r.itelM platan T g,UTi»L	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	V3-	‘	P	‘	Ce“	P°gtme,ni	žteTilkl	mm	l	M-
TRGOVSKI E.IST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
ItaK&iM za Jugoslavijo: letno 180 Dm, za % lete 90 Dta, za % leto 45 Din, meaetao 16 Din; za taen*t,o: 210 Ml -Plača in toži se v Ljublj^u. SZtvo in npravnišivo je v Ljubljani v Gregorfiievi uliei štev. 28. - Dopisi se ne vračajo. - Stev.lka pn poštni hranilmc. v L,ubijam 11.963.
LETO Ym	Telefon	št.	2652. LJUBLJANA, v torek, dne p. avgusta 1930. Telefon št 2552.	ŠTEV.	96.
Uveljavljenje pravilnika o izvajanju vinskega
zakona.
Pravilnik je stopil danes v veljavo. — Kako se bo vršila kontrola nad izvajanjem zakona.
Pisali smo že o pravilniku ministra
za poljedelstvo za izvrševanje zakona o vinil. Pravilnik je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 14. t. m. in je stopil v veljavo v ponedeljek, dne 18. t. m.
Z uveljavljenjem tega pravilnika je stopila v funkcijo vsa kontrolna služba kakor jo določa zakon.
Po vseh banovinah so že postavljeni vinarski nadzorniki, za šefa celokupne vinske kontrolne službe v državi pa je imenovan gosp. Božidar Rankovic, načelnik kmetijskega ministrstva. Namen kontrolne službe, ki je sedaj podrobno urejena s pravilnikom, je predvsem ta, da se prepreči ponarejanje in prodajanje razredčenega ali pokvarjenega vina.
Vinarski nadzorniki bodo takoj v početku prihodnjega meseca pričeli sami ali v spremstvu policijskih in sanitetnih organov vršiti kontrolno službo.
Ti nadzorniki imajo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce, ki jih dostavijo v analizo pristojni enološki postaji. Za enkrat imamo 4 take postaje, in sicer v Mariboru (za dravsko banovino), v Zagrebu (za savsko in vrbasko), v
PO dolgi, skoraj 15 mesečni prekinitvi, je bil zopet sklican tarifni odbor, ki predstavlja važen posvetovalni organ prometnega ministrstva za vsa vprašanja tarifne politike našega železniškega in rečnega prometa.
Tarifni odbor je pričel svoje delo že v ponedeljek 18. t. m., vendar se bodo vršila prva dva dni samo posvetovanja posameznih skupin delegatov, dočim bo v sredo in četrtek zasedal plenum. Zasedanje bo trajalo po naših informacijah samo dva dni in bo v glavnem posvečeno samo razpravi problema, kako naj se organizira delo na reviziji tarife, ki je
RAZSTAVA JUGOSLOVENSKIH VIN
V	ROTTERDAMU.
Po prizadevanju našega generalnega konzulata v Rotterdamu (Holandija) se bo vršila začetkom oktobra t. 1. v Rotterdamu razstava jugoslovenskih vin. Konzulat hoče s to razstavo seznaniti holandska tržišča z našimi vini, kojih tam še ne poznajo. Holandija uvaža velike .množine francoskih in grških vin, pa je naš konzulat prepričan, da bi se moglo tam tudi naša vina prodati z dobičkom. Razstavila se bodo specialna vina, pa tudi druga navadna. Podrobnejše informacije glede količin in kvalitete, prevoza razstavnega blaga itd. daje interesentom Zbornica za TOI v Ljubljani. Razstavljalci se morajo prijaviti najkasneje do 30. t. m.
•	• *
Splitu (za primorsko, zetsko in drin-sko in v Vukovu pri Negotinu (za moravsko, dunavsko in vardarsko banovino).
V	lokalih imajo nadzorniki tudi. pravico, da konfiscirajo celo vino, ki je že na mizah gostov, v svrho ugotovitve, če ni Mio pozneje razredčeno.
Če enološka postaja ugotovi, da je vino razredčeno, da je falsificirano ali pokvarjeno, da mu je bilo dodano več sladkorja, kakor je dovoljeno, ali da vsebuje prepovedane dodatke, tedaj postaja o tem obvesti nadzornika, ki s sodelovanjem policijske oblasti zapečati posode pokvarjenega vina in predloži pristojnemu sodišču obtožbo proti lastniku vina.
Sodišče ima izreči razsodbo na podlagi analize in mišljenja strokovnega odbora postaje. Za najtežje prestopke (ponarejanje ali dodajanje vode) znaša kazen 7 dni do 3 mesece zapora ali 300 do 30.000 Din globe, odnosno eno in drugo. Za ostale prestopke (dodajanje prepovedanih sestavin, prodajanje pokvarjenega vina, prodajanje vina pod napačnim nazivom) znaša kazen 7 do 30 dni ali 100 do 10.000 Din. Manjše prestopke pa kaznuje policijska oblast.
*	* *
komplicirano in zahteva intenzivnega študija. Obenem se bo sedaj razpravljalo samo o najglavnejših momentih, v okviru katerih naj bi se izvršila revizija, o kateri se bo podrobno razpravljalo v drugem zasedanju odbora, ki se bo vršilo v drugi polovici meseca septembra t. 1.
Interese Dravske banovine zastopa v tarifskem odboru g. Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je glede domačih potreb in želj izvršila več pismenih anket v krogu svojih interesentov.
OLAJŠANJE ZA POTNIŠKI PROMET Z GRČIJO.
Grško ministrstvo notranjih zadev je izdalo vsem pristojnim oblastvom okrožnico, glasom katere smejo v svrho lažjega prometa med našimi in grškimi trgovci, naši trgovci vidirati svoja viza na meji pri obmejnih oblastvih.
*	* *
IZMENJAVE NOVČANIC V ITALIJI.
Ker se nahaja še precejšnje število novčanic »Banco di Napoli« in »Ban-co di Sicilia« v prometu v inozemstvu, je omenjene novčanice, glasom zadevnega najnovejšega ministerijalnega odloka italijanskega finančnega ministrstva predložiti v zameno najdalje v roku do 31. decembra tekočega leta in sicer pri »Banco d- Italia«, odnosno pri omenjenih dveh denarnih zavodih.
Krošnjarenje prepovedano — toda ne pri nas.
Pod naslovom »Krošnjarenje prepovedano«, smo črtali v nekaterih nedeljskih listih naslednjo brzojavno vest iz Beograda:
»Na prošnjo gospodarskih organizacij je ministrstvo za trgovino in industrijo danes izdalo odlok, ki se ž njim prepoveduje krošnlarenje na podlagi čl. 24. zak. o obratih.
Od te prepovedi je izvzeta prodaja teh-le predmetov:
1. jestvin in brezalkoholnih pijač;
2. predmetov domače hišne industrije, ki se izgotavljajo na način 2. odstavka 2. čl. zakona o obratih, in
3. knjig, časopisov, srečk itd.
