xvii. letaik.
Izhaja vsaki četrtek oh 4. uri popoldne. Rokopisi se lic vrr-čajo. Nefrankovaiiii pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto krone, za poi leta 2 kroni. Za man) premožno za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu & K, za druge deželo izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Naro(lna Tiskarna" v (iorici, ulica Vet-turini št. 9.
V Gorici, 1. aprila IDO'.).
ehškdJJ®
13. št<»v iika.
Naročnino in naznanila s p r e j c m a upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. IG. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiišču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Koreujski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vitnpolšek v (iorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v (iorici.
Duhovniki in ljudsko ^ij-^stvo.
V	»(iorici" sem bral, kaj piše Kmečki glas" o ..Slov. ljudski stranki" namreč: »Upirate se ne samo ustanovitvi, ampak tudi razširjanju v več razredov kake šole, upirate se dostojni plači učiteljev in hrepenite po oni dobi, ko so morali učitelji opravljali službo cerkovnika. Znan je vaš dogma, da ljubezen do domovine je poganstvo. Ako hočete vi bili dobri svečeniki po nauku Kristusovem, ne morete biti obenem dobri politični voditelji". Kakor se tukaj razvidi, veljajo te besede slovenskim duhovnikom. Po vsebini gorenjih besed se da sklepati, da jih je pisal kak liberalni učitelj, ali pa „veleučeni" Mertnolja sam. No. pa to je vseeno, kdo jih je spisal. Zapisane so, in to je zadosti. Ker se pa drzne ..Kmečki glas" tako bedasto in ob enem tako zlobno pisati proti slov. duhovnikom, se drznemo tiuli mi povedati resnico.
Duhovniki se nikjer in nikoli ne upirajo ustanovitvi in razširjanju šol. Prvič, ker so ravno duhovniki najbolj zavzeti za resnično plemenito izobrazbo srca in duha slov. ljudstva. Duhovniki so bili prvi, ki so ledino orali za duševni in gmotni napredek slovenskega naroda, med tem ko se posvetna inteligenca ni čisto nič brigala za priprosto ljudstvo, da. še celo sramovala se ga je. In tudi dandanes je duhovščina prva, ki se trudi za dobrobit ljudstva v kulturnem. socialnem in gospodarskem delu. Kako so slovenski duhovniki vneti in zavzeti za blagor in povzdigo sloven-
skega ljudstva, nam glasno priča, da jih vse besno, pobalinsko-stirovo napadanje in preganjanje od strani liberalcev vseh barv ne more odgnati od narodnega dela, od dela za ljudsko izobrazbo, za ljudski napredek. To je nepobitna resnica, ki sama ob sebi pobije prvo trditev ..Kmečkega glasa". Drugič pa je to: Da bi sc duhovniki upirali ustanovitvam in razširjanju šol, je naravnost neumna laž. Od koga je pa odvisna ustanovitev šol ali pa njih razširjanje? Mar od duhovnikov? Urednik ..Kmečkega glasa" bi moral pač poznati najnavad-nejše tozadevne določbe in postave v deželi. Sicer pa povemo na polna usta, da bi bilo prav dobro, ako bi se mogle današnje ljudske šole nadomestiti z boljšimi. Vsak. tudi najbolj zabit agrarec bi moral priznati, da sedanja ljudska šola ni za kmeta in kmetske razmere. Ljudska šola bi se morala popolnoma preustrojiti, da bi odgovarjala kmetskim potrebam, in sc bo tudi morala. Zgodilo pa se bo to še-le takrat, kadar bo prišla do moči »Slovenska Ljudska Stranka", ki ima v svojem programu tudi preustrojitev ljudske šole. Ce pa hoče »Kmečki glas", da bomo sodili vspelie sedanje ljudske šole po izobrazbi in omiki sedanje mladine, potem bi bilo to najslabše spričevalo za šolo. Resnica pa je, da sedanja ljudska šola nima pokazati mnogo vspehov. Temu pa ni kriv le zistem, ampak velik del tudi učiteljstvo samo. Saj so ravno ljudski učitelji glavni širitelji topega brezverskega liberalizma po deželi. Tista mala peščica zares dobrih in vzglednili učiteljev, ki so prijatelji ljudstva. in jih ljudstvo spoštuje in visoko
LISTEK.
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jos. Košanov.
(Daljo.)
Mlademu Žariču so jako ugajali naši hribi in često je presanjal. ko je bil v službi ob Nadiži lepe poletne noči, ki so dihale toliko skrivnost. Ko ni imel službe se je mudil pri Brdajevih. Tam je spoznal može in fante, ki so hodili pit in ženske, ki so prihajale v štacuno po razne potrebščine. In tako je spoznal polagoma vse od kraja.
Nekoč je prišla tudi Rožica v štacuno.
Žarič jo je pogledal in se začudil. Taka lepota v Kotu se mu je zdela nekaj posebnega. In nekaj znanega se mu je zdelo, da vidi v njenem obrazu, a odkod izvira to. si ni znal razlagati. In Brdajevka, njegova stara mati, mu je povedala vse od začetka.
Žariča je zgodba vrlo zanimala in to tem bolj, ker mu je Rožica tako zel)
ugajala. £e isti večer, ko je šel v službo, je hodil okoli mlina. Tam v bližini je razgrnil plašč, položil puško poleg sebe ter sevlegel. (iledal je proti mlinu, čakajoč, da pride Rožica kaj pred hišo.
Ni trajalo dolgo in zaslišal je sem od vasi vrisk, kot bi se vzdignilo v tilu večer veselje ožarjeno s solncem upanja. Žarič se je zamislil ob tem vrisku in pri srcu mu je bilo tako, da bi zavriskal še on ter stopil tja dol v mlin. Med temi mislimi pa je zaslišal že vdrugič vriskanje, a prav blizu. Zdrznil se je in oči so mu zrle napeto v noč proti stezi, ki vodi iz Kota v mlin. In glej, Žarič je spoznal fanta, ki je prihajal. Bil je Oreharjev Tine. Najraje bi stopil k njemu in rekel : »Vrni se! Ali pa,	če	je že	tvoja,
poskusiva se".	Toda	premagal	se je.
»Kaj bo ta fant	si	je	mislil	če
pridem jaz in ji začnem	govoriti, zabi
na vse obljube, ki jih je dala...".
Tine je stopil v mlin. Žarič pa je vstal in odšel ob Nadiži na cesto ter potem proti meji.
ceni, in ki so odločni nasprotniki pogubnega liberalizma, so izpostavljeni najgršemu srepogiedanju in sovraštvu svojih lastnih stanovskih tovarišev.
Ravno tako neumna je trditev »Kmečkega glasu"-, da se duhovniki upirajo dostojni plači učiteljev. Kaj vendar duhovniki "izločujejo učiteljem plače? Sicer pa najbolj zaliberaijeni učitelj bi moral priznati,' da je ravno dr. Gregorčič pripomogel učiteljem do dostojnih plač. Saj so liberalci s tem celo agitirali po nekod proti njemu. Moje osebno mnenje pa je, da učiteljske plače so d o s t o j n e. Poznam mlade .10 letne učitelje, ki imajo plače okoli 1700 K na leto. Če je to premalo in če jim hoče »Kmečka stranka" povišati plače magari do 3000 K. naj le! S-v bo le sama plačala, če so res kmetje v njeni stranki. »Kmečki glas" t'idi trdi, 'la duhovniki hrepene po oni dobi. ko so morali učitelji opravljati službo cerkovnika. Že parkrat se mi je pripetilo, da sem to frazo slišal med učitelji, da bi namreč duhovniki imeli učitelje radi za »inežnarje". to se manjka! Mislim, da bi se vsak duhovnik z vsemi štirimi branil imeti liberalnega učitelja za cerkovnika. Nasprotno pa se opaža med duhovniki in dobrimi, vernimi učitelji najljubeznivejše medsebojno spoštovanje. Tako je, ljubi »Kmečki glas!" Prihodnjič pa še nekaj.	Somišljenik S. L. S.
