde ...
c . : Vir -	—..^s.
Zdivjali so. požigali domove naše, ubijali —
otroke, starce, žene — hudiči črni . . .
Kot bi se jasno poletno nebo nenadoma pooblačilo in bi začela padati na bujno obetajoče pridelke debela toča, je nenadoma planilo v to naše mimo življenje. Skoro, da se nismo več smeli ganili od doma. Povsod žične ovire, bunkerji, strojnič-na gnezda, trdnjave .. . Visoke senožeti so ostajale nepokošene. Nismo več smeli v njegove višine.
Takrat so oživeli gozdovi pod Otavnikom. nad Baško grapo, pod Blegašem, Partizani! Kot pravljične junake smo jih gledali, ko so se prvič prikazali v vasi. Starim ljudem so se ob pogledu na drzne junake orosile oči: »Soldati našega kralja Matjaža vstajajo,« so govorili,
Kmalu so partizani napadli kara-binjersko postojanko v Zakrižu pri Cerknem. Fašistični oblastniki v Cerknem in v Idriji so se tresli od strahu, Spoznali so.' da bodo zaman vse trdnjave, (ki so jih zgradili na grebenih Cme prsti, Porezna, Blego-ša, Jelenka ,. . Ne bombardiranje Cerknega, ne napad na partijsko šolo in 47 padlih, in nc požig sedmih vasi niso mogli zlomiti upora ljudstva na Cerkljanskem. S še večjo odločnostjo so se ljudje borili na-
prej, so se borili po vsej Jugoslaviji — za svobodo.
Tako smo dočakali pomladne dni v marcu 1945. V zraku je že dišalo po svobodi. Iz osvobojenih vasi so se partizani začeli umikati v druge kraje. Začudeni smo se vpraševali. kij to pomeni. Zvedeli smo, da se bliža velika sovražna ofenziva. Upravičeno smo bili zaskrbljeni.
Kmalu smo zaslišali oddaljeno streljanje, ki se je vedno.bolj bližalo. Del borcev Kosovelove brigade je v .noči od 23. na 24, marca prišel na Porezen in se zatekel v ka-verne. Tem borcem so se pridružili borci inženirskega bataljona, gorenjskega odreda in aktivisti s terena. Bih so lačni in utrujeni. Komandant — izdajalec jih je poslal v smrt.
Drugi dan zjutraj je eden izmed borcev priletel v kavemo in zakričal: »Napadeni smo!« Toda bilo je že prepozno. Nemci so bili že pred vhodom v kavemo. Vrh Porezna je bil zavit v gosto meglo, tako da borci niso videli bližajočega sovražnika. Izdajalski komandant je pripeljal Nemce in domobrance, da bi neopaženi v kritju megle presenetili partizane v kavemah, kjer sc ne bodo mogli braniti. Zločinski načrt mu je uspel. Le iz ene kaverne se je nekaterim borcem posrečilo prebiti. Ujete partizane so Nemci pripeljali v Jesenico in jih zaprli v hlev Gabrijele Feltrin. .Nato so planili po hišah in zagospodarili v njih kot doma. Ko je bil krompir priprav-
ljen, so ga večinoma sami pojedli. Le malo so ga razdelili lačnim in izčrpanim partizanom. Nemci so medtem ropali po hišah in zasmehovali prebivalce. Ujete partizane so razdelili v manjše skupine. Ko smo to videli, smo se vpraševali, zakaj.
Odgovor na to smo dobili drugi dan 25. marca. Okrog osme ure zju-
traj jc zapokalo nad vasjo. Prvi hip smo se celo razveselili, misleč, da so prišli partizani, osvobodit ujetnike. Kmalu smo spoznali, kaj se godi. Nemci so vodili ujete partizane v skupinah po deset skupaj na vse strani vasi na skrita mosta. Tam so jih postrelili skupino za skupino. Ko so opravili delo podivjanih rabljev, so še ropali po vasi in ljudem ponujali na prodaj obutev postreljenih partizanov. Seveda nismo hoteli ničesar kupiti od njih.
Popoldne so se Nemci umaknili proti Orehku in med potjo pobili še 20 ujetih partizanov. Druga skupina pa je odšla v smeri Bukovo in odpeljala s seboj skupino partizanov, ki so jih bili odbrali že na večer pred streljanjem.
Po odhodu sovražnika so se takoj zbrale žene in odšle na kraj, kjer so ležali mrtvi borci. Pregledale so tudi hlev, kjer so bili zaprti. Našle so v gnoju zakopanega partizana, ki se je edini od vseli rešil. Tovarišice iz Orehka pa so med postreljenimi našle še živega partizana. Hitro so ga zasilno obvezale, prinesle okrep-čila in ga nato spravile na varno, kjer jc ozdravel. Bil je doma iz Vipavske doline.
Ljudje so hoteli čimprej pokopati mrtve, toda to so jim zabranili domobranci iz postojanke na Grahovem. ki so z bližnjega hriba takoj začeli streljati nanje. Ljudje so potem govorili: Res, to so »domo in verobranci...«
Šele po petih dneh so Nemci dovolili, da so ljudje lahko pokopali padle. Skoro vse so zakopali kar .na krajih ustrelitve, le 27 so jih prepeljali na pokopališče v Orehek. Po-grebci so bili starčki, žene in otroci, ker so bili vsi moški in mladeniči v partizanih, ali pa kot aktivisti na terenu. Zadnji so se morali skrivati pred sovražnikom.
Leta 1947 smo padlim partizanom zgradili na hribčku pri cerkvi skupno grobnico, zbrali vse ostanke in jih prenesli v to grobnico. Na grobnici smo postavili lep spomin na štirih stebrih. V spomeniku je vzidana velika marmornata plošča z imeni vseh poznanih, takrat padlih 'partizanov.
Prebivalci Orehka in Jesenice bomo počastili 10. obletnico osvoboditve in spomin 97 žrtev nemških zveri z lepo komcmoracijo, ki bo pri spomeniku dne 27. marca 1955 ob 11. uri. 2e sedaj vabimo vse preživele borce Kosovelove brigade, svojce padlih in ljudstvo cerkljanske občine, da se udeležijo te spominske komemoracije. Vabimo vse nekdanje aktiviste in iterence,; da pridejo tisti dan v našo tiho in mirno grapo, da bomo skupno počastili spomin padlih borcev za našo svobodo, ki so pomagali podirati mejo, ki je naše ozemlje sekala na dvoje.
Kljub zapozneli zimi in snegu, ki, je nobelil celo kraje ob morju, je tu že tudi pomlad s cvetjem
(Nadaljevanje in konec)
V drugem oddelku je več velikih strojev, ki »predejo« bela vlakna v rahlo debelo vrv ali stenj. Drugi ■stroji razdelijo stenj v tri tanjše niti, ki jih navijajo na vretena, Stroju s 500 vreteni streže ena sama delavka, Tako opravlja delo 500 nekdanjih predic.
Naslednja dva oddelka sta previ-jalnica in tkalnica. V tkalnici .je tak ropot, da je nemogoče kaj vprašati. Tkalni stroji so sestavljeni natančno po nekdanjih primitivnih kmečkih statvah. Leseni čolniček šviga sem in tja s tako liitrostjo, da mu ni mogoče slediti z očmi. Naravno, saj ga poganja elektrika, medtem ko ga je pri nekdanjih statvah .poganjal človek.
Zadnji oddelek zapusti obiskovalcu prijeten vtis. Tu so nakopičene bale že gotovega blaga, ki čakajo na odpravo. To je končni proizvod tovarne »Tiskanina«, ki opravlja danes važno gospodarsko nalogo. S pestrostjo in 'kvaliteto izdelkov lahko zadovolji še tako razvajene in zahtevne kupec doma in v inozemstvu,
Tovarna ima lastno belilnico in barvalnico, V oddelku za pripravljanje barv se Siri neprijeten duh po barvah in raznih 'kemikalijah. Pripravljanje barv je nezdravo delo. Če
Orehek na Cerkljanskem, Prebivalci le vas i so postavili dostojen spomenik 97 padlim žrtvam
Če vas kdaj pol zanese 'iz Nove Gorice pretj Mostu na Soči, vidite iz Plavi prijazno vasico Vr-.hovlje'. Za njjmi se skrivajo Brda. Prelep razgled se vam odkrije čim prestopite vrh, k, jih ■loči od Soške doline. S tega vrha vidite vso Furlanijo od Gorice do Trsta, Tržiča in Vidma,
Brici si prizadevajo, da bi se rešili iz zagate, v katero jih je spravila povojna razmejitev. Vprašanje prometa je najbolj pereče. P0 priključitvi k FLRJ leta 1947 so bile Bricem odvzete vse količkaj pomembne poti, ki So jih vezale z notranjostjo. Ostala jim je sam0 slaba Pot čez planine, mimo globokih prepadov. Ni nič kaj varna in še manj primerna za promet, ki ga gospodarstvo Brd zahteva. S pomočjo OLO Gorica in prostovoljnim delom so t-o pot, ki vodi čez Vrhovlje v Plave, razširili in popravili. Ker pa to ni dovolj, s0 začeli mislit; na gradnjo železnice. Za Brda naj bi se odcepila prega pri poslednjem ovinku pred Plavami. Od tod bi po mali strmini zavila na levo v pribl žno 2 km dolg predor. Kmalu po izhodu bi bila prva postaja Vedri-jan. Nato bi tekla po reški delni z malini; krivinami do Peternela, Peternel, znan iz NOB, k0- So ga. Nemci leta 1944 požgali, bi bil turi,- končna, postaja.. Morda ne bo dolgo, ko b0. vlak štirikrat dnevno vozil iz »Briške republike« v bližnja mesta.
Velika pridobitev za Brda je zadnje čase napeljani vodovod. Vod0 so napeljali iz studenca, ki izvira, več metrov pod vodno gla-- dino Soče. Na tem mestu s0 postavili dve močne- črpalki, ki z velikim pritiskom polnita rezervoar na Vrhovlja.h. Od tod tečejo cevi na vse strani. Bricem sedaj ti; več treba nositi vode iz odda-■ Ijenih studencev in varčevati z njo, kot so morali doslej.
Pred kratkim so v Dobrovem u-stanovili državno posestvo, Posestvo bo delovalo po že preizkušenem načinu državnega posestva Vipolže. Začeli so že gradit,- vinsko klet in mlin velike zmogljivosti. Prizadevajo sj tudi, da bi prišli do trgovine z mešanim blagom, tako da jim ne bi bilc. treba iskati vsakega klobuka ah c-bleke v Solkanu.
še nekaj o kutturno-pro-svetnem delu v Brdih. V bodočem središču briške komune Dobrovem imajo nižjo gimnazijo, ki jo obiskuje okoli 100 kmečkih otrok iz bližnjih in oddaljenih vasi. Tež-koče imajo, ker sta v istem poslopju osnovna šola in nižja gimnazija. Vendar vse to ni občutiti, ko pogledamo učni uspeh, ki je nadvse zadovoljiv.
Ljudsko šol0 im,a vsaka vas. kjer je nad 200 prebiva1 cev. Težave pa so v pomanjkanju učnih
moči. So primeri, da je v vasi pet ¡razredov, pa samo dVa učitelja. .Nekateri prosvetni delavci so mnenja, da bi v manjših vaseh ukinili šole In jih spojili z večj mi. Vprašanje je, kako bi se to obneslo, imeti moramo namreč -v vidu, da -so prav učitelji, čeprav so še tako zaposleni, nosilci kul.ture na vasi. V zimskem času, ko delo na polju počiva, zbirajo mladino ;tn jo učijo recitacij, petna in iger. Pomagajo pri urejevanju knjižnic,
.kjer si mladina in odrasli bogatijo znanje. Ni čudno torej, če bi se v primeru združitve šol manjše vasi čutile prizadete in zapuščene.
To je nekaj -utrinkov iz življenja v sončnih Brdih, k; bedo še dolgo nosiliaposledicekrivtčne razmejitve. Toda z delom in vztrajnostjo bodo Brici premagal j te težave, da bodo tudi Brda zaživela, kot drugi kraji naše domovine.
A. M.
bi ženske, ki se rade lepo oblečejo, (kdo naj bi jim to zameril), videle pripravljanje barv in tiskanje blaga, bi le-tega z večjim spoštovanjem nosile.
GOSPODARSTVO
Mesto Kranj ije eno največjih industrijskih središč v Sloveniji, Pred narodnoosvobodilno borbo je štelo 9000 prebivalcev, danes jih ima IS tisoč. Malokatero mesto v Sloveniji se lahko ponaša s tako hitrim naraščanjem industrije. Še leta .1921 sla bili v Kranju samo Majdičeva elektrarna in Pollakova usnjama. Iz teh začetkov se je v komaj 34 letih razvila močna industrija, ki s svojimi kvalitetnimi izdelki utrjuje naše gospodarstvo in pomaga širiti ugled nove Jugoslavije v svetu. Razen že opisanih »Iskre« in »Tiskanine« je v Kranju še več drugih industrijskih obratov, tako: »Sava«, tovarna gumijastih izdelkov. »IBI«, industrija bombažnih izdelkov, »Standard« tovarna podplatov in usnja itd. Tem se je pridružila še tovarna čevljev »Planika« in tovarna za lovske puške in naboje. Lani so v Kranju ustanovili tudi pivo puškarsko šolo.
Ob tako liitre-m naraščanju prebivalcev so nastale težave za stanovanja. Mestni ljudski odbor in tovarne same so zgradile do sedaj 13 večjih stanovanjskih blokov. Sedaj gradijo še dva, šest pa jih bodo zgradili čimprej. Na »Zlatem polju« je nastalo novo naselje s približno 800 prebivalci.
Tržiški kot se ponaša z usnjarsko industrijo, ima bombažno predilnico in tkalnico (BPT). tovarno kos in sr-j>ov, tovarno finega pohištva in lepenke ter tovarno pil. Na južnem delu okraja je Škofja Loka, ki ima tovarno klobukov in prešitih odej, jiredilnico ter mlinsko in lesno industrijo. V Hotavljah v Poljanski dolini je kamnolom dragocenega rdečkastega marmorja. Ziri so že od nekdaj poznane po izdelovanju dobre obutve, Jezerski del pa je izrazito
Minuli teden je v Ljubljani umrl eden najzaslužnejših borcev za narodne pravice primorskih 'Slovencev dr. Josip Vilfan. Pogreb je bil v sredo. Na njegovi zadnji poti so dr. JosTpa Vilfana spremili razen sorodnikov in svojcev mno-. gi primorsk; in tržaški rojaki, predstavniki oblasti in organizacij. -Predsednik republike Tito je po ¡svojem odposlancu podpolkovniku Josipu Klajiču poslal lep venec. ■O,d pokojnika se je poslovil dr. ■Lavo Čermelj, p-redstejnik Inštituta za narodnostna vprašani-a pri Akademiji znanosti in umetnosti.