Za časa nalezljivih bolezni se lahko prepove prodaja tudi teh predmetov po ulicah in cestah.«
Ker so nekateri trgovci že tekom današnjega dneva spraševali naše uredništvo,, kaj naj bi pomenila taka naredba za naše kraje, ker iso jo tudi domači listi priobčili kot posebno novost, nekateri celo s krepkimi črkami, sporočamo, da se to določilo nanaša samo na krošnjarjenje na ozemlju predvojne Srbije, kar je jasno povedano že s tem, ker je bilo določilo izdano na podlagi srbskega zakona o obratih, ki velja samo na ozemlju predvojne Srbije. To je v določilu tudi izrecno citirano.
Torej za enkrat ostane glede kro-šnjarenja pri nas žal še vse po starem!
Pospeševanje prometa med Jugoslavijo in Anglijo.
Jugoslovanske državne železnice so sklenile v svrho pospeševanja direktnega prometa v Anglijo in iz Anglije dogovor z Nemško državno železnico. Le-ta se zaveže, da bo prepustila svoje razpoložljive trajektne vagone jugoslovanskim železnicam, za pošiljke, namenjene v Anglijo.
Pogoji za uporabo takih specialnih voz so sledeči: Blago, ki se transportira y Anglijo v trajektnih vozovih, sme iti samo preko avstrijsko-nem-ških prehodnih kolodvorov v Salzburgu ali Passauu, nato preko kakšne belgijsko-nemške obmejne postaje in po plovbni črti Zeebriigge (v Belgiji)1 — Harwich (v Angliji). Pošiljatve se morajo oddati z direktnimi mednarodnimi voznimi listi na naslov: »Belgijsko-angleška plovbna družba v Zeebriigge«. Oddajnik mora navesti v voznem listu pot preko Salzburga ali Passaua in pa ime nemško-belgijske prehodne postaje. Trajektni vagoni naj se uporabljajo v prvi vrsti za pošiljanje živil (sadje: sveže in posušene slive, jabolka, orehi itd.; zelenjava, jajca i. dr.), dalje za pošiljanje predmetov, pri katerih se vagoni ne pokvarijo, n. pr. svila, blago za obleko, stroji itd. Pozimi se pa morejo uporabljati vagoni tudi za transport svežega mesa, zaklane pe-rotnine in mesnih izdelkov. Trajektni vagoni naj se naročijo na nalagal-nih postajah vsaj šest dni pred nalaganjem blaga; pri naročitvi je treba navesti vrsto predmeta, dan naložitve in število potrebnih vagonov. Dirigiranje vagonov izvrši direkcija Nemške državne železnice v Miinche-nu, obvestijo se pa o tem tudi centralni uradi v Berlinu, Beogradu in na Dunaju.
Za uporabo vagonov zaračuni omenjena plovbna družba 800 Din za en
t Jean Stacul.
Družino g. Antona Stacula, uglednega veletrgovca v Ljubljani, je zadela strašna nesreča. Nenadno je izgubila svojega dragega Jeana, sina — ljubljenca, ki je bil določen za očetovega naslednika v velikem in široko naokoli znanem kolonijalnem in špecerijskem obratu.
Kdo ni poznal dragega pokojnika?' Saj je bil od jutra do večera poleg svojega očeta zdaj v obratu, zdaj v pisarni, povsod, kjer je bilo treba pomoči, pa bodisi za sklepanje večjih nakupov, bodisi za postrežbo odjemalcev v detajlu. Nikdo ni smel oditi iz trgovine nezadovoljen. Vse je videl, povsod je bil zraven. Njegov nastop, njegova ustrežljivost, najsimpatičnejša zunanjost in njegova poštena ter plemenita duša, vse to mu je pridobilo dokaj prijateljev. Le redko si je pokojni Stacul privoščil malo počitka. Plavanje, veslanje in turistika, ti so mu bili edina uteha po težkem vsakdanjem delu. Toda prav to je postalo za mladega Jeana usodno. Pri skoku v morje, si je v petek popoldne v Splitu, kjer je hotel izkoristiti petkov prazuik, soboto in nedeljo, zlomil hrbtenico in vsa zdravniška veda mu ni mogla rešiti življenja. Vest pravi, da je bila na mestu, kjer je skočil v morje, vsled zadnjega deževja voda tako motna in skaljena, da z deske, od koder je skočil, ni mogel videti, da je bilo tam morje komaj pol metra globoko. Prenesen po nesrečnem padcu v sanatorij, se nesrečni ni več zavedel; v soboto ob 18. je podlegel težki poškodbi.
Pokojnik je bil komaj v 37. letu starosti. V obupu je oče, ki je videl v pokojnem cilj in smoter svojega življenja, za njim žalujejo tri sestre in dva brata in vsi, ki so dragega pokojnika poznali. Težko ga bodo pogrešali tudi v trgovskih stanovskih organizacijah, saj je bil že sedaj, ko je bil takorekoč še pomočnik svojega očeta, odbornik sekcije trgovcev s špecerijskim blagom pri gremiju trgovcev, kjer je bil vedno agilen sodelavec. Malo imamo med Slovenci trgovskih družin, ki vzgajajo naraščaj za bodočo trgovsko generacijo tako, kakor je bil vzgojen pokojni Stacul. Zato težko žalujejo nad tako izgubo vsi, ki jim je pri srcu napredek trgovskega stanu, ki vidijo boljšo bodočnost samo v dobrem naraščaju. Tako malo dobrega naraščaja imamo, pa še od tega nam kruta usoda jemlje najboljše, najvrednejše.
Pokojnemu ohranimo svetal, ča9ten in lep spomin!
Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje^
ALZAŠKO HMELJSKO POROČILO.
Strasbourg, 16. avgusta 1930. Tu že tri tedne dnevno po večkrat dežuje. Bati se je, da se bo peronospora močneje razširila in da bo postal hmelj rdečkast. Pridelek se ceni na kakih
50,000	q, proti 92.000 lani. Tudi v Burgundskem okolišu in v Severni Franciji bo pridelek dosti manjši kot lani, uvozne možnosti za slovensko blago bodo torej zopet ugodnejše.	J.	L.
vagon v prid Nemški državni železnici. Pri naročanju takega blaga se mora plačati za vsak vagon 1000 Din naplačila ; ta znesek dobi potem stranka nazaj. Če bi pa stranka že naročeni vagon odpovedala, se od naplačila odšteje primeren znesek.
Tarifni odbor zopet sklican.
Odbor bo sklepal o glavnih smernicah in organizaciji za septembrsko zasedanje.
*	* *
Jugoslavija in avstrijsko žito.
Avstrijska vlada ima trdni namen, da vpelje do srede bodočega leta monopol na žito in moko. Pisali smo že, da je bila misel monopola že pokopana, in je bila tudi res, a so jo pod vtisom jugoslovansko-rumunskih dogovorov zopet zvlekli na dan. Tudi avstrijski agrarni krogi, ki niso hoteli o monopolu doslej nič slišati, so mu sedaj bolj naklonjeni. »N. Fr. Pr.« govori o osnovah projektiranega zakona. Ne gre za izrecno monopolni inštrument, temveč za ustanovitev centralnega nakupovalnega urada, kojega vodstvo bo v državnih rokah. Ta urad bo nakupoval od avstrijskih kmetov ponujeno žito in od mlina zmleto moko po določenih fiksnih prevzemnih cenah. Kmetje pa ne bodo primorani oddajati žito temu uradu. Nakup inozemskega žita bo pa na vsak način pridržan temu uradu.