Politični pregled.
Dogodki na Balkanu.
Konec avstro-ogrsko-srbskega spora.
Vsled posredovanja evropskih velesil je prišlo, hvala Bogu vendarle do sporazumljenja med Avstro-Ogrsko in Srbijo in se je torej s tem preprečilo prelivanje krvi. Včeraj je izročil srbski zostopnik na Dunaju našemu ministru za zunanje zadeve baronu Aerenthalu noto te-le vsebine: »Srbija priznava, da ni bila vsled dejstva, ustvarjenega v Bosni in Hercegovini, zadeta v svojih pravicah, da se torej prilagodi sklepu, ki ga vlasti store glede člena 25. bero-
1	inske pogodbe. S tem, da se Srbija pokorava nasvetom velevlasti. sc obvezuje, da opusti protest in odpor, ki ga je glede aneksije zavzemala od meseca oktobra lanskega le<n. Nadalje se zavezuje, ua spremeni smer svoje sedanje politike nasproti Avstro-Ogrski in da bo v bodoče živela z isto v prijateljsko sosednjih razmerah. Primerno tem izjavam in zaupaje miroljubnim nameram Avstro-Ogrske zniža Srbija svojo armado glede organizacije, dislokacije in efektivnega stanja, na stanje spomladi 1 ‘>0S. Dobrovoljce in čete razoroži in odpusti ter zabrani snovanje novih regularnih zborov na srbskem ozemlju".
S tem je torej avstro-ogrski srbski spor končan. Ali v Srbiji je prišlo minule dni do velevažnih sprememb, ki so bile gotovo velikega pomena, da se je sporoued Avstrijo in Srbijo tako hitro mirnim potom poravnal. Srbski prestolonaslednik Jurij se je nenadoma odpo-
»Prav *a prav bi storil človek najbolje, če bi šel v stražnico in zaspal. Tako bi preživel noč v miru in jutro bi me vzbudilo. Čemu tod okoli laziti, ko se ne upa živa duša v noč ?“ Med takimi mislimi je prišel Žarič do italijanske meje in od tam se je vračal zopet proti Kotu.
Vlil.
Jesenski dnevi so prišli in vrhovi gora so žareli v prvem snegu. Po dolini je raznašal veter orumenelo listje, gozdovi so ječali, kot da gre skozi nje težka slutnja o smrti.
Taka jesen je plula nad Kotom, ko je prinesel Oreharjev line v mlin novico, da se je ponesrečil tam gori na .Miji nek fant iz par ur oddaljene vasi Sela. ko je nesel kontrabant. Ob prepadu se um je spodrsnilo in zletel je vanj. Tudi drugi vaščani so zvedeli to grozno novico, a ne od lineta, ampak od sorodnikov onega fanta, ki so šli na Mijo. da ga rešijo, najbo že živ ali mrtev.
Ko so zvedeli financi to. so odšli trije na Mijo. Slutili so, da je moral biti oni, ki se je ponesrečil kontrabantar, dasiravno so ljudje to zanikali nasproti njim.
Nadižo so morali na plitvem mestu prebroditi, ker mosta ni bilo. Neprijetna jim je bila pot med bukovjem in po plazovih, a šli so vendarle. ..Prokleta dolžnost", sj je mislil vsak zase in stopal po stezi naprej. Iz bukovega gozda, kjer so preplašili tu in tam jato vran, so prišli na travnike. Vse je bilo mrtvo le kope sena so pričale o življenju, ki je vladalo poleti na njih.
Vstavili so se in pogledali v dolino in potem proti Kozlam, kjer se je oni ponesrečil.
»Dolga je še pot do tje. gotovo še vse hujša kot do tukaj", je menil Žarič.
Tovariša sta bila istih misli.
liden je predlagal: ..Precej smo že zdelani. Dobro bi bilo. ko bi se malce okrepčali. Torbe so še polne, kdove, če bomo mogli nazaj grede jih sprazniti!“ (Dalje pride.)
vedal prestolonasledstvu in za prestolonaslednika je bil proglašen njegov brat 21-letni princ Aleksander, (iovorilo in pisalo sc je iz začetka, da so dali povod odpovedi časnikarski napadi na prestolonaslednika, češ, da je on zakrivil smrt sobnega sluge Kolakoviča s surovim ravnanjem. Ali nazadnje se je moralo priznati, da je dala povod k odpovedi na prestolonasledstvo brzojavka ruskega carja, s katero je naznanil Srbiji. da Rusija priznava aneksijo Bosne in Hercegovine. Ker je uvidel princ Jurij, da je vsled tega Srbija popolnoma osamljena in da ne more ničesar opraviti proti Avstriji, ga je ta. njega, najhujšega sovražnika Avstrije in načelnika bojne stranke na Srbskem tako užalilo, da se je odpovedal prestolonasledstvu ter sklenil zapustiti domovino, kar je tudi uže storil. S tem je bojna stranka v Srbiji izgubila svojega načelnika, kar je mnogo pripomoglo, da se je Srbija hitro brez obotavljanja udala nasvetu velesil ter odposlala našemu minister-stvu za zunanje zadeve zgoraj omenjeno noto potem, ko jo je tudi skupščina vzela na znanje.
Državni zbor ne zboruje več. Zadnja seja. ki je trajala 13 ur zaporedoma je bila v petek, pri kateri so se fešile razne točke o živalskih kužnih boleznih. Pri tej seji je govoril tudi ministerski predsednik baron Bienerth o položaju na Balkanu in rekel. da Avstrija je bila vedno za mir. Prihodnja seja bo po Velikinoči. Deželnozborske volitve na Koroškem.
Na torkovih deželnozborskih volitvah v kmetskih občinah je Dil v volilnem okraju Pliberg-Železna Kaplja s 877 glasovi izvoljen Slovenec Fran Grafenauer. nemški kandidat je dobil 277 glasovi; v volilnem okraju Velikovec-Do-brlavas, Slovenec Florian Ellersdorfer s 748 glasov. V vseh 12 volilnih okrajih Koroške sta bila izvoljena 2 Slovenca.
2 nem. kršč. socialca in 11 nemških naprednjakov.
Darovi.
Jubilejni darovi za ..Slovensko
si rotišče":
Ivan Obid. Bukovo 1 K. Marija Kavs. trgovka I K. Štrukelj Filipa v Gorici 1 K. Ivan Kumar, kurat 1 K. namesto venca dragemu pokojniku, prečastitemu gospodu Jožefu (i o 1 o b. kuratu in katehetu v Podgori tamošnji učitelji in učiteljice štirirazn dnice, učitelj italijanske enorazrednice in učitelj c. kr. pripravnice 24 K. Andrej Pintar. Podsabotin 40 v, Jernej Zajec. Brje 50 v, Anton Podberšček. Prelesje 1 K. Katarina Škodnik v (jorici 40 v, Lenard Bizjak. Kal 20 v. Josip Golja, župnik 10 K. dr. Andrej Pavlica mesto venca na grob visokoč. g. prelata dr. Jos. Gabrijevčiča 20 K.
Volilo pokojne Alarije Kovačič iz Slapa ob Idriji, umrle v ženski bolnišnici v (iorici dne 26. t. m„ 200 K.