Dr, Jože Vilfan -se je -rodil v Tr-. Giu leta 1887. Po -končanih študija,h na Dunaju se je spet vrnil v svoje rodno mest0 in se posvetil boju za obrambo narodnostnih pravic primorskih in tržaških Slovencev, Bil je že pred prvo svetovno-vojn,o med najvidnejšimi borci za te pravice in se ni nikoli izneveril tej borbi skozi vse življenje. (Leta, 1906 je bil izvoljen za tajnika, kasneje pa sa pred'Sed-nika tržaškega političnega društva Edinost, Leta 1907 pa je bil prvič izvoljen kc-t predsednik tržaških Slovencev v tržaški občinsk; svet, V tem forumu je bvnet zagovornik tržaških Slovencev. Pridobit si je veliko zaslug pri dviganju in utrjevanju narožne zavesti. O njegovi priljubljenost.; in zaupanju, ki ga je užival -med tržaškimi Sloven-
ci, govori ponovna izvolitev v občinski svet leta 1911.
Po pivi svetovni vojni je v neprimerno težjih pogojih italijanske okupacije vztrajno nadaljeval svoje delo. Let-a 1921 in 1924 s0 ga primorski Slovenci izvolili v rim-sk; parlament, da bi tam branil pravice slovenskega prebivalstva, ki je prišlo pod Italijo. To svoje poslanstvo je vneto izpolnjeval in kmalu postal trn v peti fašističnim oblastnikom, 2e v prvj dobi fašizma v Italiji so mu razbojniške fašistične škvadire preprečevale in ga ovirale, izzivale in razbijale zborovanja, kjer je govoril. Pozneje pa mu je še hujši pritisk, ki se je na Primorskem stalnc, stopnjeval, popolnoma onemogočil vsako delovanje v Trstu in na Primorskem. Zalo je nekaj le' preii pričetkom druge svetovne vojne odšel v inozemstvo ter najp: ■'■ r Dunaja, kasneje pa iz B. -'^rada kot predsednik mednarodne manjšinske organizacije nadaljeval boj za pravice Slovencev in Hrvatov v Italiji.
Pokojni Vilfan je bil znan kol strokovnjak za narodnostna vprašanja tudi izven meja Primorske. Desetkrat zaporedoma je bil izvoljen za predsed.nika evropskega kongresa narodnih manjšin. Napisal je tudi več razprav in člankov o narodnostn;h vprašanjih in o težkem položaju ter preganjanju Slc-vencev in Hrvatov pod fašistično diktaturo. Prav njemu gre v velik; meri zasluga, da je svet spoznal nevzdržen položaj slovanskih narodnih manjšin v Italiji.
Po drugi svetovni vojni je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami ve-rovno -pogodbo ter se vseskozi zavzemat za pravično razmejitev z iik0 pomagat v pripravah za mi-Italijo.
Z njegovo smrtjo je Primorska izgubila enega prvih in najzaslužnejših borcev z-a narodnostne pravice, Primorsko ljudstvo ga -bo o-hranilo v svojem spominu kot človeka, ki je žrtvoval vse svoje življenje naporom in prizadevanjem za združitev primorskih Slovencev v skupno domovino.
turistični, Tam kopljejo tudi lehnjak za gradnje in gramoz v kamnolomu Kokra. V Selški dolini .pod Ratitov-cem pa pridobivajo škrilcc.
Kranjski okraj jc v ostalem pretežno -kmetijski. Kmetje se še vedno preveč držijo tradicionalnih navad obdelovanja zemlje. Važno vlogo ima okrajna zadružna zveza, ki si s svojimi odbori za pospeševanje kmetijstva prizadeva dvigniti strokovno izobrazbo članov in kmetov
1003 kravami. Poznana je zadružna mlekarna, ki v vsej Sloveniji najel ni/.je plačuje mleko in ga najceneje oeldaija potrošnikom.
Posebno vprašanje: tje sadjereja, ki je v kranjskem okraju že nekaj desetletij bolj nazadovala kot napredovala. Saeljarsiki odbor pri OZZ je uvidel, ela bo tu potrebno zaorati popolnoma nove brazde, če: bo hotel doseči večji uspeh. Skupno z drugimi strokovnjaki je že .pred dvema letoma organiziral načrtna strokovna predavanja, kjer so sadjerejcem pojasnjevali koristnost ureditve večjih kompleksnih nasadov. Priporoča-
i Franpois Rabelais:
Škrobilni stroj v »Tiskanini« v Kranju
na splošno. Pri tem prizadevanju dosega lepe 'uspehe. Poljedelski odbor se trudi, da bi pridobil Gorenjski sloves najboljšega pridelovalca semenskega krompirja v Sloveniji. Za to ima Gorenjska vse pogoje. Poljedelski oclbor računa, ela bo že v -prihodnjih letih zasajenih okoli 400 hektarjev njiv s semenskim krompirjem. 2e sedaj misli na graelnjo modernega^ skladišča, ki ga bodo zgradili v škof j i Lold. Skladišče naj bi imelo modeme naprave za predkale-nje. V Poljanski dolini urejujejo se-lekci-jsko postajo za semenski krompir, kjer bodo delali poskuse s številnimi sortami krompirja.
Za strokovno izobrazbo članov je poljedelski odbor organiziral strokovne tečaje v 26 zaelrugah okraja.
V živinoreji so agronemii s predavanji, seminarji, razstavami in nagradami dosegli vidne uspehe. Selekcija živine je zajela 26 zadrug s
li so nadalje, noj sadijo le najbolj	i
oelporne sorte. Priznati je treba, da	I
pri teli prizadevanjih niso naleteli na	1
gluha ušesa. 2e lanske pomladi so	=
kmetje obnovili 10 hektarjev sadov-	|
njakov, letošnjo pomlad pa bodo ob-	s
novili že 40 hektarjev sadovnjakov.	1
V Prceldvoru urejujejo 15 hekarjev	§j
velik plantažni nasad, v -Podbrezjah	g
pa drevesnico, ki bo lahko zalagala	i
vso Gorenjsko s prvovrstnimi sadi-	3
kami. Računajo, da bo dala okrog	1 15.000 sadik na leto.
Dva dni sem preživel meel delov-	§
nimi ljuehni Kranja, Pri bežnih sre-	I
čanjih z delavci v tovarnah in izven	i
tovarn sem spoznal, kako se trudijo,	§
da bi si ustvarili boljše življenjske	s
pogoje. V kratkem se bosta kranjski	|
in radovljiški okraj združila v skup-	=
nost, ki bo povezala 10 komun. Ta-	i
ko bosta tvorila zaokroženo gospo-	|
elarsko celoto, ki ima pred seboj le-	1
po bodočnost. Ogarev.	|
(Odlomek iz knjige »Garganlua in Pantagruel«)
Franfois Rabelais je francoski pisatelj, ki je živel v šestnajstem stoletju in je oznanjal renesanco človeške nature. Bil je najprej duhovnik, potem zdravnik. Napisal je v groteskni prozi kroniko treh kraljev orjakov, ki so: Grandgousicr, Garganlua in Pantagrucl. Odlomek, ki ga priobčujemo, je iz »Pantagruela«, ki je bil Garganluov sin in je prišel v Pariz, da bi se kaj naučil. Pridružil se mu je potepuh Panurge. S Pantagruclom sta potem popolovala po morju in postajala na otokih, ki predstavljajo razne človeške slabosti. Ko prideta do kraja, najdeta odgovor in življenjski nauk: »Pijte!« — pijte iz življenja sladke kupe, pa tudi pijte in tešite si žejo po spoznanju!
»Trnki so me ovili s slanino in me meni nič tebi nič nataknili na raženj ko zajca; bil sem pa ires tako suh, da bi bilo moje meso brez tega dcxlatka preteto leseno. Tako so me lepo živega ocvrti. Ko pa ije moj pečenkar kmalu petem zaspal, sem z zobmi zgrabil poleno iz žerjavice, kajpada, kjer se ogenj še ni prijel, in ga vrgel dobričini v naročje; enako sem dobil elrugo poleno in ga zapodil v vojaško posteljo, ki je stala blizu ognja in kjer je ležala slam-njača najdražjega gospoda pečenkama. Slama je v hipu zagorela; z nje se je plamen razširil na posteljo, od tod pa na strop, ki ije bil obložen s smrekovimi deskami.
Ogenj, ki sem mu ga poslal v naročje, je peka dolgo žgal, ne da bi se mož tega zavedel. Naposled je venelarle še ves omotičen vstal, zdirjal k oknu in zarjul, kolikor so pljuča držala: ,Dal baroth, dal baroth!'. kar je pomenilo ,Ogenj, ogenj!', potlej pa se ije zapodil -vame, da bi me celoga vrgel v plamene. Vrvi, ki so mi vezale roke, so bile brž prerezane in možakar se je ravnokar pripravljal, ela mi odveže noge. kar ti prisopiha hišni gospodar. Z nekaterimi drugimi pašami se jc sprehajal po ulicah, in ko je zaslišal pekov vik in krik in tudi zaduhal dim, je pohitel na pomoč, da bi -rešil svojo ropotijo iz ognja, če ga že pogasiti ni -mogel.
Komaj je -prielrvel, že potegne raženj iz mene in z njim brez procesa zamori mojega pečenkarja. Res je sicer, da sem potem, ko je gospod povlekel raženj z mojega telesa, nekam trdo priletel na kuhinjska tla in se nekoliko pobil, vendar me je hujšega obvarovala slanina.
Ob desetletnici tragedije
————— —MB p . -......
Poelobno kot se občutje našega kmeta za lepoto zrcali v slikanju -panjsldh končnic, v okraševanju rez-Jjanih in slikanih skrinj, v omamen-taciji vsakovrstnih predmetov, ki mu služijo v vsakdanji rabi, tako sc lo občutje še toliko bolj izraža v posameznih tipih narodnih noš, kjer pri-ele do izraza ne samo oblika kroja, marveč tudi izbira barv, V okolici Trsta, na Krasu in v Slovenski Istri se jc tekom stoletij izoblikovalo ne-keiliko tipov narodnih noš. Oglejmo si varianto ženske noše, ki je bila do nedavnega močno razširjena v okoliških vaseh Koprav vse elo Kr-kavč na jugu in Ospa na severovzhodu.
Ženske so sc oblačile v široke elol-ge bele srajce z dolgimi in širokimi rokavi, vzdolž katerih potekajo našite črne proge, ki obrobljajo precej širok čipkast pas, -ki poteka od ramen do konca rokava. Zapestje samo obdaja prav tak, nekoliko ožji pas, obrobljen s črnimi progami. Čipkast s tankimi črnimi progami kombiniran pas okvirja tueli odprtino ob vratu vse elo poprsja, odkoder pada spredaj odprto krilo v gostih gubah do gležnjev. Preko tega spodnjega kamižota so si ženske nadele gornji kamižol (čcmžot«), ki jc navadno napravljen iz črnega Idola ali svile, odjirt od vratu do gležnjev, Kot spodnji je tudi ta bogato naguban, na hrbtni strani, preko ramen in poprsja pa okrašen z ozkimi črnimi progami. Zgornji kamižol ima široko krojene kratke rokave. Čez tega so si žene pripasale čni predpasnik z rožasti-mi okraski v modri barvi. Preko njega so si okoli pasu zavezale širok traik vijoličaste barve, ki je v -pentljah padal navzdol. Bele, lepo pletene nogavice so si tukajšnje Slovenke pletlc doma, na nogo pa so si natikale nizke čevlje. Bistveni sestavini no-še istrske Slovenke sta gornji in spodnji »fečov«. Z zgornjim »fe-čovom« so si pokrivale glavo. Okra-
šen je bil 7. lepimi vezeninami in čipkami, zavezan pa je bil nad čelom v obliki roglja. Spodnji »fečov« — enako okrašen -kot zgornji, ven-elar še z resicami na robovih — so si ogrnile okoli ramen in ga prekri-žanega na prsih zataknile za pas.
V zimskem času so oblačile preko tega še rujavo. pone^kod tueli črno suknjo, okrašeno okoli vratu, na prsih in okrog zapestij s spreminjajočo se svilo.
Še pred nekaj desetletji si ob vsakem večjem vaškem prazniku -lahko srečaval skupine žena in deklet,.oblečenih v opisani tip noše, elanes pa komaj še kaka osivela ženica ljubosumno čuva kak posamezen kos.
E. S.
Ženska noša iz Krkavč — Muzej i 1; Kopru
Paša je videl, da slabo kaže zanj; hiša mu je dogo-revala in z njo vred vse imetje. Zato se je zapisal vsem hudičem: Grilgotha, Astarotha, Rapalusa in Gribouillisa je klical vsakega po devetkrat.
Takrat me je začela od strahu spreletavati kurja polt, več kot pet grošev je je bilo, kajti rekel sem si: .Hudiči bodo vsak čas tukaj, da pobašejo tega -norca; kaj če bi .jim zadišal še jaz? Saj napol sem žc ocvrt.'
Toda prekrižal sem se -lepo po krščansko in hudičev ni bilo na spregled. Moj paša pa se je hotel natakniti na raženj in si z njim predreti srce. Rine, rine si ga v prsi, pa ne pride daleč, ker ni bil dovolj ošiljen. Rine, kolikor more, pa še vedno zaman. Tedaj stopim k njemu rekoč; • Gospod, čas zapravljaš in nič drugega, kajti tako si nikoli ne p o moreš na oni svet, le ranil se hoS, tako da te bodo elo smrti pacali in mučili brivci in padarji. Toda če hočeš, _ te jaz lepo in pošteno ukijem, 110 ela bi kaj veliko čutil. = Lahko mi verjameš, da ne boš prvi, ki sem ga pokončal, in prejšnji sc niso niti -najmanj prišli pritožil."
.Ah, prijatelj,' vzdilme paša, .stori -to, prosim te. Na, tu ¡imaš mošnjo, šest sto cekinov in nekaj lepih diamantov in rubinov ije še v njej.'«
»I11 kje so zdaj?« ga zmoti E-p is temen. »Pri svetem Janezu,« pravi Panurg, »daleč so žc, če sploh še kje. so. Kdo pa se meni za lanski sneg?«
-No, nadaljuj,« veli Pantagruel, »da izvemo, kaj vse si počel s svojim pašo,« »Na besedo poštenjaka,« pravi Panurg. »vse elo pike vam povem po pravici. Torej setn mu zvezal roke in noge s svojimi prejšnjimi vrvmi, tako da uiti mignil ni več, potlej pa grem ¡11 mu -porinem raženj v život in ga spravim na dva kavlja. kamor so odlagali helcbarrle. Spodaj pa vam zakurim lep ogenjček, da se nad njim začne ovreti milord dragi paša ko slanik v dimniku. Zdaj pograbim tisto mošnjo in kratko kopje, ki je ležalo na kavljih, in jo v alopu popiham,
Na ulici se je nabralo sila ljudstva; hoteli so z vodo pogasiti ogenj. Ko so me zagledali tako grdo osmojenega, s^m se jim vendarle zasmilil, vrgli so vso tisto vexlo po meni ;in me tako prijetno osvežili, da sem kar laže zadihal. Tudi nadalje mi niso nič hudea storili, le ne"ld mali gr-davš, spredaj grbat, je kar naprej glodal pečenko z mene, dokler ga nisem s kopjem potipal, da je pozabil priti nazaj, Naj še omenim, da me je raženj čisto ozdravil išjasa, ki sem ga imel v križu že več kot sedem let.