V	tem slučaju bi odpadla carina na žito in moko, in prevzemni urad bi mogel prevzemati inozemsko žito in inozemsko moko po bistveno cenejših svetovnotržnih cenah. Iz povprečnosti domače in inozemske bo izra-čunjena prodajna cena za žito in pa moko, tako da bi mogli konsumenti dobiti moko tudi ceneje kot jo dobijo sedaj.
Sklep avstrijske zvezne vlade, da v obrambo proti nastajajočemu agrarnemu bloku že v bodočem letu vpelje monopol na žito, bo imel gotovo vpliv na dežele, ki importirajo v Avstrijo žito in moko. Prav letos se je razvila Avstrija bolj kot kdaj prej
v	ugoden prodajni trg, kakor kaže avstrijska uvozna statistika za prvo letošnje polletje. Pšenice je uvozila
Avstrija v tej dobi 1,477.970 met. stotov proti 988.200 mt. stotom v prvi lanski polovici, Glavne dežele1 v uvozu pšenice so bile Ogrska, Jugoslavija in Kanada, in sicer v gornji vrsti s 678.434, 423.766 in 212.520 meter-skimi stoti. Rži je importirala Avstrija 685.033 met. stotov proti 502.909 stotom v prvi lanski polovici; uvozne dežele so bile Ogrska, Češkoslovaška, Nemčija, Jugoslavija in Rumu-nija, s 396.569, 242.338, 34.312, 2258 in 2987 tonami. Dočim je bila Jugoslavija pri uvozu pšenice na drugem mestu, daleč spredaj pred Kanado, se glede rži ne more primerjati s prvimi importnimi deželami. Tudi uvoz ječmena v Avstrijo je narasel in sicer od 246.622 na 386.805 met. stotov. Na uvozu so bile udeležene med drugimi Češkoslovaška, Ogrska, Rumuni-ja, Nemčija in Jugoslavija, s kvotami 166.256. meter, stotov, 152.653, 29.793, 20.039 in 16.816. Tudi tu smo precej zadaj, a relativno ne toliko kot pri rži. Uvoz ovsa je narasel od 413.129 na 664.191 met. stotov; glavni dobavitelji so bili Nemčija, Češkoslovaška, Ogrska, Rumunija in Jugoslavija, s kvotami 294.131, 251.972, 98.886, 13.413 in 337. Tu smo čisto v ozadju. Uvoz koruze v Avstrijo se je podvojil, narasel je od 523.420 met. stotov na 1,091.057. Tu smo pa mi da-leko spredaj na prvem mestu, kajti Jugoslavija je dobavila 691.643 stotov, sledeča ji Ogrska 246.892, Rumunija 97.420 in Argentina 32.592. Uvoz pšenične moke je narasel od 689.416 na 839.460 met. stotov, uvoz ržene moke je padel od 39.318 na 30.611 stotov. Ržena moka v primeri s pšenično ne igra nobene vloge. Diferenciranih štvilk nimamo. Za Jugoslavijo prideta torej v prvi vrsti v poštev pšenica in koruza.
PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA NA DRŽ. TRGOVSKI AKADEMIJI V LJUBLJANI.
Dijaki, ki hočejo polagati popravni izpit, morajo vložiti prošnje do 25. avgusta. Popravni izpiti se vrše od 26. avgusta dalje po redu, ki je objavljen na uradni deski.
Vpisovanje se vrši L, 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure; vpisovanje za L letnik v ravnateljevi pisarni, vpisovanje za II., III. in IV. letnik v učilnici IV. letnika.
V	I. letnik trgovske akademije se sprejemajo oni učenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije (realne gimnazije, realke) z nižjim tečajnim izpitom ali 4 razrede meščanske šole s končnim izpitom.
Učenci meščanskih šol, ki so položili končni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom, polagajo dopolnilni izpit samo iz nemškega jezika, oni učenci pa, ki so položili končni izpit z dobrim uspehom, polagajo ves dopolnilni
izpit, t. j. iz slovenščine, nemškega jezika, narodne zgodovine z geografijo in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimnazijskega razreda.
Učenci, ki so dovršili četrti razred gimnazije (realne gimnazije, realke) pred šolskim letom 1029/30, se sprejmejo brez nižjega tečajnega izpita.
Sekcija špeceristov Gremija trgovcev v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da je nje marljivi in vzorni odbornik g. Ivan S t a c u 1 dne 15. t. m. v Splitu nenadno preminul. Pogreb pokojnega se bo vršil v sredo 20. t. m. ob 16. uri od glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnemu skazimo zadnjo čast s polno udeležbo na pogrebu!
ANGLEŠKO ZANIMANJE ZA ŽELEZNI RUDNIK LJUBIJA.
V	železnem rudniku Ljubija pri Prije-doru so delovni čas znižali. Zdi se pa, da se bo v doglednem času delo s podvojeno silo zopet pričelo, ker kaže neka angleška družba za ta rudnik živahno zanimanje. Med angleško družbo in rudniško direkcijo se vršijo sedaj pogajanja glede večjih dobav. — Rudnik Ljubija je bil znan že v srednjem veku in je nesel tedanjim kraljem znatne vsote.
<f * V
TRGOVSKA POGAJANJA MED FRANCIJO IN ROMUNIJO PRED ZAKLJUČKOM.
Omenjena pogajanja o novi trgovski in pomorski pogodbi so neposredno pred zaključkom, kakor pravi poročilo iz Pariza. O glavnih točkah pogodbe so se že zedinili. Romunija dobi za svoj uvoz v Francijo pravico največje ugodnosti, dalje precejšnje ugodnosti glede uvoza koruze v Francijo. Francija dobi olajšave za svoj uvoz v Ru-munijo in zagotovilo, da bodo imena francoskih vin v Rumuniji zaščitena. Pogodbi bo pridejan dogovor o naselitveni pravici romunskih državljanov v Franciji in obratno.
MEDNARODNI KARTEL DUŠIKA.
Mednarodni kartel dušika, ki se naj bi imel ustanoviti, še vedno ne obstoji, kajti ustanovitev takega kartela je naletela na težave. Vendar je pa opažati, da se interesenti zelo trudijo, da bi prišlo do kartela. Te dni so se sešli v Ostende predstavniki Nemčije, Francije, Belgije, Anglije, Italije itd. ter so razpravljali o določitvi enotne cene. Ta pogajanja se bodo nadaljevala v Parizu z zastopniki Čile. Dalje je bila izvoljena komisija, sestoječa iz petih članov, njena naloga je, da prouči vprašanje produkcije in da stavi tozadevne predloge. Na drugi strani se doznava, da je bila angleško-nemška pogodba glede dušika podaljšana za 10 let. Ta pogodba je odpovedljiva šele po preteku 5 let.
*	* *
ODPUSTITEV ALI ZNIŽANJE MEZD.