Otilij Medveš, kurat v Trenti, v spomin pok. prelata preč. g. dr. Ga-brievčiča 10 K.
Volilo preč. g. prelata dr. Jos. Ga-brievčiča 500 K. pristojbine prostih, za kar izrekamo ob enem preblagim dedičem iskreno zahvalo.
Bog poplačaj vsem stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za »A I o j %. i j e v i š č e“:
Gg. profesorji bogoslovja v Ljubljani. mesto venca na grob pok. g. Josipa Gabrijevčiča. prelata 55 K in g. Stefan pl. Posarelli. kaplan 2 K.
Preč. gg. dr. Josip Ujčič, profesor na čast. sv. Jožefu 15 K. Ivan Reščič, katehet o K. Anton Plesničar, župnik mesto voščil 480 K. slavno županstvo Šempas 10 K g. A. Simčič, uradnik pri Montu 5 K. Bog plati!
Za „Solski Dom":
Slovenski bogoslovci mesto prispevka za venec na krsto preč. g. prelata Josipa Gabrijevčiča 25 K.
Za „Slov. kršč. soc. zvezo": Preč. g. F. Strekelj. vikar v Vrtojbi, enkrat J K 2 v. drugič 10 kron. G. R.
2	kroni. Bog vrni obilno! Živeli posnemovalci !
Novice.
t Monsignor dr. Josip GabrievEiC,
profesor bogoslovja, vice-rektor bogoslovnih naukov v centralni bogoslovnici, hišni prelat Nj. svetosti sv. Očeta, častni kanonik stolne cerkve, konzistorijalni svetovalec itd.
Se srčno žalostjo dajemo na znanje pretužno vest da je umrl dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer visokoč. prelat dr. Josip G a b r i e v č i č. „Umrl je mož! Kje tak je še med nami ?“ Tako smemo po pravici klicati ob grobu tega izrednega rojaka s pesnikom S. Gregorčičem. Saj je znano, da je bil pesnik Gregorčič blagemu pokojniku iskren prijatelj, da ga je visoko spoštoval in cenil radi Njegovih velikih zmožnosti.
Rojen je bil f dr. Jos. Gabrievčič v Plaveli dne 30. januarja 1840. Starši njegovi, oče Stefan in Mati Katarina, so bili dobri kmetje in posestniki, ki so v Gorici izšolali dva sina, ki sta se oba povspela do visokega stališča, namreč pokojnega dr. Josipa in njegovega brata Mihaela, dosedaj višjega sodnega svetnika v Trstu, ki je te dni postal dvorni svetnik pri najviši sodniji na Dunaju. Pokojni dr. Josip Gabrievčič je z odliko izdelal gimnazijo in bogoslovske nauke v Gorici ter bil v mašnika posvečen dne 7. aprila 1863. Kaplanoval je potem dve leti v Prvačini. Radi njegovih zmožnosti ga je knezo-nadškof Gollmajer poslal na Dunaj v zavod sv. Avguština za višjo svečeniško izobrazbo. Tam je ostal 4 leta, dokler ni bil povišan za doktorja bogoslovja. Na to je zopet dve leti kaplanoval v Rihenberku. Od tam je prišel I. 1871 za stalno v osrednje semenišče, kjer je prebil 12 let kot špi-ritual in potem 25 let kot rektor, skupaj 37 let. Ni Čuda, da mu je bilo zelo težko, ko se je po tolikem času o lanski Ve-likonoči odločil zapustiti bogoslovnico, <er ni mogel več radi starosti prenašati ravnateljskih poslov. Te spremenbe ni mogel preboleti. Bil je tako potrt, da se , e moglo o njem reči s pesnikom S. Jenkom: „Ko polomljeno drevo, ki zeleno več ne bo. žalosten stojim". Vsled te okoliščine je začel takoj vidoma čimdalje bolj hirati, dokler ni slednjič podlegel.
V	centralnem semenišču je bil tudi profesor in sicer 35 let. Najprej je predaval sedem let novi zakon, potem 5 let pastirstvo in zadnjih 2i let do svoje smrti pa cerkveno zgodovino in cerkveno pravo. Pokazal je tako. da je bil v vsakem oziru, v različnih predmetih dobro podkovan, kakor malo kdo. Bil je tako vzgojitelj in učitelj skoro vseh duhovnikov štirih škofij: goriške, tržaške, po-reške in krške. V nekdanjem »Folium periodieum" je mnogo spisov iz njegovega peresa.
S smrtjo g. prelata dr. Josipa Ga-brievčiča je prav hudo za duhovščino, ki se je v vseh zadevah zaupno obračala do Njega kot strokovnjaka v cerkvenih zadevah. Njegovi sveti so bili vselej najboljši. Kako ga je vsa duhovščina cenila, pokazalo se je v bolezni in ob njegovem pogrebu. Od vseh krajev so prihajali duhovniki k njemu, ko je ležal na smrtni postelji. Jokaje se so odhajali od umirajočega proseč ga blagoslova. Naj omenimo, da ga je prev-zvišeni knezo-nadškof Frančišek obiskoval v bolezni večkrat na teden. Tudi drugi škofje so se zelo zanimali za njegovo zdravje.
Blagi pokojnik je bil vstanovnik ..Alojzijevišča". predsednik ..Slovenskega sirotišča". predsednik društva sv. Jožefa za pomoč bolnim duhovnikom, velik dobrotnik in podpornik ..Slov. katol. delavskega društva". ,.Šolskega doma" itd. Vseh teh zavodov se je spomnil poleg sorodnikov tudi v svoji oporoki. Zanimal se je zelo tudi za »Katoliška dijaška društva". Akademičnega društva »Danica" na Dunaju in društva ..Zarja" v Gradcu se je spomnil tudi v oporoki. On je blagoslovil zastavi goriških katoliških delavskih društev, moškega in ženskega, s katerima je hodil vsako leto na praznik varstva sv. Jožefa na sv. Goro. Sploh je blagi pokojnik v življenju podpiral vse naše zavode in društva. Do ubogih je bil zelo radodaren.
Pokojnik je posegal tudi v politično življenje goriških Slovencev. V tem pa ni bil srečen. Svoj čas je bil glavna opora pokojnemu poslancu vitezu dr. Josipu Tonkli-ju in njegovi stranki.
Bil je izredno nadarjen govornik. Kjer je kot kaplan pastiroval, si stari ljudje še danes pripovedujejo njegove zelo poljudne govore.
Čč. bogoslovci so ga zelo spoštovali in ljubili. Vsem je bilo britko, ko se je za lansko Velikonoč poslavljal od semenišča. Bogoslovcev se je spomnil tudi v oporoki.
Za izvršitelja svoje oporoke je postavil veleč. g. dr. Fr. Žigo n-a, ki ga je prišteval mej svoje najboljše učence.
Pogreba ki je bil v soboto dne 27. marca, se je udeležila ogromna množica. Sprevod je vodil mons. Jos. Pavletič. Iz stolnice so prepeljali truplo na sv. Goro, kakor je sam želel. Udeležila se je pogreba duhovska in svetna gosposka. Njega prevzvišenost poreški škof dr. Flapp, ki se ni mogel osebno udeležiti, je brzojavno naročil profesorju dr. Tar-laotu, naj ga pri pogrebu zastopa. V stolnici je molitvam prisostvoval tudi prevzvišeni knezo-nadškof goriški dr. Frančišek Sedej.