Medtem ko so se Turki gnetli -krog mene, se je ogenj širil in širil, da je bilo že več ko dva tisoč hiš v plame-
(Nadaljeoanje na 11. strani)
v « a ■
m življenju «o non í
Magda Morgaño
v zvezi s celokupnim razvojem sistema našega družbenega scmcuprcvljcnje
Pri urejanju našega notranjega po-m litičoc.ga in gospodarskega življenja nisnio imeli nc vzorcev in ne predpisov in sproti smo se morali učiti iz lastnih izkušenj. Velik skok naprej smo naredili takrat, ko so delavski sveti prevzeli tovarne v svoje upravljanje, Čeprav se to delavsko samoupravljanje še vedno razvija, izpopolnjuje in utrjuje, je vendar že sprostilo veliko ustvarjalno moč naših delovnih ljudi in poživilo njihovo zanimanje za družbeno upravljanje tudi na drugih pe>dročjih.
V delavskem samoupravljanju so dosegle tudi žene pomembne uspehe. Pri tem je bilo treba premagati predvsem dve glavni težavi nezanimanje za samoupravljanje in težnje po bi-rokratičnem načinu vodenja naših gospodarskih podjetij, ki je prišlo ponekod močno elo izraza v tehničnem aparatu.
Proces razvoja družbenega samoupravljanja je že sam po sebi pozitivno vplival na močnejšo afirmacijo žene v javnem življenju in je pri mnogih ženah vzbudil zanimanje za družbena vprašanja. Razvoj samoupravnih organov naših podjetij in tovarn, kamor so elobile vstop tudi žene, je vzbudil pri njih tudi večji interes in zanimanje za njihovo delo. Tako nam je pokazal, da se prizade-
ilo udeležuje strokovnih in ekonomskih tečajev, ki jin prirejajo razne družbene organizacije, sindikat: ali celo sama podjetja? Iz statisfk posredovalnic za delo vidimo, da predstavljajo večino nezaposlene delovne sile ženske. To so predvsem ženske brez strokovnega znanja ali pa take, ki površno obvladajo stroko, za katero menijo, da so usposobljene, ali pa so se učile takih poklicev, ki jih jo v našem gospodarstvu že tako preveč. Zato jih skratka ni kje zaposliti. In če kljub uzakonjenemu načelu, za enako elelo enako plačilo, žene manj zaslužijo kot moški, je vzrok ta, ker zaradi majhnega znanja prevzemajo samo najpreprostejša, pomožna dela, ki so ocenjena z najnižjo tarifno postavko. Toda če govorimo o enakopravnosti žene vzporedno z družbeno skrbjo, ne smemo pozabiti nalog in vlogo tistih, ki imajo te jjravieje in jih lahko izkoriščajo. To so same žene. Vsaka pravica nujno potegne za seboj tudi dolžnosti in vsaka pravica bo toliko izkoriščena, kolikor se bo za njo boril in usposablja! tisti, ki jo lahko uživa.
Ugled v družbi, v podjetju, pa tudi v sami družini, bodo dosegle žene s svojim znanjem in aktivnim udej-stvovanjem. Zaposlene žene bi uživale veliko večje upoštevanje in spo-
ilSSSSSI'
«I®
L.. '"'V--"
vonje za čim večje vključevanje žene v družbeno življenje mora usmeriti prav na vključevanje v te temeljne edinice družbenega samoupravljanja. Tam bodo lahko neposredno sodelovale in odločale pri bistvenih vprašanjih, ki jih posebno pereče občutijo ženske, Meel temi vprašanji je za ženo bistvene važnosti, razen specifičnih internih problemov in našega celokupnega gospodarskega življenja, tudi oelotno vprašanje dejanske žensko enakopravnosti, z drugimi besedami njene ekonomske neodvisnosti, Vprašanje njene zaposlitve in 'kvalifikacije ter razbremenitve v gospodinjstvu in pri materinstvu. Zato se bodo žene na svojih delovnih mestih eavzemale, da pridejo v delavske svete in v upravne odbore najsposobnejše in najdelavnejše med njimi.
Četudi smo v naši družbi uzakonili popolno žensko enakopravnost, nam razni ostanki stare miselnosti včasih onemogočajo, da bi jo povsod dejansko uresničili. V zadnjih letih smo celo tu pa tam med delavskimi kolektivi naleteli na nuienje, naj ženske, posebno poročene, ostanejo doma. To so ostanki predsodkov stare družbe, ko je žena gradila svojo eksistenco samo na možu, od katerega jo bila odvisna. Za resnično žensko enakopravnost pa je potrebna predvsem ekonomska neodvisnost, pogoj za leto pa je strokovna usposobljenost.
Tako smo prišli do prav posebnega problema — strokovne usposobljenosti naših delavk. Pravica, da je za enako delo enako plačilo, pred postavlja tudi zahtevo po isti kvalifikaciji, sposobnosti in prizadevanju jrri delu in to jx>mem. da se morajo žene strokovno izobraževati. Udeležba v organih družbenega in delavskega samoupravljanja pa zahteva pole i strokovnega znanja tudi ekonomsko in politično izobrazbo, poznavanje problemov svojega podjetja, kakor tudi komune in vsega našega gospodarstva. Ali smo lahko zadovohni s stanjem, če vemo, da ie večina žensk zaposlenih pri polkvalificiranih :n nekvalificiranih delih in da se jih zelo
štovanje svojih tovarišev pri delu, v delavskih svetih, v upravnih odborih in pri sindikatu, če bi jim bile enakovredne po svojih sposobnostih in strokovnem znanju. Zato se morajo izobraževati in aktivno udejstvovati. Zcna se mora zavedati svojih pravic in jih zahtevati, kar pomeni obenem, da mora krepiti občutek odgovornosti proti svojim obveznostim.
Vse to bo najlaže dosegla, če bo udeležena pri osnovni celici našega
samoupravljanja — v delavskih svetih in upravnih odborih. Zbrali smo nekaj podatkov o naših tovarnah, kjer je zaposlena pretežana večina ženske delovne sile. V tovarni De-langlade v Kopni je zaposlenih 8-1 "/o žensk, e>d tega jih je 12 ali 70" o v delavskem svetu in 3 ali 60% v upravnem odboru; v tovarni Sčetk Istra, kjer tvorijo žene S3% vse zaposlene delovne sile, jih je 7 ali 21% v delavskem svetu in 1 ali 20% v upravnem odboru; v ribji industriji v Izoli je od vseli zaposlenih 75% žena, ki tvorijo 60% delavskega sveta in 20% upravnega odbora; v Sal-vettiju v Piranu so žene v manjšini (le 27%) in vendar tvorijo 20% delavskega sveta in 20% upravnega odbora. Te številke siccr niso idealne, toda niso niti porazne. Kažejo nam, da se žene zavedajo svojih pravic in da so tudi dosegle, da jih moški delovni tovariši upoštevajo. Seveda pa bodo svoj položaj lahko še mnogo izboljšale, ko se bodo še bolj udejstvo-vale in še -bolj izpopolnile svoje strokovno in splošno znanje ter izobrazbo.
Vsekakor je na tej poti še mnogo težav in zaprek. Predvsem otežkoča ženi uveljavitev enakopravnosti in udejstvovanje njena preobremenitev z gospodinjskim delom. Na drugi strani pa je šc vc-dno veliko žena, ki niso dovolj spoznale, da naša borba za nove, enakopravne odnose med ljudmi vključujejo tudi borbo za ena-kopTavnost žene v najširšem pomenu te besede ter da vsako ženino oelte-govanje od družbenega življenja otežkoča naš proces razvo;a. Ta občutek manjvrednosti j)ri ženi tudi umetno vzdržujejo nekateri, ki niso še obračunali s temi tradicionalnimi pojmovanji. Jasno je, da bo naš socialistični razvoj sam izkreil j)ot novim poj-movan;em~ o položaju žene v družbi in posebno same žene.
Dva sladka priLioljšk« k vsaki jedi
Orehovi bonboni Zmeljemo 14 dkg orehov, dodamo 18 dkg slaelkome sipe, I žlico ka-kaoa, 1 beljak, pol žlice nima ali slivovke in elobro pregnetemo. Oblikujemo male kroglice, jih pomočimo v stepen beljak, povaljamo v drobnem kristalnem sladkorju in posušimo na zraku.
Mlečni Sodo Mešaj v skodelici četrt ure eno celo jajce z 2 žlicama stolčenega sladkorja. Ko je jajce naraslo v skodelici čez polovico, ga zalij z vrelim mlekom in dobro zmešaj. Težko bolnim primešaj v mlečni šodo še žlico konjaka.
ZbRflVNIŠKI KOTIČEK
Oslovski kašelj
Oslovski kašelj je otroška bolezen, in sicer zelo nalezljiva, nevarna in mučna. Z oslovskim kašljem se lahko otroci okužijo že v prvem mesecu življenja, po štirinajstem letu pa se bolezen navadno ne pojavlja več. Čim mlajši je bolnik, tem težja je bolezen. Posebno v prvem letu starosti pomeni oslovski kašelj zelo resno obolenje, ki terja med našimi najmlajšimi celo smrtne žrtve. Pozneje je nevarnost vedno manjša, tako da postane bolezen za otroke po četrtem letu starosti bolj nadležna kot nevarna.
Oslovski kašelj je zelo kužna bolezen. Prenaša se s kapljicami. Bolnik je najbolj okužen v samem začetku bolezni, to je v času, ko se bolezen šc ni tako razvila, ela bi jo lahko ločili od navadnega prehlada. Prav zato tudi otroke tako težko obvarujemo pred okužitvijo.
Bolezen je dolgotrajna in zelo mučna za bolnika in njegovo okolico. Po okuženju je kakih 14 dni mir. nakar začne, otrok kaši jati. Ta začetni kašelj se prav nič ne razlikuje od navadnega kašlja. Toda takrat ko bi se moral ta »navadni« kašelj že popraviti, opazimo, da otroku ni bolje, temveč da kašPa vedno bolj. To traja zopet kakih 14 (hii, potem pa se način kaš-
Ijanja izpremeni. Otrok začne med izkašljevanjem rigati, postane ves zaripel, včasih kar mexler, in ga hoče zadušiti. Ne kašlja več venomer, ampak v napadih, ki jih je posebno veliko ponoči. Ti napadi se ponavljajo skozi mesec dni, lahko celo več, potem pa postopoma pojenjajo.
Zdravljenje oslovskega kašlja je še vedno zelo težavno, čeprav so nekatera nova zdravila (kloromice-tin, aueromicin) precej uspešna. Ker e>slovski kašelj sam nc povzroča vročine, pomeni vročina v času bolezni komplikacijo, in sicer po navadi pljučnico, ki je v zvezi z oslovskim kašljem zelo nevarna. V takem primeru mora otrok takoj v bolnico.
Otroka, ki ima oslovski kašelj, imamo čim več na zraku. Pri napadu kašlja eitrok navadno tudi bruha, zato ga moramo takoj po napadu nahraniti, da ne bi izgubil preveč teže. V sobi. kjer je otrok, ne pometamo, ampak prah samo brišemo z mokro krpo, kajti prah. ki ga dvigamo pri suhem pometanju, draži otroka, h kašlfahu. Hrana. ki o daji ;no otroku, naj lx> ka-šasta. čim bolj gosta in brez drob-tin, ki dražijo na kašelj.
Po vročem poletnem dna .i, ko ;V zašlo sonce, sta stari zdravnik Oto-rcpec in njegova žena Vera odšla na prostorni vrt ter sedla na udobno klop vb stari leseni uti. Prevzeta nad prijetnim večernim hladom, sla tiho opazovala okolišne hribe, ki so se potapljali v ,prvi večerni mrak. Čudovit mir je prišel ob oddaljenem rezljanju žab še bolj do izraza.
Med nizkimi kronami pritlikavega sadnega drevja je stopala tiho in nekam negotovo mlada ženska postava in z nenadnim pozdravom prestrašila stara zakonca. Se preden sta jo spoznala, je ohrabreno zaklicala: — Jaz sem, Irenal Smem bližje?
Irena je bila njih dobra znanka, saj sta bili z zdravnikovo hčerko, sedaj poročeno nekje v inozemstvu, že izza otroških let najboljši prijateljici, zato bi ne bil ta obisk sam po sebi Se nič nenavadnega. Vendar —? Stara žena sc je zamislila... Irena naj bi ostala pri njih za dva dni.
—	Kako to, da nisi pripeljala moža s seboj? se je med pogovorom pozanimal zdravnik,
Irena je oklevajoč odgovorila, da je odšel poslovno z doma, izostal ho najbrž ves teden.
—	Torej, slamnata vdova, se je pošalila stara žena. — To pa za človeka, ki je poročen komaj eno leto, res ni prijetna zadeva.
—	Hm... uide Ireni, tih, skoraj vzdihu podoben glas, da v zadregi upre oči t) temno, zvezdnato nebo. Fino tdw stare žene na je v tem glasu tiielo izdajalsko disonanco, kar je potrdilo njen sum, da tiči za tem obiskom nekaj čisto drugega. Zato je brž napeljala pogovor na drugo stvar in kmalu zatem so odšli vsi skupaj k vočitku.
Irena, ki je ležala v udobni postelji svoje prijateljice ni in ni mogla zaspati. Čudovit vonj cvrtja in jasmina, ki je skozi odprto okno polnil sobo, šumenje listja in rezljanje žabjega zbora so ji tako ugajali,
Kako popravimo plesnivo marmelado
Včasih opazimo, da so se nam v marmeladi začele delati glivice plesni, ki so prišle iz zraka, ali pa smo jih zanesli v shrambo s kakim okuženim živilom. Tako marmelado moramo prekuhali. Z vrha prav pazljivo odstranimo plesen in tudi vso plast okužene marmelade. Se dobro marmelado denemo v čisto kožico in ji jirimcšamo nekaj sladkorja. Vse skupaj naj vre približno četrt ure. Marmelade, ki je kisla, ni vredno prekuhavati.
Ko je marmelada kuhana, je najbolje, da jo damo v drug kozarec, kot je bila prej. Kozarec dobro po-mijemo in razgrejemo v peščici. Marmelado damo v kozarec, ko je 5e vroča. Da nam steklena posoda ne bi počila, jo jjostavimo na desko ali na večkrat zganjen suh prtič. Dalje ravnamo kot pri vsaki prvotno kuhani marmeladi.