Ravnateljstvo podjetja Siemens v Berlinu je v okrožnici na svoje oddelke izjavilo, da se morejo doslej izrečene odpustitve preklicati in se je mogoče nadaljnjim odpustitvam ogniti, če so nastavljena' in delavci zadovoljni z lOodstotno redukcijo plač in mezd in s sorazmerno skrčitvijo delovnega časa To bo ostalo v veljavi od 15. t. m. dalje tako dolgo, da bo sedanja kriza premagana.
RUSKE VŽIGALICE V NEMČIJI SE UMIKAJO.
Dogovor Nemčije s švedskim vžiga-ličnim trusiom 1. VI. t. 1. o uvedbi švedskega vžigaličnega monopola je ustavil import ruskih vžigalic v Nemčijo. Ta uvoz, ki se je pričel šele proti koncu leta 1928, je narasel v teku preteklega leta na znatno višino. Po začasnem padcu v zadnjih mesecih preteklega leta je uvoz iz Rusije v tekočem letu naj-prvo zopet močno narasel in je dosegel v prvem letošnjem četrtletju rekordno višino 7400 milijonov kosov. V drugem četrtletju je pa padel že na 11 milijonov 400.000 kosov vžigalic in se bo sedaj popolnoma ustavil. S tem pa seveda še ni rečeno, da je borba med rusko in med švedsko vžigalico za svetovni trg že končana. So še drugi trgi, na katerih se Švedi Rusom umikajo.
Zaklopne znamke v zelo lični izvedbi je izdala uprava Ljubljanskega velesejma v propagandne svrhe za šumarsko in
lovsko razstavo, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra na velesejmu v Ljubljani. Znamke so vsakemu brezplačno na razpolago in naj se zahtevajo od urada velesejma v Ljubljani.
KON KURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih, predkonkurzih in prisilnih po-ravnacah izven konkurza za čas od
1.	VIII. do 10. VIII. 1930.'
A. OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Koričan E. Oliver, lastnika Elza Koričan, Zagreb, Prera-dovičeva ul. 8.
Primorska banovina:	Nabavljačka
zadruga državnih službemka, Drniš.
Drinska banovina: Dobič Sreten, Mio-nice; Perič Dragoslav, Šabac.
Dunavska banovina: Jovanovič Ste-van član tvrdke Steva Jovanovič i dr., Ruma; Petrovič Mojsa i Julijana, Mali Torak.
Moravska banovina: Milenkovič Ante, Pirot.
Vardarska banovina: Stevanovič Vasiliji, »Šote«, Vranje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Sibin, Beograd, Kr. Aleksandra 320; Markovič Mihail, hotel »Lovački Rog«, Beograd.
B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Ebenspanger Hugo, Zagreb, Jurišičeva ulica 26; Naj-man Pavel, Popovača; Strassberger Albert, Varaždin; »Radiorad«, lastnika Vilim Gvozdič in Adolf Hell, Zagreb, Gunduličeva ul. 7.
Dunavska banovina: Baliut Ertl. No-
vi	Sad.
C. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Dravska banovina: Bulc Anton, Mokronog.
Drinska banovina:	Muftič	Mujaga,
Gračanica.
D. ODPRAVLJENI KONKURZI:2
Dravska banovina: Cvikl Stanko, Dobrna; Klančnik Marija, Ojsterška vas; »Tova« d. z o. z., Ljubljana.
Savska banovina: »Koloniale«, lastnik Dragutin Križanec. Varaždin.
Dunavska banovina: Savič M. Mio-drag, Gor. Goreonica; Vaserman Josif, Novi Sad.
Moravska banovina:	Mirčič	Drag.,
Niš; Stankovič P. Milan, Niš.
E. ODPRAVLJENI PREDKONKURZI:
Savska banovina: Fischer R., buffet,
Zagreb, Duda (Radičeva) utica 13; Rajič brača, lastnik Žarko Sivčev, Vin-kovci.
F. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAV-
NAVE IZVEN KONKURZA:2
Savska banovina: Leikauff Juraj, Požega.
1 Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
2 Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva.
Privil. Agrarna banka je v svoji zadnji seji dovolila 124 hipotekarnih posojil v znesku 3,490.000 Din in 759 posojil za zadruge v znesku 2,880.340 Din.
Avtomatizacijo beograjskega telefonskega omrežja na reparacijski račun bo izvedla berlinska tvrdka Siemens in Halske. Ta tvrdka je napravila v Jugoslaviji že štiri avtomatične centrale.
Za obe državni tovarni olivnega olja, ki ju nameravajo zgraditi v Makarski in pri Dubrovniku, bodo nakupovali olive direktno pri producentih.
V novih tobačnih tovarnah, ki ju bodo zgradili, bodo izdelovali najfinejše tobačne izdelke za izvoz. Načrti in proračuni so že izgotovljeni.
Za opij se ponuja v Skoplju sedaj 1480 do 1500 Din. Blago zadržujejo, ker upajo na boljše cene. Letošnji izvoz opija iz Juž.ne Srbije cenijo na 32 vagonov.
Izgledi za letošnji izvoz sliv so zelo ugodni. Sedaj izvažajo še sveže slive. 30 vagonov je iz Valjeva itd. že odšlo, nad 70 vagonov je pa pripravljenih.
Za sejem v Novem Sadu se priporoča pravočasna zagotovitev razstavnih prostorov.
Španski konzulat na Sušaku bo
otvorjen te dni spričo pomnoženih trgovskih zvez med Jugoslavijo in Španijo. —
Trgovska bilanca med Avstrijo in Jugoslavijo je bila v prvem lanskem polletju s 23-4 mil. šil. aktivna za Avstrijo, letos pa s 3-4 mil. šil. aktivna za Jugoslavijo.
Kuba hoče po doslej še nepotrjenih poročilih omejiti svojo sladkorno produkcijo za 30 odstotkov na 3,250.000 ton.
Sovjetska Rusija bo poslala letos na svetovni trg okoli 500.000 ton pšenice
in beremo, da sta Francija in tudi Italija velike množine te pšenice že pokupili.
Obtok bankovcev v češkoslovaški je narasel po zadnjem izkazu Češkoslovaške Narodne banke na 6897 milijonov Kč, kovinsko kritje znača 46 odstotkov.
Novih delniških družb v Italiji je bilo ustanovljenih v preteklem mesecu 209 z delniško glavnico 612 5 mil. lir.
V Moravski iščejo nafto; sodeč po raznih plinskih izpuhih upajo, da jo bodo gotovo dobili.
Radioaparatov kupuje Poljska vedno več; lani jih je v prvih petih mesecih kupila za 2,850.000 zlotov, letos pa za 4,190.000. Glavna importerka je Nemčija, nato Holandska, Češkoslovaška in Avstrija.
Osobje banke za Mednarodna plačila
obstoji poleg nižjih nastavljencev iz ca. 60 oseb. Sicer gre njeno poslovno leto od 1. aprila do 31. marca, vendar obstoji možnost, da bo dala banka že ob zaključku koledarskega leta skupen pregled o njenem dosedanjem delovanju.