Kolegij goriških profesorjev bogoslovja je dobil od vseh strani primorske. kranjske, koroške in štajerske dežele izraze sožalja o pre-britki izgubi. Pogreba se je udeležil tudi visokorodni g. baron Wikler, dežel, predsednik v. p.. Njega prevzišenost tržaškega škofa dr. Nagl-a je zastopal njegov tajnik č. gosp. Jožef Fabris, tržaški kapitelj pa g. prelat Flego. Visoko vlado je zastopal visokorodni g. dvorni svetnik grof Attems. Pogreba se je udeležila tudi tukajšnja c. kr. gimnazija, realka, »Šolski Dom", Notre dame" itd. Opazili smo več drž. in deželnih poslancev. mej njimi državnega poslanca in župana mesta Ljubljane Hribarja, deželnega poslanca in župnika Pi berja iz Boh. Bistrice ter mnogo drugih dostojanstvenikov.
Pogreb je pričal, kako je cela dežela visoko cenila pokojnega g. prelata.
Ob odprtem grobu kličemo: Svetila mu večna luč in mir njegovi duši!
»Sneguljčica". Ta velezanimi igrokaz s petjem, živimi slikami in deklamacijami se vprizori v soboto in nedeljo v dvorani »Trgovskega Doma" v korist »Šolskega Doma" v (iorici. Vpri-zore ga učiteljice »Šolskega Doma" s sodelovanjem ženskega zbora, ..Pevskega in glasbenega društva" v (iorici. Ta igrokaz s petjem, živimi slikami in deklamacijami je še v živem spominu gori-škini Slovencem, ko se je prvič vprizo-ril z velikanskim vspehom I. 1865 v dvorani »Goriške Čitalnice" v korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom in se je potem še enkrat ponovil. V soboto dne 3. aprila se začne predstava ob 8. uri zvečer, v nedeljo dne 4. aprila pa ob 5. uri popoludne po znižani ceni.
Na ti dve predstavi opozarjamo slovensko meščanstvo in naše okoličane.
da v obilnem številu obiščejo to krasno prireditev. Ne bo jim žal. Pri igrokazu nastopi kot »Sneguljka" z glavno vlogo naša znana pevka g.čna Klementina Hrovatinova, učiteljica »Šolskega Doma". Da bo užitek popolen. menda ni treba posebej povdarjati. Saj se še vsi spominjamo. ki smo posetili prireditev »Sne-guljke" pred leti, kako smo se divili lepemu petju in živim slikam. Z obilnim posetom pa pripomoremo tudi našemu »Šolskemu Domu", odgojevališču in ognjišču goriškega slovenstva do podpore. Posebno naše okoličane opozarjamo na nedeljsko prireditev, katerim je v prvi vrsti namenjena. Začne se ob 5. uri pop. kakor uže omenjeno. Torej na svidenje pri »Sneguljki" v dvorani „Trg. Doma" v soboto in nedeljo!
Slovenske služkinje v Gorici stojijo posebno na srcu urednikom »Soče" Jim ni prav, da se ne klatijo po raznih goriških beznicah, plesih in takih zabavah, koder so morala ne pospešuje. Verujemo, da bi radi videli naše služkinje pohajati ponoči okoli in se klatiti z raznimi klativitezi. Kajpa. kakoršni so sami, želijo, da bi bili tudi drugi taki. He, naprednjaki, s takimi nauki ne pridete daleč. Ali ni uže dovolj izprijena mladina? Ali hočete še služkinje spraviti na pot demoralizacije? Sicer tega ne pišejo odkrito, ali med vrstami se razumi tako. Odganjajo jih od cerkve in priganjajo na sprehode in zabave itd. Kaj se godi na takih sprehodih in zabavah, vedo naprednjaki najboljše. Slovenske služkinje, varujte se naukov liberalcev, ki imajo vse kaj drugega kot dober namen s takimi vabili.
Kdo ve svetovati ? Na članek pod tem naslovom, katerega smo priobčili v eni zadnjih številk »Primorskega Lista" nam je došlo dvoje pisem, v katerih dopisnika razkrivata, kaj je vzrok, da naša mladina postaja dostopna nelepim strastem, pijančevanju in zapravljanju. Iz pisma enega dopisnika posncmljemo sledeče misli: Moška mladina da je tako razbrzdana je krivo v veliki meri neči-murno obnašanje mlajšega in starejšega ženskega spola. Nekaterim našim dekletom manjka prave krščanske vzgoje, lepega obnašanja, kar seveda niso sama kriva, marveč stariši, ki dovolj ne skrbijo za pravo vzgojo svojih deklic, deklice postanejo nečimurne, ker je mati nečimurna, ki ne skrbi dovolj za red v hiši, za snago, za čedno oblačilo. Priliko sem imel videti mater, ki se skoro nikoli ni umila, ko je zjutraj vstala, lasje so ji viseli čez čelo in ni se potrudila, da bi si jih malo uredila. To vidi hči in hčerka postane enaka materi. Take matere navadno tudi svojega jezika ne nrzdajo in bleknejo marsikaj, kar bi ne smele. Hčerka pograbi to in ko pride kaka prilika, si misli: Saj je tudi moja mati delala tako. Do takih seveda ima veliko moč moška mladina, ki ni posebno izbirčna v govorjenju. Taka dekleta najlažje tudi padejo v razne zanjke. Ko dekle zgubi čast. gleda, da bi še druge njene vrstnice padle in tako se širi pohujšanje moške in ženske mladine dalje in dalje. Dopisnik sklepa: Vzgojimo si skrbne, dobre krščanske pridne in snažne matere, ki bodo z lepim naukom in izgledom odgojevale svojo družino, in potem se nam ni bati, da bi naša mladina tako divje drvila v brezdno raznih strasti in zapravljivosti.
Tako prvi dopisnik. O drugem dopisu prihodnjič.
Obravnava proti znanemu morilcu F' o e d r a n s b e r g u v Trstu, ki je umoril svojo ljubimko šansonetko Fa-brv, ji odsekal glavo in jo vrgel v morje, telo pa vse razsekano shranil v neki zaboj v svojem stanovanju kakor smo svoječasno poročali, se je pričela včeraj pred tržaškim porotnim sodiščem in bo trajala več dni. Uže koj prvi dan je Foedransberg priznal zločin, dasi je poprej tajil. Iz obtožnice je posneti, da
Toedransberg jc človek malo prida in da jc izvršil uže razne zločine in liže kot 13-leten deček je bil obtožen tatvine. Obtoženec je star 48 let. Jokaje je priznal zločin. O izidi obravnave sporočimo prihodnjič.
Zabavni vlak med Trstom in Korminom prične voziti s 1. aprilom vsako nedeljo in praznik. Iz Trsta bo odhajal ob 2 45 pop. in pride v (iorico ob 4-22, v Kormin pa ob 4'44 pop. Iz Kormina bo odhajal ob 9'27 zv., iz (io-rice ob 9*59 in pride v Trst ob 1P47 zvečer.
Boj za slovensko vseučilišče.
Spisal Andrej Veble. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ravno te dni jc izdala ..Slov. dijaška zveza" brošuro 7. gorejšnjini nalovom. Namen tej brošuri je misel in zahtevo po slovenskem vseučilišču razširiti med nižje stanove, t. j. med kmete in delavce. Dokler ne bode cel slovenski narod kot eden mož zahteval od vlade ustanovitev slovenskega vseučilišča, do tedaj smo gotovi, da ga ne dobimo. Tu jc naloga vsake občine, vsakega političnega in nepolitičnega društva, da vzdigne svoj glas in ko ne pomaga več prositi, zahteva od visoke vlade, da nam da to. kar za svoj kulturni in gospodarski napredek neobhodno potrebujemo. Cena brošuri je zelo nizka, posamezni izvod stanc le 50 v. Kupuje se v trgovini: Ana Likar. Scmeniška ulica v (iorici.
a koj so se prepričali, da ga je zadela kap. Mrtvega so prenesli iz gostilne.
m Kinematograf v dvorani ..Central" ima ta teden velezanimiv program. Posebno pozornost vzbuja svetovno znana tovarna klobukov Borsalino v Italiji in pa ljubezen očeta delavca. Občinstvo se opozarja na ta kinematograf, ki daje res zanimive in lepe predstave.