*mHw Í
- ' , i-,. - * '
i	* V i g
ii	1 *
m t h:
v
fit

y
I
i.-'}
fb
C-' nistr prijateljice športnega plašča ali pa če ga že imate, vam ho morda i C č tale model. Rame so zelo poudarjene, široke, hrbet nabran, tudi rokava široka, vendar o zapestju oprijeta
da si je zaželela ostati m vedno v tem čudovitem kraju izven mesta. Nenadoma jo je zaskrbelo, če prijateljičina mama le ne ve, da Igor ni odšel z doma. Sedaj se je gotovo že vrnil iz pisarne, pogrel večerjo in o skrbeh čaka nanjo. Nenadoma ji je postalo težko pri srcu, čeprav je šc nedavno tega sklenila, da bo zapustila Igorja in njegovo enolično življenje ter zoprno sivo zidovjr mesta za vedno. Le odkod med mirna to nesoglasje, je vprašujoče iskala odgovora v svoji mladi glavi. Ali ni vsakdanjost, ta enolična vsakdanjost
m$fjh
■2&'L * • IV/
Alfi
.b (ff
Dva lepa predpasnika za nase gospodinje
zastrupila njenega srca? sc ji je posvetilo iz teme.
Mlada žena zasliši pred vrati tihe korake in rahlo trkanje.
—	Irena, si Se budna? vpraša z nežnim glasom Otorcpčeva mama skozi zaprte duri.
—	Prosim, pridite k meni! prosi Irena vesela, da sc bo rešila nadležnih misli.
Obe ženi sta nekaj časa molčali.
—	Recite mi, Otorcpčeva mama, vpraša nenadoma Irena. — kako to. da ste po tolikih letih še vedno srečni z doktorjem... z očetom!...
—	Izdala ti bom majhno skrivnost mojega življenja, jo šepetaja nagovori stara žena. — Imenuje se Magda M organa! Tudi jaz sem bila nekoč mlada kot ti in tudi jaz sem hotela včasih kaj storiti, kar mojemu možu ni bilo po sodu, čeprav sem ga vedno zelo ljubila in bila celo ljubosumna. A vedno sem se trud>la, da hi mu bila nainopolneiša in naj-boliša spremljevalka. Ko je šel moj mož na sprehod, sem šla vedno z niim, čeprav s" mi ("sto ni liuhilo. Ko pa sem videla v duhu pred seboj prijazno in lena oblečeno mlado ženo — Ma"do Morgano — ki gre pod roko z molim možem. sem se ved"o brez ohofavliarda oblekla in a'l$]a vedra In nasmeiana z njim r> naravo.
Mnirmu j»nxtt nekatera f,rdi noteh-no v ¡'a in in Vedno ko oktavam ni i ne ho s ko?!lom preveč drla. vidim tj duhu srnin tlečnn knnkurentkn, kako z <il-'isn'mi redili streže možu. da
P'u -i-., •iiemrtnnnfTa n/)rn~fl Jir'~
rem zadovoljstvo. Da, prav ta moj drninik — lik popolne žene — mi je pomagal. dn sva z možem tako srečna In navezana eden na driirmit. Hud hrti srm imela s tn Afn&dn Afnr-gnnn. knt srm in zaradi večje nazor-pnc*i imrnnrala Strrr va ne 1'rrrl, zaknt ti fn nrinniedirrm, drn"a jrtmčknf ir zel'1'učiln f srrt nrz, s'n-n Vn/r. — XI si In tudi hnš brez Jn Afnrrrfjfjf, svojemu Igorju naj-hollši srna.
—	Kai praviš k temu? reče zMi-
trni stn-i dnktnr ,<trn>l ženi in naloži pred t) in n n m'ril ključ vrinili vrat in drobno iiix""irr.
—	K ni ie to? se je mirno pozanimala -™a.
—	Kl'uč l" vrela t? poštni nahi-mlnik In tudi to pismo — naslnu-U"r,r, pate — ie naih'ž nirno. Lahko si 'm, da sva se ji s čim zamr-ril"' ®
0>nrr,^,-a mama le rtrstrrtnn odprla o4,n1	in tiho hra^a'
—	D*n<*a Otnrfnrrva mama! Afo-ram tnVnt ""-'ji.	riridr 1 "Or mn-pnčf ti'"-' JJi-^lsi ra lep sprejem, tudi snspnd" dnl-'nritt.
'Sta'1 d a "Slnrrrnnn
p<r.linr r>>n*r-'irr je vprašujoče•
glrdnl pt-pin -r>r*o
- W ftr.1/,1 §X'r1>t, r^n jr () Paj-
bnl*\!/»rn	i„ „ninla-:l'i zasi-h-
r„ .„„z., .-„ l.:t.„ n	l-,,.
/»»'»»ir l'-r ,»>•	r^a hi mož ova-
z'l ne oči.
>n globoka ginjenns'
rn'1-
Rorn R.
V soboto zvečer so imeli člani kmetijske zadruge Ankaran - Škofije redni letni občni zbor. Zbralo se je nad 300 članov iz Ankarana Škofij in vasi novoprikljueemh krajev. Zadružniki so .poslušali poročilo" upravnega odbora zadruge, .iz katerega je bilo razvidno delo in uspehi zadruge v letu 1954.
Pospeševalni odbori, ki bi morali biti nosilci obnove in napredka v ¡kmetijstvu, niso pokazali posebne delavnosti, razen živinorejskega odbora. V tekočem letu bo treba posvetili več pozornosti in dela obnovi zanemarjenega kmetijstva na vsem področju zadruge. To zanemarjanje obdelovanja zemilje sega še v predvojne čase. Kmečka delovna sila je v veliki večini zaposlena v drugih panogah gospodarstva. Celotno an-karansko področje kaže vidne znake propadanja kmetijstva, medtem ko ima prvovrstno zemljo in lego za pridelovanje zgodnje zelenjave, sadja m drugega. Pasivne so vasi Ti-njan, Škofije in druge. V tem letu bo osnovna naloga zadruge pričeti z obnavljanjem zanemarjenih parcel in urejevanjem večjih kompleksov. 2jadruiga bo poskrbela zla nabavo potrebnih strojev, ki bodo članom olajšali delo obnove. Treba bo sestaviti načrt dela in začeti s sistematičnim obnavljanjem. Novo posestvo, ki nastala na Debelem rtiču, bo imelo važno vlogo v razvoju kmetijstva na območju zadruge.
Zelo važno je vprašanje živinoreje za vse vasi na območju zadruge. Število živine v teh krajih pada iz leta v leto. Samo v Trajanu in Urbancih se je število živine v zadnjih petih letih znižalo od 250 na 150 glav. Kakšna škoda nastaja pri tem, si lahko vsak sam predstavlja, saj je kraj skoro stoodstotno kmetijski. Posebno važno je to vprašanje za Trajan in novopriključene vasi v Miljskih hribih. Brez gnoja he bo dobrih in obilnih pridelkov!
Pred nekaj desetletji so samo iz Ankarana odpeljali v največji se-
Minuli teden sm0 po radiu sli-Sali, da je vete.- nekje na romunski meji prevrnil štiri železniške ■vozove. Starejšim ljudem je še v spcm'nu dogodek, k0 je burja v žavljah prevrnila že'eznišk0 kompozicijo. Takrat je bilo tudi nekaj človeških -žrtev. P0 tej nesreči so ibile v žavljah in na drugih burji izpostavljenih točkah zgrajene za-lščitne stene.
Ob tem bi bilo dobro vedeti, kako je pri nas z zavarovanjem politikov avtobusnega proms'a? Kar mi je znano, se d0 danes še ni dogodil noben podoben primer. Potrebno pa b; bilo pregledati teren, po katerem vozijo avtobusi. Skoro gotovo bi našlj kje kako tako točko, ki bi j0 bilo treba zavarovati. Za primer bi omenil samo kraj kakih 200 al; več metrov naprej od kamnoloma nad Ornim ka-Som. Tam je .po,d cesto strmo skalovje, burja pa ima tako moč, kot Bkoro nikjer drugod na vsej dolžini ceste od Kozine pa vse do Kopra. Bolje jp nesrečo preprečit', kot potem zdraviti ranjence, popravljati poškodovana vc-zita in mogoče celo pokopavati mrtve. Av-Ifcobusi nis0 vedno polni potnikov, (kateri s svoj0 tež'no povečajo odpornost vozila. Tudi cesta in ov!n-ik; ne nudijo dovolj 'varnosti močenim sunkom burje.
J. F.
zoni obiranja graha 111 pobiranja zelenjave do 400 stolov graha in druge zelenjave. Danes je ta kraj zelo daleč od takratnih pridelkov. Dobro sliko nam pokaže lanski odkup, ko je zadruga na vsem območju Ankaran — Škofije odkupila le 695 stotov graha, 67 stotov fižola v stročju., 120 stotov raznega sadja, 159 stolov razne druge zelenjave, 464 stotov češenj in 7S0 stotov krompirja. Res je, da je odkupila tudi 3372 stolov tržnega in industrijskega paradižnika, kar presega za nad 500 stotov ves ostali odkup, toda lo nikakor ne opravičuje zanemarjanja drugih kultur.
Zadrugi ))o letos poskrbela za ustanovitev kmetijskih posvetovalnih odborov po vseli vaseh in zaselkih svojega obsežnega območja. Ti odbori bodo imeli nalogo proučili vso kmetijsko problematiko v vasi in zaselku. Zadruga bo odbore oskrbela s potrebnimi mapami, s pomočjo katerih bodo ugotovili lastništvo posameznih parcel. Nadalje bo poskrbela za sestavo načrta za obnovo zapuščenih in tistih zemljišč, ki niso izkoriščena z donosnimi pri-dislki. Propagirala bo združevanje zemljišč, obnovo vinogradov in sadovnjakov, ustanovila bo kreditno-hranilni odsek, ki bo članom s poso-
jili pomagal do izboljšanja gospodarstva. Za obdelovanje in obrezovanje vinogradov tistih posestnikov, ki so se izselili v Trst, bo zadruga organizirala posebne delovne skupine. Letos bo zadruga poskrbela za izboljšanje odkupa ter za boljšo kvaliteto in izbiro blaga, nabavila bo traktor in motolailtivator, da bo članom olajšala pravočasno obdelavo zemlje. Upravni odbor bo poskrbel za kmetijske večerne seminarje in organiziral nekaj poučnih izletov k naprednim gospodarskim posestvom.
.Zadruga je lani pri prodajnem prometu ustvarila 2 milijona čistega dobička. Tega so na občnem zboru tako-le razdelili: 250.000 din v sklati za pospeševanje kmetijstva, 50.000 din za kulturo in prosveto, 400.000 djin za odplačevanje investicijskih kreditov, ostalo pa za investicijski sklad.
*
V novopriključenih vaseh, v Škofijah in v Ankaranu pripravljajo ustanovitev prosvetnega društva in pevskega zbora. Pevska društva so pred štirideset in več leti uspešno razvijala pevsko kulturo skoro po vseli priključenih vaseh. Prihod fašizma v te kraje in vojni dogodki so uničili toliko obetajočo kulturno rasli. Mladina teh krajev želi, da bi čimprej ustanovili društvo »Partizan«, avtomotoklub in druge mladini primerne sekcije.
L. A.
Že pred več meseci je kmetijska zadruga Dekani začela s čiščenjem zapuščenega pustega pašnika na Rižanskem hribu pod Trajanom. Ker je ¡kraj (izpostavljen burji, ie odločila, da bo vso površino, okoli 20 hektarjev zasadila z mandelji. Za očiščenje le površine je bilo treba precej časa. Deset voznikov je 15 dni odvažalo kamenje, ki so ga delavci nakopičili pri čiščenju. Te dni bodo vso površino pobranali s težko travniško brano, pognojili z umetnimi gnojili in nato posejali s travno mešjunifco. Ce bo vreme ugodno in ne bo manjkalo dežja, bodo že letos dobili prvi pridelek dobrega sena.
Nov nasad bo zadruga uredila po vseh pravilih modernega sadjarstva. Kot podlago bodo nasadili sadike grenkega mandelja, ki se globoko ukoreninijo in se jih škodljivci iz-ogibljejo zaradi grenkega okusa. Kasneje bodo sadike pocepili s ce-
piči sladkega mandelja. Del površine bodo zasadili s sadikami sladkega mandelja zaradi primerjave, katera sorta se bo bolje obnesla. Sadikam bodo dali v jame dovolj gnoja. Za ureditev nasada je zadruga najela 2,300.000 din kredita. Ta denar bo dobro naložen, saj jo po mandeljih vedno veliko povpraševanje tudi iz inozemstva. Po mnenju in računih strokovnjakov, bo nasad
V sredo dopoldne se je na koprskem Radai sestala komisija za izvedbo tekmovanja Delavskih prosvetnih društev Svobod in Prosvetnih društev ter šolskih aktivov. Komisija, v kateri so bili za-slopan; predstavniki Glavnega odbora Ljudske pi\svete Slovenije, CK mladine, primorskih okrajev ter Radia Koper, je do podrobnosti proučila vsa vprašanja za čim boljšo izvedbo in uspeh razpisanega tekmovanja. Komisija je najprej točn0 doiočila trajanje tekmovanj in vrstn! .red naslopajoč.h društev. Glede na veliko število prijavljenih društev, je komisija sklenila podaljšat,- tekmovanje do 22. julija, dneva vstaje slovenskega naroda, in s.cer tako, da b<> do do 1. maja tekmovala vsa DPD Svobode, po razporedu, k; je objavljen spodaj; od 8. maja do 22. junija pa bodo nastopila Prosvetna društva p0 razporedu, ki bo objavljen naknadn0 n ga bodo prejela vsa prijavljena društva. Vsa društva pa se morajo ctržati določenih datumov za snemanje tekmovalni^ oddaj. Tekmovanje junija, k0 bodo razdeljene nagrade mladinskih aktivov, je bilo prav iako podaljšano in sicer do 12. zmagovalcem ob zaključku Pokrajinskega zleta Zveze telesno vzgojnih društev Partizana v Kopru.
Glede na zgoraj omenjene spremembe je komisija odločila, povišati fond nagrad tako, da bodo 5. maja v Ajdovščini nagrajena 3 najboljša Delavsko-prosvetna društva Svoboda z naslednjim^ nagradami:
1	nagrada — 60.000 din
2	nagrada — 40.000 din
3	nagrada — 20.000 din
Enake nagrade bodo razdeljene
Mïl	" ;
* 1 :
SV,
Med tistimi, ki so se odločili, da se preselijo v Trst., je tudi pek Fra-giacomo Pielro. Dne 5. marca je naložil svojo robo in se pripravljal, da odpotuje. Do tu vse prav in v redu, če . . .
S pomočjo Alda Busdana iz Pirana in Tulia Floredana iz Belega križa je Pragiacomo hotel na
skrivaj odpeljati radiosprejemnk, ki ga je »pozabil« vnesti v seznam,
V ovoj.nl škatlji s0 službujoči organi našli zraven radiosprejemni-fca še samokres znamke »Brow-ning« kalibra 6.35 mm. Pomagaoa Aldo Busdan in Tulio Floredan sta istočasno skušala na skrivaj odpeljati še 20 1. olja, 6 1. žganja, 20 kg. sladkorja in 20 kg litega brona. Vsekakor lepa podjetnost!
Sodnk za prekrške je Fragiaco-ma obsodil na 20 dni zapora zakadi nedovoljene posesti orožja. Že prej Pa je bil kaznovan zaradi špekulacije.