Nemci bodo zopet pričeli z železniškimi deli v Perziji, ki so bila doslej ustavljena, v okviru stare pogodbe. Gre za severni del železnice, ki bo tekla od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva. Južni del gradijo Amerikanci.
Produkcija premoga v Avshriji v prvem letošnjem polletju je bila s 16 milijoni 120.000 met. stoti bistveno pod povprečnostjo. V zadnjem času so precej domačega premoga naročile zvezne železnice.
Bojkot nemškega blaga v Holandiji narašča; poljedelske zadruge in zveze so pričele sedaj z bojkotom nemških industrijskih izdelkov, v znak protesta proti zvišanju nemške carine na sir in surovo maslo, ki je nameravano v nasprotju z nemško holansko trgovsko pogodbo.
Zakon o svetovni poštni konvenciji,
ki je bil sklenjen 28. junija 1929 med Jugoslavijo in drugimi svetovni poštni zvezi pripadajočimi državami- je kralj podpisal.
O	bolgarskem posojilu v inozemstvu
se zmeraj več sliši; predsednik bolg. Narodne banke Ivanov je izjavil sedaj, da se bo pričela pogajati Bolgarija v doglednem času z Banko za mednarodna plačila o posojilu v znesku štirih milijard lejev, ki ga hoče porabiti za kritje gospodarskih potrebščin dežele.
Položaj avstrijske industrije.
Zadnje poročilo o položaju avstrijske industrije se glasi: V prodaji premoga ni nobenega vidnega zboljšanja. Uvoz premoga je ostal slab in produkcija domačih premogovnikov se je morala močno omejiti. Ker so se za lansko zimo izredno dobro založili, te zaloge še sedaj niso popolnoma izrabljene in bo zato letošnje kritje za zimo zaostalo celo za normalno množino. — Glede železa zaznamujejo zaenkrat samo majhno zboljšanje v naročilih. V jekleni industriji je bil eksport jekla v palicah precejšen, znatno je pa padel eksport fabrikatov. Program zveze za gradbo mostov bo prinesel tvrdkam železne konstrukcije nova naročila. V kovine predelujoči industriji je povpraševanje po majhnem orodju slabo, po večjem boljše, zlasti za namene cestnih gradb. Povpraševanje po strojih za obdelovanje lesa je nezadovoljivo. — V industriji avtomobilov in koles je kupčija v drugi polovici junija precej nenadoma popustila. Na prodajo vpliva neugodno velika prodaja že porabljenih avtomobilov in motornih koles in na nemškem trgu ostra konkurenca nemške avtomobilne industrije, ki pa mora zopet sama izvajati velike obratne omejitve. — V industriji kablov se je mogla inozemska prodaja precej povišati, dočim so domača naročila nazadovala. Izvoz svinčenih kablov se je mogel v prvi letošnji polovici napram isti dobi lanskega leta več kot podvojiti; šel je v prvi vrsti v Belgijo, Nizozemsko, Indijo, Jugoslavijo in Anglijo.
Tudi izvoz drugih kablov je narasel. Nadaljevanje daljnovodov bo pa prineslo tudi domača naročila. — V industriji magnezita je eksport materiala sige (Sinter) v zadnjem času močno padel, kar je v zvezi z omejitvijo železne produkcije. — Na lesnem trgu traja stagnacija naprej. — V pohištveni industriji trpi domača prodaja vsled rastočega uvoza iz inozemstva, zlasti iz Ogrske in Češkoslovaške. Eksport iz Avstrije je nekoliko padel. — V tekstilni industriji je kupčija v konfekciji nezadovoljiva in se javlja zlasti močno nazadovanje v nakupih od strani ino-zemcev. — V industriji klobukov je konkurenca huda, vendar je pa prodaja v splošnem še zadosti dobra —
V	trgovini s čevlji niso običajne sezij-ske razprodaje trgovine prinesle doslej nobenega posebnega uspeha. Jesenska naročila prihajajo precej počasi, vendar je možno še zmeraj računati z zboljšanjem. Zato se tovarne čevljev tudi z usnjem še ne zalagajo v večjih množinah, tako da je domača trgovina z usnjem precej mirna, dočim je eksport boljši. — V kemični stroki trpi prodaja superfosfatnega gnojila vsled rastočega uvoza iz Italije, Poljske in Češkoslovaške, tako da morejo tovarne izrabiti svojo kapaciteto komaj s 50 odstotki. Tudi na prodajo žveplene kisline vpliva inozemska konkurenca neugodno. — V kupčiji mineralnega olja (petroleja itd.) se opaža po ustanovitvi kartela znatno naraščanje prometa. Od občine Dunaj napovedana akcija proti kartelu bencina bi mogla pač vplivati na novo ureditev trga, ki se je mogla s težavo doseči šele po zelo dolgotrajnih pogajanjih.
RUMUNSKA PETROLEJSKA INDUSTRIJA.
Zveza rumunskih producentov petroleja je razpravljala o znanem predlogu družb Astra Romana in America-no Romana glede prevzetja izvoznega previška petrolejskih produktov. Zborovalci so bili mnenja, da odgovarja ponudba potrebi, da so njeni pogoji pošteni in da se mora vrtanje omejiti. Vsi navzoči so bili prepričani o potrebi sodelovanja z velikimi petrolejskimi koncerni, ker je ureditev rumun-skega eksportnega problema mogoča le na .mednarodni podlagi. Generalni ravnatelj družbe Astra Romana je izjavil, da so petrolejske rezerve Ru-munije premajhne, da bi se prodajali rumunski produkti po prenizki ceni. Izjavil se je za racionalizacijo produkcije in za omejitev vrtanja. Trgovski in industrijski minister je pozdravil ponudbo v imenu vlade in je poudarjal svoje prepričanje o potrebi njenega sprejetja. Izgledi za ureditev na začrtanem temelju so po poročilu »Frankfurter Zeitung« iz Bukarešte ugodni. Na občnem zboru družbe Steana Romana je utemeljevala uprava brezdivi-dendnost za poslovno leto 1929. Vzrok za to, da se ne izplača dividenda, je negospodarsko izkoriščanje rumunski pelrolejskih nahajališč, dalje pretirano obdavčenje in previsoke vozmn-ske tarif e. Izgledi pa so se v zadnjem času v toliko izboljšali, ker se je na prodajnih trgih zmeraj bolj pokazala politika sporazuma. — Na drugem mestu smo že poročali, da sta se Standard Oil in Royal Dutch sporazumeli Qlede interesne sfere na petrolejskem trgu v Rumuniji. Iz tega in gornjega poročila vidimo, da prehaja tudi ru-munski petrolej zmeraj bolj v omrežje svetovnih petrolejskih koncernov.
ČILSKI SOLITER BO CENEJŠI.
Družba proizvajalcev čilskega solitra v republiki čile v Južni Ameriki deluje ze več let na tem, da poceni dušično umetno gnojilo čilski soliter v toliko, da bo v skladu s splošnim padcem cen kmetijskih pridelkov, še pred štirimi leti se je cena tega gnojila v Jugoslaviji pri vagonskem odjemu gibala okrog 520 Din za 100 kg; od tedaj nadalje je pa postopoma padala, dokler ni letošnje pomladi dosegla pri vagonskem naročilu ceno od 280 Din na Su-šaku.