Mestne novice.
m Srbski princ Jurij sc jc danes ob 10.07 zj. peljal skozi (iorico po južni .železnici v Milan in od tam v Rim. Spremljal ga je major konjiče Desmili-rovič. Na peron ni bilo nobenemu dovoljeno razun onim, ki so odpotovali.
m Raznašanje pisem po mestu je začelo danes 1. aprila ob 7. uri zjutraj. Ravno tako se dobe ob isti uri pisma poste-restante in sc sprejemajo priporočena pisma.
m Vojaki planinci so sc podali v pondeljek zjutraj, kakor navadno vsako leto v naše hribe, kjer ostanejo čez poletje do meseca septembra. Iz mesta jih je spremljala godba in mnogo častnikov goriške garnizije.
m Pri vinu umrl. — V nedeljo zvečer je pilo več znancev v neki gostilni v ulici Cocevia, med njimi tudi-neki L. C. Ravno ko so naročili še liter vina, se zgrudi omenjeni na tla pod mizo. Tovariši so mislili, da je pijan,
Iz goriške okolice.
g V Podgori bo v soboto dne 3. aprila ob 7. uri zvečer zaupni shod krščanskosocialnega delavstva podgorske tovarne papirja. Na shodu bodeta poročala o strokovni organizaciji gg. dr. .los. Der-m a s t i a in Fr. Kremžar iz (iorice. Vsakega zavednega delavca dolžnost je, da se shoda udeleži.
g Iz Kronberga. Na praznik sv. Jožefa smo imeli v našem izobraževalnem društvu prav lepo predavanje. Predaval je g. dr. Brecelj o prvi pomoči pri nezgodah. Predavanje je bilo poljudno in več stvari jc g. predavatelj tudi nazorno razložil, da so poslušalci lažje umeli. Društvcniki so bili polnoštevilno navzoči in so zanimanjem sledili koristnemu predavanju. Gospodu doktorju bodi izrečena prisrčna zahvala.
Na praznik Marijinega Oznancnje pa se jc vršil občni zbor našega izobraževalnega društva. Stari odbor je bil zopet soglasno izvoljen. Predsednik društva je g. nadučitelj Franc Vilhar, podpredsednik pa g. Jakob Komel, načelnik Gospodarskega sveta. Ta dan smo imeli priliko slišati lep govor o zgodovinskem razvitju kmečkega stanu. Mlademu a navdušenemu govorniku se lepo zahvaljujemo in ga prosimo, da bi k nam še večkrat prišel in nam kaj lepega povedal.
g Iz Kojskega. Dne 21.3 t. I. se je preselil v večnost po dolgi in mučni bolezni Ivan Vendramin v 36. letu svoje starosti. Zapustil jc še mlado ženo z dvema nedorastlima otrokoma. Pokojnik jc bil priden in varčen gospodar. Bil je brat g. Valentina Vendramina, sluge v slov. Alojzijevišču. Pogreb se je vršil 23.3. ob 4. uri popoludne. Domačini so se vdeležili pogreba v obilnem številu. Domači moški zbor pod vodstvom g. Vida Kumarja je zapel pred hišo žalosti „Oj kak grozno tožni", v cerkvi „Nad zvezdami" in ob grobu »Jamica tiha".
Vsem spremljevalcem bodi tukaj izrečena najsrčnejša zahvala, pokojniku pa večna luč naj sveti !
g Požar. I/. Mirna nam poročajo, da je v soboto predpoludnc začelo goreti	pri gospej	vdovi	Faganeli,	pri
»Grabcu". Zgorelo je poslopje za skladišče	in kar je	bilo v	njem namreč
drva,	mnogo sena in več drugih	reči.
Ogenj jc bil velik. Domačini so pridno gasili in le istim se je zahvaliti, da ni ogenj vpepelil tudi poslopja, ki služi za stanovanje. Poklicani so bili tudi go-riški	ognjegasci,	a so	prišli na	lice
mesta, ko je bil ogenj uže pogašen. Sreča, da je bilo mnogo vode na razpolago ker se nahaja tik pogorišča Vipava.
Iz ajdovskega okraja.
a Vel. Zabije, 15. marca 1909. Želodček našega dičnega dopisnika ne more in ne more prebavljati teh preklicanih klerikalcev. V št. 10 z dne 5. marca izbljuval je vse klerikalce kar naenkrar, kar mu je povzročil konjski „purgercjon". Ne radi dopisnika marveč radi javnosti naj stvar na kratko pojasnimo. Našega „štacunarja", kakor ga dopisnik imenuje, zadela je nesreča, da je moral vslcd nalezljive bolezni pri konju g. župan naznaniti stvar pristojni oblasti. To je bil naš župan prisiljen in dolžan storiti, ker jc bila stvar že ra-zupita. To je v kratkem vsa stvar, in ako se še dostavi, da je naš g. župan pripoznan kot nepristranski, kaj imajo potem klerikalci pri vsej stvari ? Kaj g. podžupan! Je-li lepo se smejati nesreči svojega bližnjega? Saj smo vsi pod šibo enega gospodarja, ki vdari danes enega, jutri lahko drugega. No, človeka kot je naš „znanec“, sodimo po reku: ..izprijen človek kdor si bodi, bližnjega vselej slabo sodi".
Ob tej priliki še dober svet našemu dopisnim: Nebo vas je obdarilo z „iz-rednim talentom". Toraj ravnajte sc po vzgledu naših učenjakov, kakor nam zgodovina priča, namreč, da ne leže vaša izobrazba z vami v grob, marveč poučujte ljudstvo, za kar vam bode hvaležno. Učite je, kako ravnati, da ima vinogradnik, ki se štuli za vzor-trto-rejca po letu in po zimi trte malo-dane enako zelene? Kako pravilno škropiti? Komu koristijo umetna gnojila, plevelu ali trsju? Kako se uničuje plevel med trsjem in kolikokrat naj sc iste oko-puje? In slednjič kako pridete v okom vinski krizi ?
V	nravnem oziru pojasnjujte, kako se opravlja služba nočnega čuvaja ob potu? Kako se je obnašati iz samo-
stanske in svetne duhovščine? Kako isti jemati ugled in jo blatiti ? Kako sc skuša omajati zakonsko zvestobo med zakonskima ?
To proučite, to pojasnite onim, ki slepo z vami mislijo. Pustite ..klerikalce" na miru ter premišljujte svoj križevi, pot katerega ste nastopili. Ako se bodete ravnali po tem nasvetu, bodite uverjeni. da vam narod v znak hvaležnosti postavi spomenik, ki vaših del bode glasnik, in pričal poznim bo rodovom, da živel je prosvitljenik, ki naprednim se klanjal jc bogovom!
a Iz Šmarij nam poroča nekdo, da tamošnja mladina in možje pridno obiskujejo bralnico in igralnico izobraževalnega društva. Na razpolago imajo mnogo časopisov. Pa tudi prostore imajo lepe. Človeka veselje navdaja, ko vidi mladino, s kakim veseljem se oklepa društva, kjer srka va-sc poštene izobrazbe in se uče lepe omike. Le tako naprej!
