Eo«*tafeXnJ I*rto3 3(5 groSeV, mtteSnl n*rt>£n1na f-fiRng1
PROTESTIRAMO PROTI ŠČITENJU NACISTOV IN PREGANJANJU ANTIFAŠISTOV — PROTI POLITIKI NOVEGA FAŠIZMA NA KOROŠKEM
LETNIK II. J>
DUNAJ, V PETEK 28. III. 1947
ŠTEV. 19 (47)
ALI - ALI
.V boju za priključitev Slovenske Koroške k novi Jugoslaviji je prišla do izraza popolna enotnost koroških Slovencev. Težke izkušnje preteklosti v horbi proti germanizaciji so nam utrle pot do spoznanja, da samo nepopustljiv boj za osvoboditev pod vodstvom Osvobodilne fronte lahko reši slovensko ljudstvo na Koroškem. To spoznanje pa za slehernega poštenega 'Slovenca pomeni hkrati povelje ki ne dopušča nobenega dvoma.
f Tudi spomenica, ki jo je podpisalo iiad 50 duhovnikov Slovenske Koroške, je nastala v duhu enotnosti. Ta spomenica nima samo dokumentarnega pomena, ampak hkrati dokazuje, da ni uspela belogardistična lažipro-paganda, ki je skušala razbiti enotnost OF. Naši duhovniki so z njo obsodili vse klevete proti novi Jugoslaviji in izrazili zvestobo svojemu ljudstvu in svoji domovini.
Enotnost koroških Slovencev pod vodstvom OF je steber naše moči. Zato je potrebno, da to enotnost čuvamo, utrjujemo in razvijamo. To je potrebno V toliko bolj v kolikor si sovražnik z vsemi sredstvi prizadeva, da bi to enotnost zrahljal ali razbil. Pri tem se poslužuje predvsem fašističnih emigrantov, torej ljudi, ki so v fašističnem ali nacističnem zavetju stregli osebnim ali strankarskim težnjam po 'oblasti, netili sovraštvo do borcev za svobodo in se tako s svojim izdajstvom izobčili. Ze to, da je Jugoslavija dala tem ljudem in jim daje še danes vse možnosti vrnitve, dokazuje, da ostajajo v tujini predvsem zločinci z okrvavljenimi rokami, kakor je kaplan Lavrih, ali pa z drugimi težkimi obremenitvami. Povsem razumljivo je, da se ljudje, ki so že tolikrat Prodali svoje brate in služili italijanskim ter nemškim okupatorjem, danes rešujejo na ta način, da se vnovič borijo proti lastnemu ljudstvu za tuje cilje.
Seveda ne nastopajo odkrito. Nasprotno. delajo se velike Slovenec, nekateri iščejo eclo pot v Osvobodilno fronto, da bi dobili vpliv na naše ljudstvo. Toda s svojim pisanjem, govorjenjem in s svojimi dejanji vedno 2Uova izdajajo svoj negativni, čustveni. miselni in politični odnos do nove •Jugoslavije, do ljudske oblasti in do tradicije partizanske borbe. Tako ši-r’jo strup, ki so ga nekoč delili po na-v°dilih nacistične propagande, ko so *ta nekoč delili po navodilih nacistične propagande, ko so svoje izdajstvo 'menovali »križarsko vojsko za rešitev vcre«.
Nekateri ljudj‘c. ki so v svojem srcu avedni Slovenci in iskreno vdani bor-1 za osvoboditev, nehote nasedajo ,em elementom. Nasedajo njihovi brk njihovemu »mučeništvu« in ^slovenstvu«. Nekateri pa zgolj iz ne-akšnega usmiljenja in dobrohotne • °Pustlijivosti opravičujejo njihovo Oteklost.