Vredno je omeniti, da je Fra-giacomo brat predsednika CLN za Istr0 Fragiacoma dr. Rinalda.
Pogled na Sv. Anton
začel dajati prve sadove že po šestih letih saditve.
S tem nasadom bo kmetijska zadruga dala pobudo 111 zgled, kako se lahko uredi večje strnjene nasade sadnega drevja. Na drugi strani pa bo pokazala članom, da dobro opravlja nalogo pospeševalike kmetijstva.
m nove naročnike
Naročam tednik »Slovenski Jadran« na naslov: Ime ln priimek.................................................................
Bivališče ............................................._______
v
¡Pošta ..............................................................................„,„,,_......
Naročnino bom plačal, ko prejmen vašo položnico!
Dne ............................ .„„......:______________________________________
(-Lcstncročni podpis)
Pretekli teden je bil0 v občini Br-ainik zelo živahno. Po vseh vaseh s0 bili zbori vohlcev, na kater h s0 razpravljali o novi teritorialni razdelitvi občine Bran k v locaoče komune. Ta razdelitev predvideva, da b,j se vasi Gaberje, Šmarje in Brje priključile komun; Ajdovščina, za kar so se tudi izrekli volilci teh vasi. Prebivalcem vasi Gaberje je bilo dano na izbiro, da se lahko priključijo h komuni Vipava, pa s0 se odločili za Ajdovščino. Vohici v Spodnji Bra-inici so se odločili za komuno Šempeter pri Gorici. V Branku naj bi bila krajevna pisarna z matičnim uradom. Braničani sami so se na zboru volil cev tudi izrekli Za priključitev h komuni Šempeter pri Gorici, Na vseh zboirih vo-lilcev so razpravljali še o raznih gospodarskih vprašanj h, V nekaterih vaseh so na pobudo občinskega LO popravili vaške poti, ki is0 bile v slabem stanju.
V petek je v Braniku gostovalo Gledališče z.a Slovensko Pr:morje ia Kopra z igr0 »Štirje za vota-Inom«. Gledalci so z velikim za-ininanjem sledili in so igralce ob ¡vsakem dejanju nagradil, z aplavzom. Braničani si še želij,0 takih kvalitetnih predstav,	T. I.
R&w&n ~ iV© ar® 5
Ljudsko prosvetn0 društvo »Sloga« je letos že uprizorilo ig-"o Rodoljub iz Amerike. Gledalci sodijo, da je bilo delo lažje od lan-'skega, k0 je društvo uprizorilo M klovo Zalo, toda p0 kvaliteti 0-dra in podajanju boljše. Napravilo je torej korak naprej. Nastopilo je 17 oseb, sami kmečki fantje in dekleta. Igra sama je veselega značaja in s0 ljudje dvakrat napolnili dvorano, ter se od srca nasmejali.
Društvo se sedaj pripravlja z na-študianim gradivom za nagradni natečaj, ki ga je razpisal Radio Koper. V natečaju bod0 sodelovali: dramska družina, pevski zbor in ■godba.
Športna podsekcija se ie lelos osamosvojila in ustanovila TVD 'Partzan. Sola je vsak večer' polna mladine. Po aktivnosti je vse-Ikakcir med prvimi »Partizan«, ki je dobil telo.vadn0 oorodje. Pričakujemo, da bosta prosvetno društvo in »Partizan« zajela veliko več no mladine, in bosta tako obe dra-šiv, prispevali svoj delež h kulturnemu dvigu kraja.	—gg—
iud,- med tiri najboljša Prosvetna društva in to na centralni prireditvi Primorske, ki bo 22, julija v Cerknem.
Nagrade za najboiše mladinske aktive ostanejo v taki višini, kot So bile določene:
1	nagrada — 20,000 din
2	nagrada — 15.000 din
3	nagrada ■— 10.000 din
Komisija je dalj časa pretresala vprašanje ocenjevanja tekmovalnih oddaj in končno potrdila prvotni sklep naše radijske postaje, da bo Po oddajah ocenjevala celotno delovanje društva ali mladinskega aktiva. Končno oceno pa bo dala komisija predstavnikov Sveta za prosveto vsakega okraja. Komisija b0 upoštevala mnenje odnosno oceno, ki j0 bod0 izrazili posamezni poslušalci po vsaki oddaji z dopisnico, naslovljen^ "a Radio Kope?.
S tem zasedanjem komisije so tudi zaključene prijave za tekmo vanje posameznih društev in aktivov. Skupno se je pr'javil0 za tekmovanje: 13 Delavsko-prosvet-nih društev Svobod, 28 Prosvetnih društev in 23 mladinskih aktivov.
Za tekmovanje italijanskih prosvetnih društev Islire, ki bo cd 3. aprila do 22. maja, se je prijavilo 9 italijanskih prosvetnih društev.
Razpored oddaj Delavsko-prosvetnih društev »Svobod«:
27. marec Svoboda, Šempeter pr; Gorici,
3. april Svoboda, Nova Gorica in Svoboda, Ajdovščina,
10. april Svoboda Idrija,
17. april Svoboda Sežana,
24. april Svoboda Divača in Svo-boda Herp elj e-K oz n a,
1.	maj Svoboda Koper in Svoboda Miren pri Gorici,
2.	maj Svoboda Izola in Svoboda Anton.
Tekmovalne oddaje Delavsko prosvetnih društev Svobod bodo na 'sporedu vsako nedeljo ob 15.00 do 116.00 ure. Snemanje omenjenih ■Svobod pa bodo na- terenu najmanj sedem dni pred oddajo.
ŠD&UA
Naši požrtvovalni gasilci se pripravljajo na proslavo 65-letnice ustanovitve svojega društva. Organizirali bodo zanimivo gasilsko razstavo, kjer bodo prikazali razvoj gasilstva v Idriji. Kot posebnost bo na razstavi nad 200 le)t stara Jesena črpalka.
Radio klub je organiziral tečaj, jd se ga je udeležilo 20 članov. Uredil je delavnico za praktično usposabljanje članov; Mestna podjetja, so klub podprla z materialnimi sredstvi, za -kar jim gre vse priznanje. Radio klub namerava v kratkem ustanoviti sprejemno-predajno sekcijo. Da je klub v preteklem letu dosegel precejšnje uspehe, je zasluga požrtvovalnih članov Ivana Turka in Antona Erjavca.	—do—
V Kopni so pokrili še eno /101:0 poslopje
SAMO DO i©. APRILA JE šE C AS. L) A SE VPIŠETE V ČLANSTVO PREŠERNOVE DRUŽBE IN SI ZAGOTOVITE ZA ČLANARINO 300 DIN. 5 KNJIG (ZA DOPLAČILO 50 DliN PA CELO 6) IN UDELEŽBO PRI VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU. V KATEREM BO IZŽREBANIH VEČ STO DOBITKOV MlLIJONSKE VREDNOSTI
Prij ravljalni odb >;' za pokrajinski zlet »Pa.-ti/.ana«, ki bo v kopru v dneh 11. in 12, junija, ima pol le roke dela. Poleg drugega pripravlja izdajo posebne brošure z raznimi informativnimi podatki in kratkim prikazom zgodovinskega in kul turnega razvoja" Istre. Postavljeni odbori m komisije, ki delujejo v okviru pripravljalnega odbora, pripravljajo vse potrebno za čimboljšo organizacijo zlcta. Gradbeno tehnična komisija jc že izdelala osnutke načrta za ureditev stadiona, kjer bo nastopilo okrog 8000 telovadcev. Stadion bo lahko sprejel okrog 1-1,000 gledalcev. Ob ograji stadiona bo še 120 metrov dolg nasip, kjer bodo lahko dobili prostora tisti gledalci, ki ne bodo dobili prostora na stadionu. Gospodarska komisija jc pregledala vse prostore, kjer bodo prenočevali udeleženci zlcta. Ugotovila je, da bo lahko po šolah in zadružnih domovih v Kopru, Izoli, Bertokih, Dekanih in na Škofijah lahko prenočevalo okrog 5000 oseb. Za ostale udeležence bodo uredili primerna taborišča ob cc-irti pod Serminm in v okolici Ankarana.
*
Delavci, ki so zaposleni v raznih podjetjih in obratih v Kopru in okolici. bodo z veseljem sprejeli vest, da je Ljudski odbor mestne občine Koper odobril ustanovitev dveh delavskih restavraciji in enega gostišča. Dalje je LOMO odobni ustanovitev n.nzarskcoa podjetja in obrtne delavnice »Tapetnik«. Za povečanje m preusmeritev radio-delavnice v Kopru v montažno podjetje radijskih aparatov pa je LOMO določil SO milijonov dinarjev. Računajo, da bodo vsi ti obrati začeli delovali že v tem mesecu,
■k
Zadružni denarni zavod, ki je bil ustanovljen na pobudo kmetijskih zadrug koprskega, sežanskega in postojnskega okraja, že redno posluje. Te dni je prevzel vse sklade in tekoče račune kmetijskih zadrug v podružnicah Narodne banke v Kopru in v Piranu. Postopoma bo prevzel tudi bančne posle kmetijskih zadrug sežanskega in postojnskega okraja.
ŠMARJE
Zadružni denarni zavod v Kopru so ustanovili z namenom, da zbira sredstva in z dolgoročnim kreditiranjem za investicije pomaga pri razvoju kmetijstva na področju koprske skupnosti komun.
Predsedniki okrajnih zadružnih poslovnih zvez koprskega, postojnskega in sežanskega okraja so sklenili, da bodo občnim zborom svojih zvez predložili osnutek predloga o združitvi zvez vseh treh okrajev v eno samo zvezo. Da bi delo boljše potekalo, bodo ustanovili rnedza-družne odbore, v katerih bodo zastopani vsi predsedniki zadrug iz področja vsake komune bodoče koprsko skupnosti komun.
Pri nas v Kortah je letos veliko zanimanje za knjige »Prešernove družbe«. Predlanskim je bilo le 15 naročnikov, lani 34. letos pa jih je že S3. Skoro vsaka hiša jo sedaj član »Prešernove družbe,« Poverjeniki so sc zelo potrudili, in uspeli ni izostal. Ljudi privlačuje tudi razpisano žrebanje nagrad. Večina članov je že ob vnisu poravnala članarino. Do sedaj smo zbrali preko 15.000 din.
Prebivalci Kort in okolice se zelo zanimajo za kinopredstave. Zal, da teh že več časa ni bilo zaradi raznih okvar v centrali v Portorožu. Ljudje znajo ceniti dobre filme in zavračajo slabe. Vsako gostovanje naših gledališč je v Kortah dobro obiskano. Zadnjo predstavo koprskega gledališča, ki je gostovalo z dokaj težkim delom »Mladost pred sodiščem«, so ljudje dobro sprejeli in razumeli njeno vsebino. Želimo, da bi nas koprsko in druga gledališča še večkrat obiskala. Ljudje, ki ves teden trdo delajo, si želijo in so tudi vredni gle-
Svet za kulturo in prosveto je na radnji seji razpravljal o šolskem obisku osemletke na Ravnah, ki posebno iz nekaterih vasi ni zadovoljiv. Iz vasi Krkavče odpaele na enega otroka do 43 dni zamud v prvem polletju, iz. Padne 30 dni, iz Nove vasi pa IS dni zamud. Naravno, da to vpliva na učni uspeh otrek, kar zgovorno kažejo primeri ob zaključku prvega polletja Iz Kr-kavč je izdelalo samo 24 odstoUov otrok, iz Padne 55 odstotkov, iz Nove vasi pa 45 odstotkov otrok. Pri iskanju vzrokov je svet ugotovil, ela nosijo delno krivdo za to starši sami, ker se premalo zanimajo, da bi otroke redno pošiljali v šolo. Nekaj so temu krive tudi slabe poti, posebno tista iz Krkavč na Raven. Občinski Ijrdski odbor bo poskrbel, da bodo pot čimprej popravili.
Svet je nadalje razpravljal tudi o delu posameznih šolskih odborov in ugotovil, da dobro deluje odbor v Šmarjah. Starši čutijo potrebo in koristnost sodelovanja s šolo m vzgojitelji njihovih otrok.
Gospodarske šole ne - napredujejo tako kot bi bilo želeti. Ljudje se pritožujejo, da predavatelja, ki rodi v njihove vasi, ne razumejo. Želijo, da bi prihajal predavatelj, ki bi snov razlagal bolj po domače m razumljivo. Za predavanje je veliko zanimanje, saj so celo vaščani Puč izrazili željo, da bi še k njim prišel predavatelj. Želijo tudi, da ^bi bilo več predavani, kar je razum'ii-vo, saj jc občina Šmarje 70 odstotno kmetijska.	—Dn—
PODRAGM
Prosvetno društvo je sklchlonapraviti oder z ustreznimi kulisa-rri. Nabavilo je potrebni material. Kulise in czadje bo pasi kal tov. Franc Kcdoč n. Skupni sireški u-creditve cdra bodo do 80,000 din. Društvo bo na novem odru večkrat nastopilo kot d o sedaj, škoda, da n:ma na razpolago primerne dvorane, kar bi zelo olajšalo kuliurno delovanje.
Zadnjega roditeljskega sestanka BO se udeležil,- vsi starši šoloobveznih otrok. Roditelji so prisostvoval; tudj pouku.	T. I.
Gospodarski svet okrajnega LO v Kopru je odobril en milijon din Planinskemu društvu v Kopru za gradnjo planinske koče na Slavniku. Planinska zveza Slovenije pa je v la namen nakazala 1,600.00 dinarjev. Z gradnjo koče bodo začeli že ta mesec.
Planinska koča na Slavniku bo za koprske planince in izletnike, ki se radi spočijejo v prosti naravi, velikega pomena. Koča bo lahko dosegljiva tudi za tiste, ki so vajeni le lahkih sprehodov.
i
Radio Koper bo priredil dne 26. marca v Kopni, dne 27. marca pa v Bujah četrti javni radijski koncert v letošnji sezoni. Narodne pesmi bosta izvajala ansambel Dahnatincev Radia Zagreb in Gorenjski kvartet iz Ljubljane.
ka. Ker je nastala okvara zaradi neurja, sc nismo pritoževali. V Portorožu so namestili nov transformator, toda smo tudi sedaj večkrat brez luči. Želeli bi kratkega pojasnila oel podjetja, ker nam res ni vseeno, če nimamo toka cele dni in noči. Radi poslušamo radio, ker smo oddaljeni od središča, si svetimo in kuhamo
Šo nekaj o otroškem vrtcu, ki jc važna predšolska ustanova. Otrok, ki je dve ali tri leta hodil v otroški vrtec, pride v šolo žc nekoliko pripravljen. V Kortah je veliko mater, da ne rečem skoro vse, ki so zaposleno, v tovarni ribjih konzerv v Izoli. Vrtec pa obiskuje največ 10 otrok. Ali je v Kortah res tako malo otrok? Ne! Cele skupine se jih ves dan potepa po vasi in so umazani, razkuštrani ter brez nadzorstva. Dokler so otroci brezplačno obiskovali vrtec, jih je bilo 25, čeprav je bila hrana skromna. Lani smo nabavili mnogo opreme in igrač, toda kaj pomaga, ko starši ne razumejo te skrbi oblasti za
i ^s^^Lj ■

Zaselek Skrtgati
dati dobra gledališka dela in filme.