Iz tolminskega okraja.
t „Kmetska zveza" za tolminski sodni okraj pri Sv. Luciji bo imela v nedeljo 4. aprila po večernicah (ob 3. pop. svoj letni občni zbor. Zborovanje bo v prostorih g. Vuga. Udje so uljudno vabljeni k temu občnemu zboru.
t Županstvo Grahovo jc dobilo od deželnega odbora v Gorici 70 stotov sena brezplačno za revne in potrebne živinorejce grahovskega županstva, ki so se priglasili^ pri županstvu. Podpora v senu je v resnici dobrodošla tukajšnjim revnim posestnikom, ki so bili s krmo uže v veliki stiski, sčim bodo krmili goved. Zategadelj se Občinarji županstva Grahovo iskreno zahvaljujo sl. deželnemu odboru, posebej pa še veleč, g. dr. Ant. Gregorčiču, kije do podpore pripomogel.
t Podmeleo. - Preteklo nedeljo predaval jc v našem izobraževalnem društvu tajnik S. K. S. Z., g. Kremžar, o oncmoglostnem in starostnem zavarovanju ter nam dokazal s številkami, da socijalno zavarovanje ni nov davek, kakor sc je to od gotove zlasti kmetu neprijazne strani trobilo po Kranjskem, temveč znaten korak k boljšemu. Ako bo — kakor upamo ta predlog v državnem zboru vsprejet, pozdravili bodemo mi to postavo z veseljem, ker vemo sedaj, da nam prinese dvojno korist: dar iz rok države in prisilno varčevanje, ki bo nekaka bran proti splošni potratnosti zlasti med mladino. Priporo-
Došlo je
spomladno ■ letno blago
v velikanski izberi.
Zbirke vzorcev so vedno na razpolago zastonj in poštnine prosto.
ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI.
CENE SO STALNE. Postrežba strogo poštena.
,,Krojaška zadruga11 Gorica.
-v1 * * *
Gosposka ulica štev. 6 in 7.
Trgovina se nahaja v novili prostorih.
čarno prav toplo vsem bratskim društvom, naj poskrbe za časa, da se njihovi člani ponče o tej važni zadevi. <i. predavatelju pa. ki se je kljub svojemu slabotnemu zdravju dve uri nam v pouk in korist trudil, iskrena hvala!
Iz kobariškega okraja.
kd Smast. Tukaj nimamo Šolskega poduka celo zimo; najprej je bil bolan učitelj, potem pa otroci. Bolezen je že davno ponehala, a Sole še ni. Zdaj spomladi dobimo novo šolsko poslopje. ki ho stalo prav na lepem kraju. Delo je prevzel zidarski mojster iz Renč. - Snega smo letos mnogo pridelali in še celo preveč, tako da sc je enemu posestniku Stala polomilo vsled obilo naloženega snega na strehi. Kakor se sliši, nameravajo naši riberalčki napraviti neko društvo, a sc bojimo, da bo prišel jug in izginilo bo kakor pomladanski sneg posebno sedaj, ko diši že po spomladi.
kd Hamno. Odbor kat. slov. izobraževalnega društva sc toplo zahvaljuje sl. družbi sv. Mohorja v Celovcu za podarjene knjige ter kliče, da bi še mnogo let budila Slovence k narodnemu in gospodarskemu napredku.
Iz komenskega okraja.
km Velikidol. Naši agrarci hočejo po sili vedeti, da sem podpisani pisal dopis iz ...Velikega Dola“, ki je bil priobčen v zadnji štv. „Prim. Lista", kar pa ni res, kar mi more sl. uredništvo potrditi. Sicer se pa strinjam z vsebino priobčenega dopisa in je bil dopis popolnoma umesten.
A111 o n R e b u 1 a.
Op. u r e d n i š t v a. Potrjujemo, da nam ni poslal in tudi ne pisal omenjenega dopisa g. Ant. Rebula. Sicer pa čemu stikati po dopisniku? Vpošteva naj se vsebina dopisa ne pa dopisnika.
:	SVOJI	K	SVOJIM!! :
   ■:••••
Vsakovrstne slamnike
•j.
O :
> : 0-1 -
c/} :
Ui :
priporoča	:	"
gospodom trgovcem in j slavnemu občinstvu \~
tovarna slamnikov v Slab j
: T-
: CA
FRANC CERAR
II:	p. Domžale pri Ljubljani. • T
° I Postrežba točna, .cene j ”
nizke, na zahtevo cenik poštnine prosto.
iiiviroAS n itoas
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
delavnico.
Keil-ov lak
najbolji lik za mehke pode
Kcil-ova bela glazura a 90 v.
Keil-ovo mazilo za črevlje a 30 v. Kcil-ov zlatilni lak za okvirje a 40 v. Keil-ovo voščilo z:i pode a 90 v. Keil-ov lak za slamnike v vseli barvali
vedno v zalogi pri tvrdki:
Koiijedic & Zajec, Gorica.
Postojna : Anton I) i t r i c h.
Reka: mirodilnica F. J ec h el. Ljubljana: Les kov ič & Al eden.
Mali Lošinj: (j. P. Budna.
Pulj: A u g u s t o Z u 1 i a n i.
Rovinj: (j i u s ep p e de Ves c o v i. Šebenik : F a u s t o 1 n c h i o s t r i. Tolmin: L ud. Kacafura.
gl SDtlBO]|
= urar c. kr. državne zeležnice =
v GORICI, Gosprta ulita It. 52.
JVfadinženin
Franc Lang
kulturni inženir
v Gorici, Via Ponte Isonzo 3Z,
sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cest in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, urevanje prilokov in odtokov, napravljanje vodovodov itd.
Njegovi načrti rabijo kot priloga prošnjam za vladno podporo.
mizarska
s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela ra stavbe.
Odlikovana pekarija	^
^ in »ladčičarna *	♦
K. Draščik ♦
▼
t Gorici na Kornu +
(v lastni hlll)
lzvrftuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Pri-poroča se sl. občinstvu. Cene
jako nizke.	”
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Prodaalna Katoliškega tisk. društva = tl Trstu "--T" —
pri DBilhi pom — ulico delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob ma'ih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, voščenih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Za časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašniStva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tiskovin za častite župne upade.
Za obilo naročil in obiska od čč_ gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo* TRST.
St NjANUFAKTURNA trgovina S0
GORICA Rašfelj šl. 16 (v lastne] hiši)
priporoča 5I. občinstvu svojo veliko zalogo obla-— čilnih potrebščin za spomladansko sezijo. -
Blagovolite si trgovino ogledati!
1	"	lHj	J^i	>1
:
:
Izvršujem točno in pošteno po nz-novejših vzorcih. Pričakujem obilnega naroči’a in bilježim
z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster
ulica sv, Antona 12, GORICA
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
Zahvala.
e. kr. dvorni svetnik Miha Gabrijelčič se zahvaljuje tem potom v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem onim, ki so ob prebridki izgubi njegovega brata, gosp
svoje srčno sočutje in s tem lajšali ne-
izrazili
na katerikoli izmerno bol.
Posebno zahvalo izreka Njeg. Eksc. prevzvišenemu knezo-nadškofu za tolažilne posete za časa pokojnikove bolezni in za prisotnost pri cerkvenem obredu, preč. duhovščini, magistratu, politični
način
ranjkega na zadnji poti. Rog plačaj vsem stotero.
Gorica, 29. marca 1909.
Priloga „Prim. iisfu“ šL 13. z dne I. aprila 1909.
Iz cerkljanskega okra ja.
c Planina. Živimo novo življenje, a boj je naše življenje. Naših liberalcev je sram, ker smo izvedeli, da je bilo na ustanovnem shodu njih društva več Cerkljanov, kakor domačinov, od kojili so izostali celo taki. na katere so se trdno zanašali. Komaj so si zbrali odbor, a že danes jim povemo, da celo njih odbor ni več cel! Preslabo krinko so si nadeli in spoznali so jih celo tisti, ki so jim šli prvi hip na limanice.