'Vse to pomeni v usodnih dneh. ko za rešitev Slovenske Koroške, ne-k°Pustn° popuščanje, ki koplje osvo-jmilnemu gibanju grob. Naš boj za teti n®k je bil zlasti v novejši preiti •	”1 je tudi še danes tako težak
s n?,zProsen, da ne dopušča nobene 'mentalnosti ali kakršnih koli vc-v«? sp zdijo posamezniku ali stanu Slovenci moramo danes posta-
Protestiramo proti nasiljem novega fašizma
in njegovih zaščitnikov
Protest POOF-a zaradi neupravičenega sodnega postopka
V zvezi z nacističnimi provokacijami v Železni Kapli v nedeljo, 16. marca 1947, kjer so organizirane „Wurfkommande" napadle slovenske zborovalce, so britanske oblasti postavile pred sodišče 12 članov OF za Slovensko Koroško, med njimi sekretarja POOF-a Karla Prašnika — Gašperja, sekretarko Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško Anico Sporn — Vido in člana POOF-a Miho Ricgla — Petra. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte je na britansko civilno upravo v Celovcu
naslovil protestno pismo, iz katerega posnemamo:
Britanske oblasti so postavile pred sodišče 12 članov OF zaradi slučaja v Železni Kapli. Vsa njihova krivda je v tem, da so se udeležili manifestacijskega pohoda na uradno dovoljeno zborovanje.
Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško kot predstavnica vsega slovenskega naroda na Koroškem v tej zvezi izjavlja sledeče:
Osvobodilna fronta za Slovensko Koro-
ško smatra, da je nošenje tistih zastav, pod katerimi so se koroški Slovenci borili v oboroženi borbi na strani velikih zaveznikov proti fašizmu, osnovna pravica slovenskega ljudstva na Koroškem. Te pravice koroškim Slovencem nihče ne more prepovedati, še manj pa jo smatrati kot kaznivo dejanje. Formalna odredba je zaradi tega za nas koroške Slovence pristranska in nasprotuje večkratnim zagotovitvam britanskih oblasti o nepristranskem zadržanju nasproti koroškim Slovencem.
Organizirano nacistično nasilje nad koroškimi Slovenci
Dne 19. marca tega leta je bil v Pliberku kulturno-politični miting na čast slovenskega koroškega pisatelja Prežihovega Voran-ca. Že ko se je zjutraj igralska skupina iz St. Vida peljala skozi Stebenj, je bila napadena. Prav tako so jih napadli nacistični zločinci po odhodu iz Pliberka. Ko so se peljali mimo Štebnja, je tamošnja nacistična ,Wurfkommando' začela metati na igralce s skale ob cesti do 5 kg težke kamne. Avstrijska policija je oddala nekaj strelov. Moharja Janeza iz Naglč so s kamenjem težko ranili na glavi. Prav tako so bili ranjeni Tonček Rutar iz St. Vida, Smolnik Marija iz Pogrč in Micika Eberwein iz Pliberka. ,Wufkommando’ je pripravila kar štiri zasede v okolici.
Ko sta se Milačeva in Kušejeva p. d. Sri-enčeva družina z Blata vračali s prireditve v Pliberku, jih je napadla tolpa kakih 30 mož. Gospodar Kušej, njegova žena in šest otrok v starosti med 10 in 20 leti so se čutili ogrožene in so naprosili avstrijsko žan-darmerijo za zaščito. Vendar orožniki niso ničesar ukrenili, razen da so odzveli ogroženemu Milaču palico, medtem ko so napadalce pustili popolnoma v miru. Kmalu nato so napadalci navalili na Kušejevo družino, ranili očeta, mater in tri otroke. Tudi Milač je bil težje ranjen. Nezavestnega Lovra Kušeja so orožniki naložili na avto in ga odpeljali. Ostalo družino, med njimi težko ranjeno ženo Justino pa so pustili na
viti svoj'e zahteve, ki jih imamo kot narod in se odreči vsemu, kar nas pri tem ovira. Vse, kar je v škodo naši borbi vse, kar je gnilo, kakor koli obremenjeno, moramo iztrebiti.
Ni vsakemu dana možnost za borbo, sveta dolžnost vsakega pa je, da niti z mezincem ne pomore izdajalcu, ki je iz osebnih koristi ali malodušja razdvajal narod, se udinjal okupatorju in se omadeževal s krvjo lastnih bratov. Med nami mora zavladati popolna jasnost in dokončno moramo opustiti popustljivo miselnost, ki razkraja notranjo fronto slovenskega naroda.