Za soboto jc napovedano gostovanje SNG iz Trsta. Mi se tega obiska veselimo. Upamo, da ne bo nagajala električna luč, kar se zadnje čase pogostoma dogaja. Odkar smo dobili luč, je bilo do letos vse v redu. Zadnjič smo bili kar 10 dni brez to-
pri Marezigah
njihove otroke. Raje vidijo, da se zanemarjeni in umazani potepajo po vasi, kot da bi jih poslali v Ofoški vrtec. Pošteno bi bilo, da bi tudi v tem pokazali, da so napredni, in da dobro žele svojim otrokom.
M ¡halj Dragica
Komuna tudi v Vipavi
V	zvezi z ustanavljanjem bodočih komun, je imel občnski LO Vipava preteki, teden po vasgh svoje občine zbore volilcev. Na zborih s0 razpravljali o bodoči komuni, ki naj bi b;Ia tudi v V pavi, Prebivalci vseh vasi dosedanje občine s0 se izrekli za ustanovitev komune v Vipavi. To so utemeljevali s tem, da je bila Vipava že cd nekdaj središče Zgornje V pav-ske doline. Na vseh zborih vo'ilcev s0 bili navzoči zastopn ki občinskega LO Vipava, ki so volilcem v kratkem obrazložil; sestavo bodoči komun, oziroma občinskih odborov.
Bl'žaj0 se pomladni dnevi in s tem tudi delo na polju in v vinogradih. Zadnji sneg b0 ¡a de'a precej zakasnil. 2e bi morali nasaditi krompir, ka.r pa zaradi snega n' mogoče. Tudi letos se je pokazalo, kako resn čen je pregovor, k; pravi: Volk z'me ne poje. Ko ■bo skopnil sneg, bo treba dobro prijeti za delo, ker b0 precej zastalo.	T. I.
V	nedeljo so v Zadružnem domu v Vipavi gostovali člani l'ubl:anske opere — basist Laclko Korošec, mez-zosopranistka El/a Karlovčeva, so-pranistka Milica Polajnar in tenorist Gašper Dermota. Izvajali so
operne arije znanih skladateljev Verdija, Dvoraka, Donizzcttija, Leoncavala in samospeve Pavčiča in Grbca. Sodeloval jc tudi Drago Fišer. član ljubljanskega Radia, ki je zapel več srbskih, bosanskih, makedonskih in dalmatinskih narodnih pesmi.
Ljudje iz Vipave in okolice so napolnili dvorano zadružnega doma in so bili s koncertom zelo zadovoljni. Želijo, da bi to gostovanje ne bilo zaelnje.
BO VE O
Socialistična zveza delovnih ljudi skrbi za gospodarski napredek svojih članov. To dokazuje občinska konferenca SZDL, ki je bila v ne-del o v Bovcu ob navzočnosti SO delegatov. M.i 'konferenci so razpravljali o gospodarskem ra7'«:u na Bovškem in ugotovili, da obstojajo možnosti izboljšanja reje' goveje živine in ovac. Kot dodatni zaslužek bi za prebivalce bodoče občine-ko-mune lahko še bolj razvili pletilstvo in podobne obrti, ki ne zahtevajo veliko prevoznih stroškov, ker je kraj zelo oddaljen od železnice. O v s m t m in mj o politično-vzgojnem delu je obširno jioročal navzočim delegatom predsednik začasnega odbora SZ občine Bovec tovariš Gašperšič.
em asi)
Praznik žena so v Sežani proslavili s kulturno prireditvijo v kino dvorani. Na programu so bile poleg lepo zasnovanega govora Helenee Germekove, recitacije in godbeni vložki domačega orkestra. Za zaključek je nastopil ženski pevski kvintet, ki je udeležence proslave iz-nenadil z več narodnimi pesmimi. Pevke jc nagradila nabito polna dvorana z navdušenim ploskanjem in so morale dodati svojemu programu še eno pesem. Prisrčen je bil nastop pionirjev, ki so posrečeno izvedli priložnostno igrico in Titovo kolo. Po končanem kulturnem programu je bil v prostorih hotela »Triglav« družabni večer s pogostitvijo žena in plesom.
Zdaj je sezona zobobola in ima vsakdo pravico, da ga boli zob. Komur seveda ni do tega »užitka«, mu jc na razpolago zobna ambulanta. Tam so zelo postrežljivi in prijazni, vendar zobobolniku lahko jio-strežejo samo z energičnim jiosc-gom v področje čeljustnih bolečin in z gromkim »Auuu!« je zadeva opravljena. Toda človek zobe potrebuje in jih nc kaže kar tako metati iz ust, kakor recimo lešnikove lupine. Zdraviti, plombirati, ohranjevati je treba ustni mlinček zaradi rc-dne prebave in estetike. Pa je tako naneslo, da grozi Scžančanom in Sežančankam bridka škrbavost, ker je v zobni ambulanti zmanjka-
DELA iN A NOVI CESTI RIŽANA - ČRNI KAL
Novi del cesle Rižana — ovinek pod Cetnaro je že tlakovan, vendar cesta še ni odprta za promet, ker bodo po sredini položili vrsto črnih kamenitih kock, kar bo voznikom olajšalo vožnjo v desni in levi smeri. Ko bo opravljeno tudi to delo, bodo cesto odprli za promet.
Pri Četnari pripravljajo in tlačijo nov del ceste, ki gre z zadnjega ovinka naravnost čez majhno dolinico do gostilne. Zidarji gradijo oporne zidove na odseku od zadnjega ovinka do Četnare. Med Cetnaro in Črnim kalom čistijo teren za razširitev cesle, ki bo tu v glavnem potekala po starem cestišču. Razširili bodo oba ovinka. Pri Črnem kalu so na elelu na ovinku trije veliki buldožerji in en tlačilec. Ta ovinek bo obšel v velikem zavoju stari stisnjeni ovinek. Kljub temu, da so tu dela v polnem teku, se promet vrši neovirano, le da vozijo šoferji z zmanjšano hitrostjo.
Kmečko delovna zadruga Gabrovica
Člani kmečko delovne zadruge v Gabrovici so letos začeli z obnavljanjem sadovnjakov. Do sedaj so posadili že okoli 700 hruškovih, brc-skovih in oljčnih sadik Deloma so uredili manjše strnjene nasade od 50 do 70 dreves, deloma pa so dopolnili stare opešane nasade. Vso sadno drevje so v zimskem času očistili in poškropili. Sedaj se pripravljajo za pomladansko škropljenje. Po dosedanjih znakih kaže, ela bo sadje clalo veliko ovet;a, kar je znak za dobro sadno letino. Srednji lclni pridelek hrušk jc od 70 do SO sto-tov.
V novourejenih vinogradih bodo letos poccjrli še zadnjih tisoč trt. Predvidevajo, da bodo letos v novih vinogradih pridelali najmanj 150 lil vina.
Zadružniki dobro gospodarijo. Težave ima;o v tem, ker v novo vas nimajo dobre dovozne poti.
p® Se&anss
lo materiala za popravilo zolxrvja. Od nikoder ga ni dobiti. »Nimamo«, pravijo v Ljubljani, »Nemarno«, odgovarjajo iz Zagreba. Če • ipa na primer Sežančana boli zob, da tuli od bolečin, naj si natlači nastrganega hrena v škrbino, ali pa naj stoji z eno nogo v ledeni, z elrugo pa v vreli vodi. Zobotehniški ran-terijal za navadna popravila zob, pravijo zobozdravniki, izdelujemo v Jugoslaviji. Nc gre torej za uvoz, niti za devize in carino. Kljub temu materijala ni. Kdo bo rešil t«? uganko?
Hišni sveti v Sežani »vzorno« poslujejo. O tem smo se prepričali nt primer tedaj, ko jc zapadel sneg in so se okoli vogalov kopičili nad meter visoki zameti bele padavine. Ker so take količine snega v Sežani prava redkost, je bilo potreba® skrbeti, da sc čim dalje časa ohranijo nedotaknjene, naj mlado in staro ne bo prikrajšano za zimski užitek. Kako pravljičen jc pogled na zasneženo kraško prestolnico, ko vsa •tih a in mirna počiva pod debelo belo odejo! Dva dni je ni drami! nobeij ropot, nc bmjenje avtomobilskih motorjev, ne kolone z lopatami oboroženih prostovoljnih delovnih brigad, ki bi hitele očiščevati ceste in omogočati promet pešcev in vozil. Dohod v nekatere hiše je bil dobesedno zatrpan in le izurjen akrobat si jc mogel utreti pot do svojega stanovanja, Ker je bila podoba, da je sneg žamete! tudi hišne svete, ?(e morala občinska uprava izdati prebivalstvu poziv, naj pe>d kaznijo očistijo vsaj pločnike pred hišami. To je do neke mere pomagalo, a ukrep je izzval dru<To nevšečnost. Kdor je stopil na ce^sto, se jc nanj vsula toča kep in mima-idoči so morali iskati zavetja, ali pa trpeli, tla jih objestni »napadalci« zasujejo s kepami. Naša mladina jc kljub vsemu prišla na svoj račun kor je tržila vsaj nekaj zimske radosti in ji niso rjavele sanke na podstrešju. Nekateri so se prci7.ku-šali tudi v smučanju. In žc zavoljo tega so se »okepanci« kmalu potolažili.	—x—
Proslava urazmko: ženo: v Postojni
Zaradi izredno slabega vremena, in snpga je bila prosta.va prnarki-kPl žena šele nas'ednio nedeljo. O pomenu prazmka žena ie govorila tovariš-'ca Zora Tonvč. M'a-d nsk: pevski zbor gimnazije m iSKUD Postoin.?. sto. zaoe'a vsak nekaj pesnv. S no^b-mm zarima-riiem s-, gWa'ci s'ed'li ba'e'u T,iub-lianske one^e. ki ga je Tvwab'lo r Pokorno Društvo žena. Svoj del k pros'avi si primeval turi: c:ci-bančki. škoda, da s-, ieo-> m'a-vo zelo motni neka'or' ned's-voli-niTani otroCj vseh starosti. V bodoče naj bi take pciredneže spremljal; starši in jih med predstavo dobro nadzorovali. Ni namreč prvič, da prav otroci kvarijo starejšem dobro priprpfMpine sn^r^de.
Marija Votjrif
PRESTRAMEBZ
Pri nas je bilo zachije čase precef razpravljanja, kam naj spadamo pri novi ureditvi, ali k Pivki, ali k Postojni. Da se končno odloči, je bil v soboto zvečer zbor volilcev, la se je zavlekel pozno v noč. Po dalf časa trajajoči razpravi smo z volitvami zaključili zbor. Volitve so pokazale, da je večina za priključitev h komuni Postojna.	Z.
UJjrsjrsivi
Znamka 10 — din
SLOVENSKEGA JADRAMA
O F E R Santorjeva 28 ~ Poštni prstšaB S
et. 12.
18. marca 1955
SLOVENSKI JADRAN
STRAN 11
V	nedeljo je bil v Črnem vrhu nad Idrijo smučarski praznik Primorske. Razen številnih tekmovalcev so prihiteli v to prijazno vasico tudi številni drugi ljubitelji zimskega Športa iz bližnjih in oddaljenejših krajev. V dopoldanskih urah je bila slovesna otvoritev 40-metrske smučarske skakalnice, ki jo je zgradilo domače društvo Partizan po nasvetih priznanega konstruktorja smučarskih skakalnic 'ling. Bloudka. Otvoritveni govor je imel predsednik društva Partizan iz Črnega vrba Miro Nakrst, predsednik okrajne zveze Partizan iz Nove Gorice Mirko Remec pa jo je simbolično izročil namenu,
Koprski kolesarji se pripravljajo za bližnjo sezono
Na seji kolesarskega društva Pro-Deter iz Kopra so sklenib, da se bodo najboljši člani društva udeležili krajšega treninga v bližini Nove Gorice. Na trening bodo odšli Delia ■Santa, Brajnik, Bonin, Piziga, Vi-žintin. Rikobon in Brajko. Koprski kolesarji se namreč nameravajo skrbno pripraviti za bližnjo kolesarsko sezono, 'ki se bo začela 27. marca z otvoritveno spominsko dirko v počastitev spomina tragično preminulega državnega reprezentanta Vida Ročica v Beogradu. Na tej dirki bodo koprski Proleter zastopali Delia Santa Brajnik in Bonin ter dva mladinca ki ju bodo izbrali po skup--aem treningu.
Prva dirka v Kopru bo 29. maja in bo veljala za prvenstvo Slove-aije. Razen tega bodo organizirali v Sloveniji še dve kolesarski dirki, ki bosta prav tako veljali za prvenstveni. Doslej je bila namreč navada, da so razglasili za najboljšega kolesarja zmagovalca ene same služ-Sbene dirke.
Koprski Stil si je zagotovil prvo mesto
V	nadaljevanju prvenstva koprske aogometne podzveze sta se v nedeljo srečala v Ankaranu glavna kandidata za naslov prvaka podzveze domača Rdeča zvezda in koprski Stil. Koprčani so zasluženo zmagali s 5:1 in si tako praktično že zagotovili prvo mesto. Za stil so dosegli gole Benčič 2 ter Auber, Klasinc in Mihelič, častni gol za domačine pa je dal iz enajstmetrovke Orlati.
V	Bertokih je domače moštvo izgubilo sročanje z Olimpijo iz Pa-dne z 0:3, z istim rezultatom (p. f.) pa .je izgubilo B moštvo Aurore z B moštvom Pirana.
na mznju
V	tekmovanju v skokih za prvenstvo primorske smučarske podzveze so tekmovali člani in mladinci društev Rudar iz Idrije, Partizan iz Črnega vrha, Partizan iz Nove Gorice in člani Primorja iz Ajdovščine. Rezultati so bili naslednji:
Člani: 1. Davorin Mrak (Rudar, Idrija) 209 točk in skoka 29,5 in 28 mehov, 2. Anton Poienel (Partizan, Cmi vrh) 201,4 točke in skoka 2S,5 in 27 metrov, 3, Rudi Likar (Rudard, Idrija) 108,9 točk in skoka po 24 metrov.
Mladinci: 1. Franc Pelhan (Rudar, Idrija) 195,5 točk in skoka 28,5 in 28 metrov, 2. Vili Krivec (Par tizan, Nova Gorica) 186,2 točk in skoka 24 in 26,5 metrov. 3. Ivo Jereb {Rudar, Idrija) 171,7 točk in skoka 22,5 in 21 metrov.
Najdaljši skok na novi skakalnici pa je dosegel Anton Krivec, član Partizana iz Nove Gorice, ki je skočil 31,5 metrov. Vendar ga je na krivini zaneslo in je padel.