Dne 17. julija t. 1. je omenjeno društvo objavilo svoje nove cene za bodočo gnojilno sezono 1930-31. leta. Po tem razglasu se bo oddajal soliter v vagonskih količinah od najmanj 10.000
kg, postavljen na postajo Sušak, po naslednjih cenah za 100 kg:
V	mesecih
juli—september 1930	Din	252 —
oktober	„	„	255-
november	„	„	257 -
december	„	„	260-
januar :	1931	„	262 —
februar—junij „	„	265 —
Te cene v dinarjih so izračunane na podlagi današnjega tečaja angleškega funta in se eventuelno neznatno spremenijo, če bo funt poraste! ali padel.
—	Iz tega je razvidno, da stane to ve-levažno dušično gnojilo skoro za polovico manj nego pred štirimi leti.
Čilski soliter se da v manjših količinah uspešno trositi tudi jeseni na ozi-mino. Jesenske cene zanj so pa tako nizke, da razlika od Din 13 lahko krije obresti od kapitala, ki ga kmet že pri jesenskem gnojenju vloži. Tako je kmetovalcem in kmetijskim korporacijam dana prilika, da si lahko že jeseni nabavijo potrebno količino solitra, četudi ga bodo trosili šele spomladi.
Da bi bili kupci solitra obvarovani od morebitnega poznejšega padca cen, jim je Društvo s posebnim določilom zajamčilo pravico, da se okoristijo najnižjih cen. To določilo se glasi:
»V primeru, da bi Društvo proizvajalcev čilskega solitra znižalo od danes nadalje do 30. junija 1931. 1. uradne cene čilskega solitra v Jugoslaviji, kakor so objavljene 17. junija 1930. 1., je do nove odredbe obvezano, da vse svoje dobavne sklepe med 1. junijem 1930 in 1. junijem 1931 popravi po novih cenah. To znižanje cen bo veljalo tudi za dobave, izvršene že pred objavo nižjih cen. Radi formalnosti si pa Društvo pridržuje pravico od dne, ko bo smatralo to za umestno, prenehati v svojih sklepih s tu navedenim jamstvom.«
Po tem vsak večji kupec čilskega solitra lahko zahteva od prodajalca, da se to določilo vpiše v sklepno pismo, da se pri morebitnem padcu cene more z njimi okoristiti.
Oddaja pleskanja železniških mostov
1.	čez Ljubljanico pri Preserju, 2. v Otovcu, 3. čez Mežo na progi Dravograd—Labud in 4. čez Dravo v Mariboru gl. kolodvor. Ponudbe je vložiti pri gradbenem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani do 26. avgusta 1930. Predmetni oglasi so v fri-sarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razdelitev balkanskega trga v jeklu.
V	berlinskih finančnih krogih se govori, da so sklenile srednjeevropski skupini pripadajoče jeklarne Mednarodne zveze surovega jekla, med njimi Alpine Montan in čslov. tovarne, dogovor, ki teče do konca leta 1931 in ki vso balkansko kupčijo takole urejuje: iz balkanskih dežel prihajajoča naročila se dodelijo v bodoče oni tovarni, ki leži vozninsko-tehniško najugodneje. Hočejo doseči enak dogovor tudi s poljskimi tovarnami, ki ne pripadajo Mednarodni zvezi.
O	sladkorju. Po newyorških poročilih je bil za borbo proti depresiji na kubanskem sladkornem trgu osnovan odbor, sestavljen iz zastopnikov ameriških in kubanskih producentov ter bank, z nalogo, da proda pri prehodu k novi kampanji preostale previške sladkorja. V Nemčiji so imeli že v maju v načrtu prisilne odredbe za sladkorno industrijo, ki jih pa niso izpeljali. Sedaj se pogajajo o združitvi v sladkorni industriji; zaenkrat ostane v veljavi za eno leto podaljšani provizo-rij, po katerem je sindiciran samo eksport. Nemška sladkorna produkcija je narasla od lanskih 16,500.000 stotov letos na 19,600.000 stotov, k čemur pridejo še preostanki iz preteklega leta v višini 2,500.000 stotov. Na drugi strani je pa padel konsum od 11-8 na 11 4 mil. stotov. Petnajstodstotna produkcijska omejitev bi zadostovala za stabilizacijo notranjega nemškega trga.
Zgube v nemški industriji lokomotiv.
Tovarna lokomotiv in tovornih avtomobilov Hensehel und Sohn d. d. v Kasselu zaključuje svoje prvo poslovno leto z zgubo 2,044.000 mark. Odpisov je bilo za 2,700.000 mark. Značilno za slabi položaj v nemški lokomotivni industriji je dejstvo, da je dobavila družba Henschel, koje hrbtenica je vendar gradba lokomotiv in ki je med največjimi tovrstnimi podjetji, v preteklem letu za Nemško državno železnico eno samo majhno lokomotivo in tri tendenc.
Indijska bombažna kriza. Novi indijski bombaževi pridelek bo prišel v dveh mesecih na trg, a do takrat bi moral biti prodan še previšek iz starega pridelka, ki znaša ca. 1 milijon bal. Veliko je vprašanje, če se bodo . da,e„.iz *53a Poviška prodati znatne 1 količine, 'čeprav je cena na bombaže- | vem trgu ca. 13 funtov in 15 šil. pod normalo. Indijski centralni bombaževi odbor se je spričo grozeče krize obrnil na vlado s prošnjo za dodelitev podpor pridelovalcem bombaža.
Pomožne akcije za farmerje v Ameriki. Da se doseže izdatnejša podpora za farmerje, trpeče vsled suše itd., je odredil Hoover bistveno krčenje v proračunu za bodoče leto. Mornarica bo svoje običajne križanje bistveno omejila, ladjedelnico v Key West bodo začasno zaprli, tri vojne ladje in več zastarelih križark bodo vzeli iz službe itd. Na ta način bodo samo iz proračuna za mornarico dobili ca 10 mil. dolarjev.
K mednarodnemu dogovoru o dušiku. Bližnji mednarodni sporazum v industriji dušika bo imel tudi točko, da se Nemčija odreče dobavam za francoski in za belgijski trg. Leta 1927 je eksportirala Nemčija nad 1 milijon ton dušikovih gnojilnih sredstev, od tega
200.000 ton v Francijo in 67.000 ton v Belgijo, kar je več kot 25 odstotkov skupnega eksporta. Od tedaj naprej je ta eksport padal po vrednosti in po kakovosti, a je znašal v prvi letošnji polovici vseeno še 16 odstotkov skupnega eksporta.
Rumunska petrolejska restrikcija.