,.Svobodna misel", ki je bila na občnem zboru resnično predlagana, Mihajnc je predlog podpiral , a za sedaj previdno odklonjena, ta je njih cilj. Ustanovniki iz Cerkna ter „Slov. Narod" in ..Soča" pa so nam nedvomna priča društvenega gesla, ki je: proč s farji, živijo cerkljanski večni študent; doli s cerkvijo, oštarija naj živi; katoliški veri boj. živela svobodna misel! Značilno za naše potuhnjene liberalce je tudi to. da ni nihče izinej peščice „muštafarjev“, ampak vsi trije navzoči fantje so predlagali krščanske časnike, in so tudi res naročili cele tri. a brez „Slovcnca"! Bojc se namreč, da ne bi ta list marsikomu odprl oči, ki bi spoznal brezvestno, proti krščansko in proti kmečko politiko vseslovenske liberalne stranke, ki ji povsodi kmetje hrbet obračajo, ki prav gotovo propade tudi pri nas, naj jo .Mihajnc. Pulin, Andrej in njih širokopleči prijatelji iz Cerkna še tako podpirajo! Našim pa kličemo: Krepko dalje!
c Cerkno. Prireditev: ..Sv. lili-zabeta" je bila sijajna. Vsa čast nadarjenim in zelo marljivim voditeljicam dekliškega odseka našega K. s. i. dr.! Udeležba je bila tudi iz Cerkna vsesplošna. Pričakujemo kmali zopet kaj novega!
c Police. Naše društvo že-nitbena posredovalnica? (i. učitelj žele najbrž, da bi ljudstvo ostajalo doma in sc lotilo z ljubeznijo umnega obdelovanja domače grude! Ampak, če se 1’oli-čanjc navzamejo duha „Slov. Nar." in „Soče", pojdejo le še bolj v mesto in v Ameriko, kjer je več gosposkega življenja in uživanja! Tudi se omenjena dva lista odločno borita proti sv. zakonu, se očitno ogrevata za ločitev zakona in za svobodno ljubezen! Je torej čisto naravno, da se mladi Poličanje po teh dveh listih ne bodo ogrevali za urejeno družinsko življenje v poliški samoti. Konečno pa bosta ta dva lista, ki sta uradni glasili slovenskega liberalnega krčmarstva, našo mladino in možtvo zavajala tudi v krčmo! In res, naše bralno društvo ima svoj sedež v novi nebojetreba krčmi! Kdor ima oči, spreglej!
c Čeplez. (Izjava.) Podpisana izjavlja na tem mestu, da nisva ne pisala in nisva v nil.aki zvezi z dopisom v „Prim. Listu" iz Planine z dne 24. 3. št. 12.. kar nama lahko tudi uredništvo potrdi. (Potrjujemo. l'r.)
Tebe, prijatelj, je pa tudi lahko sram, da kot načelnik naše zadruge na surov način napadaš zadružnike v zadružnem poslopju, za reči, katere ne veš ali so resnične ali ne. Janez Bevk, Čeplez 43, Peter Podobnik, Čeplez 40.
c Iz Šebrelj. J a v n a z a h z a I a. Podpisani se dopisnikom v ..Primorcu" št. 13. t. I. iz Šebrelj udano zahvaljujem za skrb. da so mi isto štivilko ..Primorca" doposlali. ..Opazovalca" poznani dobro in ne rečem drugega kot to, da kar taji v dopisu, je resnica. Sploh pa kdor se s ..Primorcem" pere, ve kam
gre Osebnih napadov sem dan za
dnem navajen in me prav nič ne bolijo! To si zapomnite.
Rejec Anton, župan.
Častnim občan o m je obč. starešinstvo v Sebreljah v seji dne 11. fe-
bruarja t. I. imenovalo gospoda Mihaela Kragelj, župnika sedaj v zač. pokoju pri sv. Luciji in gospoda Henrika Peternel. župnika na Št. Viški gori, v znak hvaležnosti za njiju vzorno in neutrudljivo delovanje med nami ob času, ko sta službovala v Šebrcljah in Jager-ščali.
Iz korminskega okraja.
kr Iz Brd. (Kolonske razmere.) O žalostnih kolonskih razmerah se je uže mnogo pisalo in slišale so se pritožbe kolonov-trpinov, ki komaj živijo pod sedanjimi razmerami. Naj navedemo še en slučaj, da bo slika popolna. kako se godi kolonom pod gospodarjem bogatašem. Kakor vsako leto, so šli tudi letos koloni neke vasi v Brdih sekat drva za gospodarja v I uro in pol oddaljeni gozd za boro dnevno plačo 1 K na dan brez hrane. Vsak mora priznati, da ta plača je ničeva, poleg tega pa še hoditi vsaki dan 3 ure v gozd in domov. Nekega dne so se koroni domenili, da bodo prosili povišanje plače od I K na 2 K. Oskrbnik je rekel, da bode pri gospodarju posredoval, nakar so koloni rekli, da drugim bi ne šli za 3 K dnevno sekat drv tako daleč, nakar se je oskrbnik odrezal, da kaj je gospodarju mari, če zapre vse hiše kolonov. saj gospodar bo vseeno živel. Boječ se slovesa, so koloni delali dalje in sekali drva za 1 K dnevne plače. Ko so drva posekali jim je oskrbnik rekel, da njih prošnje gospodar ni vslišal, češ. da so koloni zahtevali povišanje plače in da niso prosili. Tak je bil torej odgovor gospodarjev. In kaj so hoteli koloni na to ? .Molčati! Niti izraziti svoje nevolje niso smeli, ker sicer bi jim pretilo slovo, katero bi jih na cesto pognalo. To je spet ena slika kolonskega življenja. Kdor more. naj pomaga, da čim prej pride takim razmeram v okoni.
Iz fržiškega okraja.
tr Devin. Par devinskih liberalcev si je postavilo nalogo, da črnijo našega priljubljenega g. kaplana v ..Primorcu". Seveda, ko ne morejo svoje jezice razliti na drug način vslcd odvzete jim gospodovalnosti nad Devinom, hočejo z napadanjem in sumničenjem drugih oseb odvrniti od sebe pozornost, ki so v narodnem oziru mnogo zagrešili v času, ko so oni komandirali ves Devin. Tukaj na tem mestu si upamo zapisati trditev, da so ravno liberalci krivi pe-šanja slovenstva v Devinu. Njih narodna brezbrižnost, sebičnost in še marsikaj je krivo, da imajo regnikoli v Devinu še precejšnjo moč. Naravnost zloben je poziv na prevzvišenega knezonadškofa v ..Primorcu", ko pravite, da ako je pre-vzvišenemu kaj mari slovenstvo Devina, naj kaplana odstrani. Prosimo, povejte nam, kaj je g. kaplan zagrešil v narodnem oziru! Zagrešili pa ste marsikaj vi. Spominjamo vas samo na zadnjo ..božičnico". Kdo se je mnogo trudil za isto? Kdo je isti nasprotoval, če ne vi ? In ker ste božičnici nasprotovali, ste nasprotovali s tem naši slovenski deci. našemu slovenskemu naraščaju, ter mu s tem škodovali! (josp. kaplana imamo radi ne samo Djvinci. marveč vse tri občine, katere oskrbuje devinska duhovščina. Pustite ga torej pri miru. kajti v nasprotnem slučaju bi se najbrže kateri ne dobro počutil.
Gospodarske vesli.