V	dopoldanskih urah je bilo na Črnem vrhu tudi tekmovanje v slalomu. Na 1400 metrov dolgi progi z višinsko razliko 400 meter o v in s 17 vratci so prav tako nastopili čSlani in mladinci. Med člani je zmagal Ivo Logar iz Idrije s časom 1:042,2 pred Radbm Miklavčičem s časom 1:09,6, Pri mladincih pa je zasedel prvo mesto Franc Šemrl iz Čmega vrha s časom 1:13,2 pred Leskovcem iz Idrije in Vinklerjem iz Nove Gorice.
Skakalne tekme tudi na Bovškem
Mladinska organizacija in telesno vzgojno društvo Partizan iz Bovca sta v nedeljo popoldne organizirala tekmovanje v skokih na 45-metrski skakalnici v Logu pod Mangartom. Skakalnico so zgradili tamkajšnji mladinci iz snega. Skakalo je 5 mladincev, ki so dosegli prav lepe rezultate. Najdaljši skok je dosegel Ivan Mavričič, ki je 'skočil 35 metrov, drugi pa je bil Anton Štrukelj s 27 metri. Tekme so si ogledah skoraj vsi domačini.
OBJAVA
Okrajni odbor ZVVI Postojna sprejema stranke vsak dan od 9. do 11. ure v pisarni okrajnega odbora Zveze borcev NOV Postojna, Gregorčičev drevored 7/1.
Šm w
žrtKšr
(Nadaljevanje s 7. strani) aih. Nazadnje se eden od njih ove-de in zakriči: ,Pri Mohamedu, mesto gori, mi se pa tu zabavamo!' Tako je vsakdo planil na svoje, jaz pa sem odrinil proti vratom. Na majhni vzpetini sem se obrnil kakor nekdaj Lolova žena dn zagledal vse cnesto v plamenih, kar me je nemalo razveselilo. Toda kazen za to škodoželjnost mi je bila kaj kmalu za petami.«
»Kako to?« vpraša Pantagruel.
»Tako,« pravi Panurg. »Ko sem radostnega srca motril prelepi ogenjček in si govoril: ,He, he, uboge bolhe, reve podgane, slamnjače vam gore, kako boste kaj zimovali?' je pridrvelo iz mesta več kot šest — pa kaj — več ko trinajst sto in enajst pasjih mrcin, malih in velikih; bežale so pred plameni. Ko so zavohali na pol pečeno meso, so se vsi zagnali vame in bi me bili pri priči raztrgali, da se nisem spomnil zdravila, ki zelo pomaga, če vas bole zobje.«
»Kako to,« se spet vmeša Pantagruel, »da bi se bal za zobe? Kaj se nisi ozdravil revmatizma?«
»Strela jasna,« odvrne Panurg, »mar ni še huje ko gnil zob, če te držijo cucki za bedresa? Spomnil sem se na slanino, strgal sem jo s sebe in jo zakadil v sredo pasje druščine. Cucki pa nanjo in s čekani eden po drugem, kdo je bo več požrl. Name so pozabili, jaz pa sem jih tudi pustil, naj se bratsko poko-Jjejo med seboj. Da sem le sam odnesel celo in zdravo kožo in živeli aažnjil«
VALOVNA DOLŽINA 254,6 m
NEDELJA, 20. 3.: 8.15 Z domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 V. veselem nedeljskem ritmu; 9.30 10. obletnica osvoboditve — tekmovanje šolskih kolektivov; 13.45 Glasba po željah; 15.00 10. obletnica osvoboditve — nagradno tekmovanje Primorskih prosvetnih društev in »Svobod« ; 16.00 Promenadni koncert; 16.30 l2lbrano cvetje z domače grede, 19.15 Kontrasti v ritmu; 21.30 Glasbeni mozaik; 22.00 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 21. 3.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Doma-č; zivoki: 15.00 čistimo svoj jezik; 15.15 Igrajo veliki jazz orkestri; 15.40 20' valčkov z orkestrom Man-tovani; 16.00 Šport doma in po svetu; 16.10 J. Haydn; Simfonija št. 100 v G duru »Vojaška«; 16.30 Naš tedenski skladatelj in njegov glasbeni portret; 19.15 Večerni predtakt; 20.15 Bosanske sevda-linke; 20.30 Revijske melodije; 21.05 Nočni koncert (Haydn, Men-delssohn) ; 22.00 Plesna glasba.
TOREK, 22. 3.: 11.00 Šolska ura; 11.30 Mladinski koncertni o-der; 14.00 Od melodije do melodije; 14.40. Domači zvoki; 15.00 S knjižne police; 15.20 Harmonika v rtmu; 15.30 Al; veš, kaj je to? Pisan spored glasbenih ugank, 16.00 Tečaj angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 19.15 Ri.tmi za harmoniko; 20.15 Melodije iz znanih filmov; 20.30 Arrigo Boito: »Mefisto-ieles«, opera v 4. dejanjih ; 22.00 Plesna glasba.
SREDA, 23. 3.: 14.00 Od melodije do melodije; 14.40 Domači zvoki: 15.00 Kulturno življenje na Primorskem; 15.15 15' Chopinovih valčkov; 15.30 Glasbena kronika doma in po svetu; 15.40 M. Ravel: Koncert v D duru; 16.00 Zdravstveno predavanje; 16.10 Za vsakogar nekaj; 19.15 Vesele melodije in ritmi; 20.15 V ritmu narodnih plesov; 20.40 Zabavne melodije; 21.05 Večer komorne glasbe ¡(Winterberg, Peričič, Jarnovič); 22.00 Plesna glasba.
ČETRTEK, 24. 3,: 14.00 Od melodije do melodije;' 14,40 Domači zvoki: 15,00 Morja široka cesta; 15.15 Kar si želite z opernega sveta; 16.00 Radijska univeraa; 16.10 ■Za vsakogaT nekaj; 19.15 15' z nemškimi zabavnimi orkestri ; 20.15 Glasba po željah v hrvaščini; 20.45 ¡Operne melodije; 21.05 Nočni s'm-'foni-čni koncert (R. Strauss, M. (Ravel, I. Stravinski ) ; 22.00 Plesna glasba.
PETEK, 25. 3.: 11.00 Dopoldanski orkestralni koncert; 13.45 Glasba po željah; 14.40 Domači zvo-Hči; 15.00 Kulturno p'smo; 15.10 Melodije za star0 in mlado; 16.00 Tečaj angleščine; 16.15 Za vsakogar nekaj; 20.15 15' z orkestrom Malachrino in Shadwell, 20,30 Z narodno pesmijo po Srbiji jn Makedoniji; 21.05 Nočnj koncert o-perne glasbe; 22.00 P-lesna glasba.
20. LEKCIJA
Vprašanja, ki jih začenjamo z besedo »who<( — kdo. — Who is .that? That is Mr. Grey. — Who is that? — That is Mrs. Grey. — Who is that? That is Joan Grey. — Wh0 'S that? — That is Tom Grey. Thank you. — Skrajšana oblika: Who's that? — Your friend Tom ■will put a book on that table. Who will put a book on that table? Your friend Tom will put a book on that table. — Tom is putting a book on that table. Wh0 is putting a book on that table? Tom ■is putting a book on that table. — Tom put a book on that table. Who put a book on that table. Who nadomešča ime osebe: Joan will put her hat on. Who will put her hat on? Joan is putting her hat on. Who is putting her hat ion? Who will .in who is imata skrajšani Obliki: who'll in who's. Tom will go to the idoofr. Who will ■go to the door? Who'll go to the door? Tom will go to the door. — Tom is going <to the door. Who is .going tG the door? Who's going to the door? Tom is going to the door. — Tom went to the door. Who went t0 he door? Your friend Tom went to the door. — Tom goes to his office. Who goes to his office? You g0 to your office. •— I say »Goodbye« ito Tom. Who says ¡»Goodbye« tc me? I say »Goodbye« to you. Goodbye. — Pri Greyevdh. George Martin se vrne iz Irske. Pogovor med g. in go. Grey.
Mr. Grey: Hello, Mary. Who to-¡oik my paper from my room?
Mrs. G.: I took it. I put it on that table.
'Mr. Grey: Thank you.
Mrs. G.: Alice and Lucy will ■come to our house this evening.
Mr. G.: Who is Alice? Who is (Lucy?
Mrs. G.: Alice is Mrs. Smith. Lucy is her daughter.
Mr. G.: Oh, yes . . . George will be here this evening. It's four o'clock. His train is in the station now. Who went to "the station? Did Tom and Joan go?
Mrs. G.: No. Tom went. Joan is 'in the house. She's hare. Hello, Joan.
Joan: Hello, Mother. Helilo, Father. L was in the garden. I came from Anne's house.
Mrs. G.: Who was there?
Joan: Anne and her mother were there. We'll go to Brighton on Thursday.
Mr. G.: Who'll go to Brighton on Thursday?
Joan: Anne and I will go.
Mrs. G.: Oh Joan. Wh0 will be in the house on Thursday? Father 'and Tom will be in thier offices. I will be in London. George will be here.
Joan: No. George and Anne and I will go to Brighton on Thursday, Mother. (Po vrnitvi v Northgate kaže George slike svojih prijate-
Svoj čas so naši statistiki uvedli nekakšno evidenco in začeli zbirati podatke o tem« 'kako in v kakšne namene porab im0 navadni smrtniki svoje dohodke. Morda so hoteli ugotoviti, zakaj so naši žepi že tam okrog 15. v mesecu v .»depresiji« ne glede na to, če je vetrovno ali deževno vreme. No, to pravzaprav ne sodi sem. Hotel sem le povedati, da so 'anagažira-li tudi mojo Juco, ki je uvedla doma pravo pravoat0 knjigovodstvo. Jaz bi se sicer na tisto, kar je Ju-ca evidentirala, ne zanesel popolnoma, ker vem, da Je bil prene-ikateri »kvartin«, ki sem ga mimogrede posušil, zaveden pod drugo postavko. Sicer mi je žal, ker so morda zaradi tega prišli do napačnih ugotovitev in zaključkov, pa ne morem pomagati.
Saj to ni niti toliko hudo. Neprimerno huje je, da moja Juca s to evidenco ni mogla prenehati. Uvedla je še. strožjo kontrolo nad izdatki, ker se je počasi »spraksi-rata«, tako da ji zdaj res ne morem ničesar več prikri.bi, čeprav se tako trud;im. Raje pa, kot bi iskal vse mogoče formulacije, s katerimi bi zamaskiral moje »Icvar-tine«, sem prenehali piti. če se ne
motim, sem vam o tem že pravil.
Pred kratkim sva z Juco na podlagi teh podatkov delaLa hišno bilanco. V tem sva prišla do dveh zanimivih ugtovitev, o katerih moram obvestiti in£š,0 javnost. Najprej sva ugotovila, da potrošim za svoje osebno izdatke, odkar sem prenehal piti vino in pijem le limonado, kar štirikrat več proračunskih sredstev. To je vsekakor odraz -materialnih pogojev boja proti alkoholizmu, kaj tj če stane navadna limonada skoraj toliko ikot tričetrt litra vina (o čemer se llahko prepričate v »Triglavu«), se Ivinu in alkoholnim pijačam nasploh slaba p še, ker ga bomo uničili mnogo več, kakor limonade in podobnih pijač.
Druga zanimiva ugotovitev je primerjava izdatkov za razsvetljavo. T0 z;mo sva z Juco porabia več kot enkrat toliko za sveče, kot pa za elektriko, čeprav imava vse e-lektTificira.no, od podstrešja do kurnika. Sedaj pripravljam predlog, po katerem naj bi b:lo podjetje Za razdeljevanje električne energije dolžno, da v vsako hišo, kamor napelje elektriko, preskrbi tu-di zalogo sveč po zmernih cenah. Toliko o evidenci.
Naš »glavni« je minuli teden grozno razsajal, češ da ne vidim mnogih stvari, ki se dogajajo na mojem področju. Kot izrazit primer je navedel, da n;sem napisal niti ene pohvalne besede o začetim priprav za okrasitev mesta Koper za 1. maj. Minulo je namreč že tri mesece, ko so na mestni zvonik namestili veliko petokrako. Zlobni jeziki siceT trdijo, da je ostala tam še do 29. novembra, jaz pa le ne verjamem, da bi bili na LOMO tako pczablji-vi in jih zato prosim, naj mi oprostijo, ker jih še nisem dal za vzgled drugim mestom.
Komisija za varstvo spomenikov ime je obvestila in zaprosila, da obvestim odgovorne, da tisti napisi pred vhodom na dvorišče nekdanjega »Albergo Venezia« v Seme-deli sodijo že v njeno pristojnost, To pomeni, da se jih nihče ne isme več dotikati, jih brisati ali kakor koli odstraniti, ker so zgodovinske vrednosti. Poleti bo vozil iz Kopra tja poseben avtobus, tako da bodo lahko tudi tujci videl; to redkost.
Vas pozdravlja
Vane
ljev iz družine White iz Belfasla.) Joan: Who is that, George? Martin: That as Mr. White. Joan: And is that Mrs. White? Martin: Yes, that is Mirs. White. Mr. Grey: Who are Mr. and: Mrs. White, George?
Martin; They are my friends 'in 'Belfast. I went to their house. That is their house and that 1b itheir car.
Tom: Who is in thei,T car, George?
George: Those are Mr. White's daughters. We went to the sea in Mr. White's car.
Joan: Anne and I wim go to tihe sea on Thursday. We will go to Brighton. Martin: Who is Anne? Joan: Anne is my friend. She tand I will g0 to Brighton. Will (you go? Mrs. Grey: Oh, yes, Geor-ige. I'll be in London on Thursday. Mr. Grey and Tom will be in their offices. Anne and Joan will go to (the sea. Will you go -to the sea, 'George?
Martin: Oh yes, Mrs.'Grey. Anine and Joan and I will go to the sea. Wh0 will get our tickets Joan?
Joan: I'll get them tomorrow. Ill go to the station tomorrow (morning.
Mr. Grey: Did you .put the car in the garage, Tom?
Tom: Yes, Father. Rotver was there. Who put him in the gara-ige?
Joan: I put him .there, Tom. He was in my room. He was on my bed.
Tom: Oh yes, -and who took my (new bed from my room?
Mrs. Grey: Joan and I took it, Tom. We put it in George's room.
Martin: Thank you, Joan. Thank you, Mrs. Grey.
IZID ŽREBANJA TRGOVSKEGA PODJETJA »SOČA« Koper z dne 16. 2. 1955 Izžrebane so Me naslednje številke:
7072 3603 6710 4231 8383 6068 1182 8812 6379 8411 8006 252 2894 8181 7351 1S68 9654 8793 7922 588T 6544 1848 1670 4378 8391 7177 8278 981 5094 8184 7793 7244 3112 2295 2-403 7544 6911 2653 9481 7732 4396 S0S1 231 189 8037 3427 2769 9340 6714 7368 2823 2154 2178 1736 4684 9593 9703 2459 1798 5481 6601 2657 5446 7009 7436 8269 8101 2861 6036 1706 4109 4195 ■ 86S5 9672 9111 2991 36S1 3530 1109 1862 2916 8708 5575 7643 2611 817-8 6704 1540 3466 4278 1373 2489 7637 6416 729 233 5120 337 S534 723 6595 1907 4733 2413 3643 8297 3018 99S3 4807 9200 5797 67 1674 5492 7134 7697 6026 9941 9669 499Q 8093 2768 5499 4298 6903 7160 6332 306 6524 4459 Sporočamo, da smo rok za dvig izžrebanih dobitkov podaljšali do 15. aprila 1955.