Rumunske petrolejske družbe, ki so se pred kratkim združile v izvozni monopol, poročajo po svoji zvezi sedaj o restrikcijskem načrtu. Po poročilu je dosegla produkcija petroleja v prvem letošnjem polletju ca 2,900.000 ton in bo po načrtu znižana v bodoče na
2.300.000 ton polletno. Produkcija družbe Romana Američana bo zmanjšana od 219.804 ton v prvem letošnjem pol-
letju po restrikcijskem načrtu na polletnih 194.940' ton, produkcija družbe Steana Romana od 449.719 na 334.260 ton. Dalje poročajo iz Bukarešte, da je predvideno 15 odstotno zvišanje cen pri vseh petrolejskih produktih. Vemo tudi že, da sta se glede rumunske petrolejske produkcije sporazumeli Standard Oil in Royal Dusch Shell in so vsi omenjeni ukrepi gotovo s tem v zvezi.
Kovinski trg. Zadnje znižanje cen na trgu bakra se glede tendence ni omejilo samo na baker, temveč tudi na druge surove kovine, kar se ne da razložiti iz slabega statističnega položaja in iz relativno majhne porabe. Le z bakrom so se producenti močno založili. Spričo zboljšanega povpraševanja na trgu bakra so se dvignile v ceni tudi druge kovine. Mnenje, da bo bakreni kartel cene zvišal, skoraj ne obstoji več, zlasti še, ker je konzum zopet za nekaj časa krit. — V novem kartelu cinka je treba rešiti še različna vprašanja. Produkcijsko kontingentira-nje 77 odstotkov za Evropo in 23 odstotkov za Mehiko, Kanado in Avstralijo pomeni precejšnje povečanje inozemske udeležbe na evropskem trgu. Po tem ključu hočejo izvesti sedaj produkcijsko omejitev, ki se ji bodo priključili menda tudi prekomorski producenti. Govori se, da bo znašala omejitev produkcije ca,30 odstotkov. Potom skupne poolske blagajne naj se doseže nekakšno izenačenje med prodajalci posameznih podjelij. Ameriški producenti, ki so vezani po antitrust-nem zakonu, se bodo molče držali dogovora. Važno za evropske cinkarne je pritrdilo, da bodo dobile zopet zadostne množine rude iz prekomorja. — Po restrikcijskem predlogu britanske zveze producentov cina bo 94 jam v drugi letošnji polovici za dva meseca počivalo; to pomeni za 9200 ton zmanjšano produkcijo, ker bo produkcija ob
43.000 letnih tonah za ostale 4 mesece reducirana za 20 odstotkov. Z zagotovitvijo 25 odstotne produkcijske omejitve v bolivijskih rudnikih in 20 odstotne v holandsko-indijskih je računati z zopetno omejitvijo 7000 ton, skupaj torej za drugo letošnjo polovico z več kot 16.000 tonami ob letni svetovni produkciji 185.000 ton. — Svetovna produkcija svinca je padla v juniju na 150.500 ton. Vsled slabih cen je več svinčenih rudnikov v Avstriji obratovanje že ustavilo.
»Industrijski kompas« (Industrie-Com-pass). Praška zaloga te znamenite publikacije razpošilja sedaj letnik 1930/31. Večji del je letos namenjen češkoslovaški. V uvodu se poudarja, da je poostrena konkurenca producenta večkrat prisilila k neposrednemu obisku malega trgovca in konsumenta. Založba je to okolnost upoštevala na način, da je sprejela v novo izdajo imena onih detajlnih trgovin in obrtnih podjetij, kojih obrat bi morda industrijca mogel zanimati. Tudi je v novi izdaji register komercialnih informacijskih uradov in vplačanih uradov. Samo novi čslov. zvezek . »kompasa« registrira
40.000 podjetij, v takem redu, da mo-eš vsako tvrdko takoj dobiti, tudi tedaj, če njen delokrog in njeno bivanje lista znana. V blagovnem seznamu dobiš vse, kar Češkoslovaška proizvaja, a z načelno izločitvijo vsake reklame sredi med besedilom. Zato je ta blagovni seznam čslov. producentov vzorno pregleden in objektiven. Z novim' letnikom si bo pridobila povsod znana publikacija številnih novih prijateljev.
Zavarovana glavnica v češkoslovaški znaša sedaj 13.853 milijonov Kč; 7791 nilijonov pride na domače zavode, 6062 na inozemske.
LnttjAtuha btru
Tečaj 18. avgusta 1930.
•■vuhi:
*■>*—4—1 1 h. foid. . ,
Bartto IM...............
BraMt 1 Mg«.............
Bvdknpatta L prag« . , e«MI> 100 Ir. .777. . .
DanaJ 1 HMaf............
London 1 funt...........
*«wjork 1 dok*..........
Parte 100 Ir............
Praga 100 kr—...........
TM 100 Ur . . ..........
Povpra-
ševanje
9|*
13-445
1094'4b
56-13
220-59
294--
Ponndr
Dtr
22-70
13*476
7-8763
9-8840
1097-40
7-9618
274-44
56-33
222-59
167-13
296-—
Dobave: Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe za prekritje strehe prizidka postaje Slovenjgradec, do 22. avgusta t. 1. pa glede dobave stenskih telefonskih desk, brzojavnih miz, telefonskega materijala ler vrvic in jermenov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. VHI. t. 1. ponudbe za dobavo krp in bombaža za čiščenje, žičnih krtač, elektrotehničnega materijala, lanenega firneža in barve. Dne 4. septembra t. 1. se bo vršila pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave telefonskih apra-tov. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja restavracije na postaji Hum v zakup. Predmetna licitacija se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu dne 4. septembra t. 1. Predmetni oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave: Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 20. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 10.000 kg fižola. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo nalučnikov. Pri Glavnem sanitetnem slagalištu v Zemunu se bo vršila dne 4. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave copat za bolnike, dne 9. septembra glede dobave raznih plaščev in srajc ter dne
11.	septembra glede dobave hidrofilne gaze in Billroth-batista. Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 4. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave razne pločevine, raznega železa in cina v blokih. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo raznega kovinastega materiala. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejem do 27. avgusta t. I. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo medene pločevine in medenih zakovic.
—	Direkcija državnega rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe za dobavo lopat ter za dobavo štedilnikov, kopalnih banj in kotlov za pranje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ministr-
stvu za zgradbe v Beogradu dne 3. septembra t. I. glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov; pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 8. septembra t. I. glede dobave gramoza, dne 9. septembra t. 1. pa glede dobave krp in bombaža za čiščenje; pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 9. septembra t. 1. glede dobave zabojev ter blaga (platna in jute) za embalažo; pri direkciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu dne 9. septembra t. 1. glede dobave skretnic, tračnic in podložnih plošč. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Trjiu poročila
TRŽNE CENE V MARIBORU, dne 15. avgusta 1980.
1 kg govejega mesa L 18 do 20, II. 14 do 16, III. 10 do 14, jezika svežega 20 do 25, vampov 7, pljuč 5 do 8, ledvic 18 do 20, možganov 18 do 20, parkljev 4 do 5, vimena 8 do 10, loja 2-50 do 10 Din.
Teletina: 1 kg teletine I. 25 do 35,
II.	16 do 20, jetr 25, pljuč 20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 15 do 18, sala 22 do 24, črevesne masti 12 do 14, pljuč 10 do 12, jetr 10 do 14, ledvic 20 do 25, glave 10 do 12, nog 8 do 10, slanine sveže 18 do 24, papricirane 25 do 30, prekajene 25 do 30, masti 22 do
26, prekajenega mesa 18 do 27, gnjati 30 do 40, prekajenih nog 8 do 10, prekajenega jezika 30 do 36, prekajene glave 10 do 12 Din.