Kako se odpravijo uši pri goveji živini. Uši pri živini se prav dobro in zanesljivo uničijo z močno tobakovo vodo. V to svrho je najbolje kupiti tobačnega izvlečka, ki se dobiva v vsaki večji prodajalni tobaka. Vzame se 2
žlici tobačnega izvlečka na liter vode ter sc vse skupaj dobro pomeša.
S tobakovo vodo se ušiva mesta dobro zmočijo, ker le tista uš pogine, ki jo ta voda zmoči, (inid, t. j. ušjili jajce, pa tobakova voda ne uniči in Čez nekaj dni se izležejo nove uši, zato je to sredstvo vsakih pet dnij toliko časa ponavljati, dokler uši ne izginejo.
„Km. Pr."
Zgodnja plščeta so najboljša za rejo. ker nam tako dobljene jarčke do sejeni že lahko neso. Naj se tedaj potrebne živali za pleme odbirajo iz zgodnjih gnezd. To velja za jarčke kakor tudi za peteline.	.,[). N-
Pretakanje vina. Opozarjamo naše vinogradnike, da je zadnji čas, da svoja vina pretočijo. Mnogo je še vina po kleteh, ki leži od jeseni na droželi. Ne pustimo ga dalje ležati, ker se nam ob bližajoči sc toploti lahko vzdignejo droži. Pri letošnjih vinih bi bilo to zelo nevarno. Kdor nima potrebne posode, naj si jo za prvo silo izposodi pri sosedu.	„I). N.“
Ža kratek čas.
Dobro sredstvo. Mož in žena sta sc sprla. Žena ni hotela več dni spregovoriti z možem nobene besedice. To je možu konečno presedalo. Neki dan opoludne, ko je solnce najbolj svetilo, užge luč in z isto v roki hodi po dvorišču sem in tja kakor bi nekaj iskal. Ko žena to opazi, je bila vsa iz sebe in misleč, da se je možu smešalo je zakričala : „Tone, kaj iščeš ?“ Mož se je odrezal: »Tvoj jezik, baba, katerega si izgubila".
R a z u m I j i v o. Mož: ..Stražmoj-ster mi je pravil, da njegova kokoš izleže vsaki teden štiri jajca". Žena: ..Ježeres, saj je on tako grozno strog".
T o I a ž b a. »Milostljiva ste izgubili s smrtjo svojega soproga nenadomestljivega moža!" Gospa: „Ne vem, bodem šele videla!"
Dobro opravil. ..Vendar, gospod Lojze, kako ste mogli poročiti tisto staro škatljo!" ..Zakaj ne. bila je polna denarja!"
Listnica uprave: (i.čna Marija Jug. Cairo: Denar prejeli! Hvala lepa!
Loterijske številke
27. marca,
l.inc................14	42	64	1'»-	12
Trst................ 27	52	63	14	10
Kinematograf Salon Central.
f HOGRAM:
Za videti samo od 28. marca, do 4. aprila;
Sloveča tovarna klobukov v Italiji. — Ljubezen očeta delavca, pretresljivo! Delilec reklamnih listov, komično. — Državna tajnost, sen-zationelno! Elektrizirani policist. Najnovejše! — Moderni klobuk, za tfospe!
Znižane cene!
Predstavo ob delavnikih ob 5, 6, 7
in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob JI uti predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri.
>	 I#--
Ušesno olje
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Schmiedta odstrani kmalu in popolnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagiuho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred.
Dobiva sev lekarni G. CRISTOFOLETTI-Ja v GORICI.
  —*—"""‘‘V®
’ Goriška zveza i
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodaji ' »'V' ♦'v* '/vj kmetijskih pridelkov, ♦'v* '/v* '/v*
Zaloga je v hiši CENTRALNE POSOJILNICE*' v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
r
JMa^rcanilo.
1
„Ontralna posojilnica registrovana za<lrugu z omejeno /av<*zo“ v Gorici naznanja. Ja hode obrestovala pričenši s I. januarjem 1901* hranilne vlojje po •I1*",, (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala elanom:
a) na vknjižbo po 51/,, (p«t in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po <J°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GOK1CA, 4. novembra 1908.	|
ODBOR.
G
las o slovenski manufakfurni trgovini
FRANC RAVNIKAR
•OCV v GORICI Raštelj št. 16 (v lastnej hiši)
so jako razširja kar priča dejstvo. da promet vedno narašča, Kedor si se ni ogle >al te prodajalne naj to stori, tor naj primorja cene in blago raznovrstnih možkih in ženskih oblek z drugimi in prepričan bodo, da kupi tam najceneje. Blago vedno sveže! Za spomladno sezono je izbira velika!
Za mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča
J^ane J^avrcikap.
Podpisani ima novo veliko zalogo raznovrstnih
šiv.strojev dvokoles
—■ -	Cene nizke. —
Poverjen je meni tudi glavni z.istop z zalogo k indijskih strojev od prve slovanske tovarne braiov K. AR. Ježek, Klansko.
Prodaja tudi plajšče za dvokolesa, komad po K G in za višje cene.
Prodaja tudi dvokolesa n o v e g a model-trpežne z prostim te kom. Jamčim eno leto
Cena K 158.
Priporoča se slav. občinstvu za naklonjenost
Jos. Dekleva,
Gorica via THunicipio št. 1-
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. itv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovaiše nirnberškega in drobnega bagater tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje. Potrebščine *a krojače in čevljarje.
v 'tinjice, rožni vonci ma^ne knjižice
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
•emena za zelenjave, trave In detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
ti
*****
MM
********
*****
S vinske stiskalnice
Fmnlp“ najnoveiSega in izvrstnega sestava so	,
so naše stiskalnice
m nnnm**	.	_
strojem za dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidravliške brizgalnice
„5yphonia“ sb°(,g
Delujejo same.
Posode za grozdje' sadje, plugi za vino grade, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za s.‘no; mlatilnice za-seno, mlatilnice za pšenicoči stitnice za žilo, re-alni stroji za krmo in ročnimalni za žito, razno ve uosti, in še raznidrugi gospodarski stroji — izdelujejo in prodijajo z jamstvom kot posebno>t najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Ph. Mayfarth-ove in dr. Nagrajeni v vseh državah z \ec ko OuO
“	zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami,
tvarnice gospodarskih in vinarskih strojev na nustrovani eeniki in mnogobrojul poli-Dunaju, II. Taborstrasse 71.	vale	v	dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani ■fci.
NOVA TRGOVINA
s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke
A. & F. ANDERWALD GORICA
v hiši sl. ^Centralne posojilnice14, pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za prav mnogobrojna cenjena naročila.
Vedno sveže blago, točna postrežba In za vsakogar najskrajnejše cene! “TP8
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da premestim svojo
MESARSKO OBRT
iz št. 3 v št. 7 v isti ulici Sv. Ivana
v popolnoma nove moderne prostore, kjer mi bo mogoče sc lažje in bojše postreči vsakogar, nego v sedanjih. Priporočam se za nadaljno blagohotno naklonjenost
udani
Adolf Urbančič,
mesar.
ya2no za one ki nosijo klobuke in črevlje.
Tvrdka J. MEDVED GORICA
otvori v hiši ,,Centrnlne posojilnice^ velikansko zalogo čevljev in klobukov.
Ker založi omenjeno trgovino s popolnoma novim blago in, razpeni sedanjo zalogo izdatno pod ceno, kakor : Čevlji za ženske se dobe od 4 kron naprej
,, motike ,,	,,	„ (	,,	,,
•2000 klobukov le dobre kakovosti po kron 1, ‘J,
Kdor zamudi to priliko, sovražnik je svojemu žepu.