Uprava »S oče« Koper
Mali oglasi
S TAKOJŠNJIM NASTOPOM sprejmemo VAJENCA za železninsko stroko in VAJENCA za drogerij-sko stroko. Pogoj: dovršene 4 gimnazije ali osemletno šolo. Ponudbe poslati na Trgovsko podjetje »Mavrica«, Izola ali osebno v Izoli, Verdijeva ulica 1.
Mednarodnega jezika
■ ESPERANTO
se lahko hitero naučite v našem dopisnem tečaju. Ako pošljete znami» za din 50.—, Vam pošljemo toreo-plačno na ogled prve lekcije.
Zveza esperantistov Slovenije Ljubljana, Miklošičeva 7-1.
Ureja uredniški odbor—Odgovorsi nrednik Ivan Renko — Tisk» tiskarna »Jadran« — Vsi v Kopra,
Naslov uredništva in uprave: Koper, Santorijeva ulica št. 38, telefon 170, poštni preda! 2 — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina 500 dinarjev polletna din 250, četrtletna pa din 130,— Tekoči račnn pri Narodni banfc? v Kopra št. 657-T-182
Pri njujorškem Hayden planetariju leži že več mesecev cel kup prošenj za pivo potovanje na Luno. Pri tem je še zelo zanimivo, da je več sto prijavljencev pripomnilo, da žele ili samo tja in se ne nameravajo vrniti. Svojo željo utemeljujejo s tem, da želijo zadnja lota svojega življenja preživeti na Luni. Življenja na tej »nemimi« Zemlji so namreč do grla siti.
Pogledi mnogih Američanov pa so uprti še veliko dlje v vsemirje, namreč k planetu Marsu. V Ameriki ne ■line dan, ne da bi se časopisi in revije popolnoma resno ukvarjali z vprašanjem osvojitve in naselitve Marsa. Vse pisanje preveva bojazen, da jih ne bi prehitele kake tuje sile, še proden bi se Američanom posrečil priti na Luno in na Mars in s tem dokazati svoje prvenstvo in si priboriti tudi pravico do teh planetov.
Znano, je, da znanstveniki in tehniki v ZDA mrzlično pripravljajo vsemirske rakete in umetno Zemljine satelite kot medpostaje za polet na Luno, Mars in druge planete. Trije dolarski milijonarji v Ameriki, Piatt, Sutton in Bamsey, so pred kratkim ustanovili »Družbo za osvojitev planeta Marsa« z vsemi potrebnimi statuti. Ta družba ima že popolnoma .gotove vse načrte, kako jo treba Mars osvojiti in potem na njem delati: Družbeni statuti med drugim pravijo na primer takole: Mars bomo razdelili popolnoma plansko in znanstveno, in sicer med tiste osebe, ki bodo svojo izselitveno pravico nedvoumno dokazale.
V Evropi se seveda vprašujejo, če bodo sploh lahko našli »kupce« za lo negoltove špekulacije. »Marsovska družba« vabi vsakogar z velikanskimi obljubami in predstavlja Mars kot »Idealno deželo za izselitev v bodočnosti«. K temu pripominja:
1. Izgradnja velikih cest ne bo •problem, kajti po znanstvenih ugotovitvah.. Id so popolnoma točne, ni na
Marsu nobenega gorovja.
2.	Prebivalci Marsa bodo živeli dvakrat tako dolgo kot njihovi bratje na Zemlji (pri tem niti ne pripomnijo, da traja eno leto na Marsu 6S7 dni).
3.	Povprečna temperatura je zelo ugodna.
Seveda se resni bralci časopisov in revij smejejo tem vabljivim obljubam in opisom, toda kljub temu je na stotine in stotine Američanov, ki .kupujejo delnice »Marsovske družbe«.
Plastična omara z ventilacijo
V Angliji so začeli izdelovati novo vrsto plastičnih omar za obloko. Skozi plastične omare ne morejo prodreti komarji, molji ali drugi insekti, vendar pa so propustna za zrak. Te vrste omar bodo posebno pripravne za shranjevanje krznenih, plaščev, ker dovoljujejo kožam, da »dihajo«. Omara je zelo lahka, zložljiva in prenosljiva, dolga 1,40 m, široka 50 om in globoka 20 cm. Vanjo lahko obesimo 8 ženskih oblek, en krzneni plašč ali dve moški obleki. Če tej omari pritrdimo kavelj, jo lahko obesimo celo v navadni omari, kjer bolj dragocene obleke zaščiti- -■mo pred prahom in molji.
Kivavi spopad na izraelsko-egiptovski meji pri Gazi je, kot smo že poročali, privedel do zaostritve položaja na Bližnjem vzhodu. Egipt je zadevo predložil Varnostnemu svetu, ki je minuli teden razpravljal o tem dogodku. Egiptovska vlada obtožuje Izraelce močnega, premišljenega nasilja na egiptovske obmejne postojanke. Pri tem incidentu je bilo ubitih 39 in ranjenih -32 egiptovskih vojakov. Varnostni svet do sedaj še ni ugotovil krivca in dokončno razsodil. Omejil se je le na to, da je pozval obe stranki, naj se sporazumeta in v bodoče izogibljeta podobnih dejanj. Na sliki vidite prizorišče napada — razdejano egiptovsko obmejno toborišče — takoj po napadu.
Velik uspeh sodobne medicine. Na sliki vidite dekletce, ki se je rodilo z deformiranim prsnim košem, ker ni imelo reber. Njeno srce je bilo popolnoma nezaščiteno. Zdravniki pa niso obupali in so ji s težko in komplicirano operacijo vstavili rebra nekega mrtvorojenega otroka. Operacija je popolnoma uspela in vstavljene kosti tudi normalno rastejo.
Kako dobimo meliko ¡govedino
Znano je dejstvo, da je meso mirnih živali veliko bolj mehko, kakor od nemirnih in divjih. Zato so znanstveniki izdelali posebno pripravo, ki pokaže, katera žival je bolj mirne krvi in zalo tudi bolj primerna za razmnoževanje. Priprava sestoji iz več merilcev, ki natančno zabeležijo, kolikokrat na dan je žival na paši stegnila vrat, da bi žvečila travo, kolikokrat je legla in vstala in celo kolikokrat je pomahala z repom. Pripravo lahko obesijo na katerikoli del
Televizija _ in šola, Zaradi »omanikanja krulil rinili predavateljev in olajšanja študija, televizija vedno bolj prodira tudi v šole. Prednost takšnega pouka, je velika, saj je televizija omogočila, da najboljše pregavatelje posluša hkrati več razredov. S posebno napravo pri teh televizijskih aparatih lahko študent, kadar koli želi, prekine predavatelja In ga prosi r.ii »ohstnih . Vprašarve študenta in odgovor profesorja sliš jo vsi poslušalci. Na sliki pogled v učilnico, kier študenti pozorno sledijo televizijski oddaji.
telesa. Pi poskusih, ki so jih vršili s to pripravo v Angliji, so ugotovili tudi, katero vrsto trave ima govedo najraje in celo to, koliko zalogaiev trave potrebuje žival za vsak kilogram zvišane teže. Tako so tudi ugotovili, katera vrsta trave vsebuje največ hranljivih snovi.
Nezlomljivo steklo za očala
V nekaterih panogah industrije predstavljajo očala veliko nevarnost za oči. Te nevarnosti ne bo več, ko bomo imeli nezlomljiva stekla, ki jih je zdaj začelo izdelovati neko angleško podjetje. Novo sestavino so. izdelali iz navadnega optičnega stekla, ojačanega v teku procesa s posebnim segrevanjem, tako da lahko zdrži udarce, ki bi navadno steklo takoj razbili. Trdnost novega materiala so preizkusili tako, da so metali vanj 44 gr težko železno kroglico z- višine 22 mm.
Radioaparati za gluhe
Zdaj bodo mogli tudi gluhi poslušati radio in spremljati televizijske oddaje. Po številnih poskusih so zace'ii takšne aparate izdelovati v Veliki Britaniji.
Aparat ne oddaja zvokov samo preko zvočnika, marveč ga lahko direktno zvežemo z cbičajmmi slušalkami za ojačevanje sluha. Tega izuma se morejo posluževati tudi normalni ljudje, predvsem takrat kadar bi utegnili radijski prenos koga molili.
Zaradi velikega prometa in vedno večjega števila avtomobilov vseh vrst so se velika mesta znašla pred vprašanjem, kako organizirati avto-mehanične delavnice za manjša in večja popravila. Se večje vprašanje pa so garaže. Znano je, da ostaja v velikih mestih na ulicah v vsakem vremenu več tisoč avtomobilov, ki jih nimajo kam spravili. V ZDA skušajo lo vprašanje rešili z velikanskimi garažami, kier avtomobile obenem tudi popravljajo. Te garaže, zgrajene v več nadstropij, imenu-jtrb avtomobilske sanatorije Na sliki vidite zgradbo, ki jo je zgradila neka priva'na družba v središču San Francisca. Garaža je stala' šibi milijone do'arjev in lahko sprejme v popravilo in »prenočevanje« 1200 avtomobilov. Garaža le tako urejena in opremljena s potrebnimi s1 roji, da lahko čez noč izvrši generalno renaraturo avtomobila Družba. ki je garažo zgradila, računa, da se ji bodo investicije v dveh letih izplačale.
Reklama je vedno potrebna, pa naj gre to za domače copate ali za filmske zvezde. Vendar pa kljub originalnosti in domišljiji reklamnih aran-žerjev ni vedno učinkovita. O tem se je lahko prepričala tudi slavna italijanska filmska igralka Gina Lollo-brigida, ki je v Parizu reklamirala svoj film »Kruh, ljubezen iti ljubosumnost« tako, da je jahala na prikupnem osličku po pariških ulicah. Pravijo, da Parižanov s tem ni navdušila in je bilo med ploskanjem slišati tudi precej žvižganja.
V vseh kulturnih deželah sveta se ukvarjajo najbolj upoštevani znanstveniki z letošnjimi abnormalnimi padavinskimi obdobji in proučujejo vpliv eksplozij otomskili bomb na ■vremenske prilike.
K temu študiju so priključili tudi proučevanje katastrofalnih viharjev zadnjih dveh let in »tehniko dežja«, o čemer so pred kratkim poročali ameriški in avstralski meteorologi, V tem poročilu so izsledki dolgotrajnih raziskovanj. Nalivi dežja, ugotavlja poročilo, so posebno pogosti in močni v tistih dnevih in npčeh, ko se zemljska krogla prebija skozi množico meteorjev in meteoritske-ga prahu.
Znam ameriški meteorolog, prof. elr. Smiley, la sc ukvarja s posebnim področjem neviht in viharjev, pravi, da so tem vremenskim neprilikam posebno izpostavljene Anglija, Belgija in Holandska, kjer zahtevajo ti viharji velike človeške in materialne žrtve.
Profesor Smiley je izračunal ritein in frekvenco teh neurij in ugotovil, da se posebno močne nevihte in
Kako uporabi povprečen Amerikanec svoja leta
Amerika je znana kot dežela statistik in anket. Menda je ni stvari, o kateri še niso razpisali javne ankete in tudi ne stvari, ki je niso še izmerili na vse mogoče načine. Pred kratkim še je statistični urad spravil na to, da ugotovi, kaj dela povprečen Amerikanec v svojem življenju. Poglejmo kaj so ugotovili.
Za izhodišče so vzeli povprečno starost 65 let. Pravijo, da od teh 65 let povprečen Amerikanec uporabi 20 let za dela, 20 za spanje, 16 za zabavo. Eno leto presedi pri telefonu, 5 let uporabi za umivanje, britje in oblačenje, 3 leta .pa zapravi pri čakanju na zaročenko, ženo in prijatelje.
Stroj, ki molze krave
Na avstralskih farma^ so uvedli nov stroj, ki pomolze hkrati 50 krav. Pripravo poganjata dva elektromotorja. Stroj orni je kravam vimena in jih obriše, medtem ko jim trije delavci na seske pritrjujejo sesalke; mleko ne pride v dotik z zrakom in se po ceveh odteka v zb.ralne posode.
V eni uri pomolze stroj skotraj 500 krav.
Duevuo 35 umorov
Seveda v Ameriki. Ameriški varnostni organi vodijo točno statistiko o vseh prekrških in kaznivih dejanjih. Za leto 1954 so našteli okrog 2 milijona ali 8°/o kršilcev več kot v predpreteklem letu. Točnih številk sicer še niso objavili, toda znane io številke iz leta 1953: dnevno 35 umorov, 4S posilstev, 197 roparskih napadov, 252 primerov težkih telesnih poškodb, 60S kraj avtomobilov in 1454 drugih lažjih prestopkov.
Pisali smo že o bikoborbah in o ljudeh, ki si prizadevajo, da bi to vrsto-nehumanega športa prepovedali. Vendar je še vedno dovolj tistih, ki se hočejo zabavali na tak način, kakor tudi onih, ki se posvečajo »jit-naškemu« poklicu torera. Med njimi so celo ženske. V Meksiku je znano Patricia Hatjes, ki je štiri leta uspešno nastopala v areni. Nedavno pa j* tudi njo zadela zla usoda mnogih bikoborcev: Končala je na rogovih pobesnelega bika.
Naše telo se vsako leto skoraj popolnoma obnovi
Med drugimi zanimivimi odkritji, ki jih je n.7, vseh področjih znanosti omogočila uporaba radioaktivnih snovi, je vsekakor medl najzanimivejšimi odkritje ameriškega znanstvenika dr. Aebersolda, kj pravi, da je ugotovil z dolgo trajnimi poskusi, da se človeško telo neprenehoma obnavlja in da se vsako leto obnovi kar 98% snovi, ki ga sestavlja.
To je ugotovil na ta način, da je vbrizgovai v telo radio-aktivne atome posameznih snovi, ki sestavljajo človeško telo. Radioaktivni atomi so se v večini primerov že v mesecu dni zmanjšali za polovico in njihovo mesto So zavzeli novi. Po enem letu je od vseh snovi o-stalo v telesu le 2°/o starih atomov.
viharji ponavljajo vsakih pet let is da smo letos ravno v tem »viharnem« ciklu.
Kakšni vplivi povzročijo te periode viharjev in kakšni vzroki jih-sprožijo? »Moje trdno prepričanje je,« je rekel profesor, »da se je znanost do zdaj premalo ukvarjala s to periodnostjo in tla vse premalo pozna in upošteva vpliv Lune na zemljo.« Ameriški profesor je s tem hotel vzeti tem vremenskim nepiilikam zadnjo skrivnost. S spoznavanjem teh vplivov, 'ki imajo prav gotovo velik učinek na naše vreme, bom« v naprej predvideli .periode viharje* m nalivov, kar bo vsekakor velike važnosti za vse dežele sveta.