Drobnica: 1 kg ovčjega mesa 12 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih klobas 36 do 40, debrecinskih 30 do 32, brunšvi-ških 18 do 25, pariških 28 do 32, posebnih 28 do 30, safalad 28 do 30, hrenovk 30 do 36, kranjskih 30 do 40, 1 kom. prekajenih 5 do 6, 1 kg mesenega sira 28 do 32, tlačenk 22 do 28 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I 10, II. 5 Din.
Kože: 1 kom. konjske kože 150 do 180,
1	kg goveje kože 11 do 12, telečje 20, svinjske 10, gornjega usnja 62 do 110, podplatov 55 do 65 Din.
Perutnina: piščanec majhen 12-50 do 20, večji 25 do 38, kokoš 30 do 45, raca 20 do 30, gos 35 do 50, zajec domači, majhen 6 do 15, večji 20 30 Din.
Ribe: 1 kg morskih rib 30 do 40 Din.
Mleko, maslo, sir, jajca: 1 liter mleka
2-50 do 3, smetane 12 do 14, 1 kg surovega masla 36, čajnega masla 40, kuhanega masla 40, ementalskega sira 80, polementalskega 40, trapistnega 18 do 30, grojskega 30 do 32, tilsitskega 30 do 32, parmazana 75 do 80, sirčka 7 do 8,
1	jajce 0-85 do 1-25 Din.
Pijače: 1 liter vina novega 12 do 20, starega 16 do 24, piva 9, 1 stekeflnica piva 5’50, 1 sodček piva (25 1) 150, 1 liter žganja 40 do 48, ruma 54 do 56, sadjevca 4 do 5, 1 steklenica pokalic 1-50 do 2-50 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 5, črnega 4-20, žemlja 0-50 Din.
5J
«
v;
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nudi
najfinejši in najokiumejSi
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo!
Tehnično In higijenično naj modeme j c urejena klsarna v Jugoslaviji
Pisarna: Ljubljana« Danajska cesta 1 a, 11. nadstr. Telefon Slei. 25». r
Sadje: 1 kg jabolk 4 do 6, sliv 4 do 6, posušenih 10 do 14, marelic 16, breskev 14 do 18, hrušk 8 do 10, limona
0-50 do 1, oranža 2 do 4, 1 kg rožičev 8 do 10, smokev 8 do 12, dateljnov 44 do 48, mandeljnov 48 do 64, orehov 12, luščenih 44 do 56, rozin 14 do 28, maka 12 do 16 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 48 do 90, II. 42 do 72, pražene I. 60 do 96,
II.	44 do 90, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 58 do 70, mletega 62 do 74, cimeta 60 do 70, paprike 36 do 70, testenin 8 do 11, marmelade 20 do 40, pekmez 16, medu 16 do 20, sladkorja v prahu 13-50 do 14, v krist. 12 do 12-50, v kockah 13 do 14, kvasa 34 do 40, škroba pšeničnega 12 do 20, riževega' 16 do 24, riža 5 do 10, 1 liter kisove kisline 45 do 50, kisa navadnega 1-50 do
4,	vinskega 3 do 8, olja olivnega 16 do 28, bučnega 15 do 16, špirita denat. 10 do 12, 1 kg mila 13 do 18, sode 1-80 do
2, ječmenove kave 8 do 15, cikorije 13 do 20 Din.
Žito: 1 kg pšenice 2 do 2-50, rži 1-45 do 2-50, ječmena 1-35 do 2-50, ovsa 1-75 do 2, koruze 1-80 do 2-50, prosa 2-10 do
3, ajde 1-60 do 3, fižola 3 do 4-20, graha 14, do 16, leče 14 do 17 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke 00g 3-35 do 4, 0 3-20 do 4, 1 3-70 do 3-75,
2	3-60 do 3-80, 4 3-35 do 3-65, 5 3-05 do
3-50, 6 2-50 do 3-25, 7 1-60 do 2-50, ržene moke I. 3 do 3-40, II. 2-75 do 3-50, prosene kaše 3-25 do 5, ječmenčka 3-50 do 14, otrobov 1 do 2, koruzne moke 1-60 do 2-25, koruznega zdroba 2-75 do 4, pšeničnega zdroba 3 do 4, ajdove moke-št. 1 5"75 do 7, št. 2 3-50 do 6-20, kaše 7 do 7-50 Din.
Krma: 1 q sladkega ali kislega sena 65 do 80, otave 65 do 80, ovsene, pšenične, ržene slame 50 do 55 Din.
Kurivo: 1 m3 trdih drv 130 do 150, mehkih 90 do 110, 1 q premoga trboveljskega 38 do 45, velenjskega 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75 do 1, 1 liter petroleja 7, bencina 8 do 14, 1 kg karbida 7 do 8, sveč 18 do 35 Din.
Zelenjava: 1 kom. salate glavnate 1 do 1-50, endivije 1 do 1-50, kupček ra-diča 1, 1 glava zelja zgodnjega 1 do 5» poznega 1 do 5, ohrovta 1 do 4, kupček špinače 1, 1 kg paradižnikov 3 do 4, zelene paprike 8 do 10, 1 kom. kumare
1-50 do 3, za ukisovanje 7 kom. 1, buč jedilnih 1 do 4, kupček luščenega graha 8, fižola v stročju 1, kifelčarja 1, šopek peteršilja 0-25, zelene 1 do 1-50, zelenjave za kuho 0-25, 1 kg čebule 3 do 4, česna 16, 1 komad pora 0-50, korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, repa 0-25 do 0-50, kolarabe 0-50, 1 kg krompirja zgodnjega 0-75 do 2, hrena 16 do 18 Din.
ANTON STACUL, trgovec v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegov pre-ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
JEAN STACUL
trgovec
dne 16. t. m. po nesrečnem naključju, previden s svetotajstvi, v Splitu mirno preminul.
Truplo blagopojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v sredo, dne 20. avgusta 1930 ob 4. uri popoldne izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Prosi se tihega sožalja.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v četrtek 21. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1930.
Brez posebnega naznanila.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
FflFF Šivalne stroje
IUCH kolesa » po ugodni ceni in
tudi na obroke, dobite le pri tvrdki
Ign. VOK
Ljubljana,
Tavčarjeva ulica 7. PODRUŽNICI:	NOVO	MESTO	V	KRANJ
\KUVERTA
»OtBA mo.*.
Tvoralca kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA Volavakl pot t Karlovtka c. a
® Račune, memorandume, cenik«, naročilnice ▼ blokih • poljubnim Merilom 11 atov, kuverte, etikete in rum druge komer olj eln« tiskovin* dobavlja hitro po smernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, GregoriKeva ulica 23
TELEFON 3993 — Za večja naročila zahtevajte proračuna!.
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovako - industrljako <L d. >MERKUR< kot izdajatelja ln tiikarja: O. MICHALEK, Ljubljana.