Ni mogoče in ni dopustno, da bi nekdo, ki mu je pri srcu v resnici priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, nudil hkrati zaščito in pribežališče izdajalcem in sovražnikom nove Jugoslavije. Ni mogoče, da bi v naši prosveti delovali ljudje, ki se branijo partizanskih pesmi, znanilk
cesti. Napadalci so bili med drugim: SA-jevec Franzi Karl z Dvora pri Bistrici, SS-ovec Sadjak Franc iz Nonče vasi, SS-ovec Ehrnfelder iz Doba pri Pliberku, trije sinovi registriranega nacista in bivšega Blocklei-terja Schwienbacherja iz Doba pri Pliberku, Jamnik Karl iz Nonče vasi, ki je uničil kulise za „Miklovo Zalo", Messner Pep, Mirer Karl, jugoslovanska fašista Jelen in Meserič, trije bratje Wuntschek in NSDAP-jevec Prutej Hans.
NAPAD NA LOKAL OF V BOROVLJAH
Dne 23. marca je imel pevski zbor slovenskega pevskega društva v prostorih pisarne okrajnega odbora OF v Borovljah svojo redno pevsko vajo. Lokal OF je v hiši, ki je last slovenske hranilnice.
Med pevsko vajo je vdrla v sobo skupina ljudi, ki sta jih vodila z gumijevko oboroženi Krassnitschar Siegfried iz Kaple, organizator „Jugendbunda” v Kapli na Dravi, in SS-ovec Bizjak Rudolf, ki je imel pri SS čin Untersturmftihrerja. Vodja skupine
Še en protest POOF-a
„V zadnjem mesecu je zavzela odkrita dejavnost nacističnih elementov obliko načrtnega terorja nad slovenskim antifašističnim prebivalstvom. Osvobodilna fronta je že večkrat po svojem organu za tisk obvestila demokratično javnost o delavnosti
svobode. Ni mogoče zagovarjati izdajalcev in zločincev, pa čeprav sc nekateri skrivajo v duhovniškem oblačilu.
Kdor danes prisluškuje našim ljudskim množicam, ve, da si ne želijo le politične osvoboditve, ampak da težijo tudi po preoblikovanju človeka in njegovega družbenega ustroja. Po mnenju našega človeka naj sc osvobodimo tako, da bomo svojo narodno svobodo postavili na trdne temelje gospodarske in socialne svobode, na temelje resnične ljudske demokracije. Kot del demokratičnega gibanja, ki se bori proti preostankom fašizma, smo dolžni, da brezkompromisno izločimo vse, ki so v službi fašizma izdali ljudstvo ih danes v isti službi skušajo razkrajati enotnost osvobodilnega gibanja. Sleherno polovičarstvo v 'borbi pomeni kapitulacijo in izgubo. Zmagovita je samo neomajna doslednost: ali — ali!
Krassnitschar je zahteval čloyeka, ki je s hiše odstranil napis „Karnten frei und un-geteilt”. V odgovor ga je predsednik društva mirno pozval, naj se s celo skupino odstrani iz lokala. Ko je eden pevcev po telefonu hotel pozvati varnostne organe, je Krassnitschar demoliral aparat. Nato je vsa organizirana teroristična tolpa začela po lokalu trgati slovenske oglase in napise. Vodja tolpe je nekajkrat pozval svoje ljudi, da bi napadli zbrane pevce, toda do tega ni prišlo. Imena vseh udeležencev napada so poznana.
Šele po odhodu napadalcev so prispeli organi avstrijskega orožništva, ki so napravili zapisnik in obljubili, da bodo potrebno ukrenili. Tolpa teroristov je imela svoje zbirališče v sodnijskem poslopju, kjer ima svoje prostore tudi boroveljsko orožništvo. Avstrijski žandarji so s člani te skupine v prav dobrih odnošajih. Doslej varnostni organi niso proti njim ničesar ukrenili.
Ker so napadi organiziranih nacističnih tolp vse bolj pogosti in ker je jasno, da avstrijske oblasti nimajo namena teh napadov preprečiti, se je Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško obrnil s protestnim pismom na britansko civilno upravo, ki je odgovorna za red v deželi. Prinašamo besedilo pritožbe:
britanski civilni upravi
fašističnih skupin, tako imenovanih ,Wurf-kommand’, ki stalno uprizarjajo napade na slovensko antifašistično prebivalstvo.
,Wurfkomanda' je polvojaška organizacija s komandantom, ki daje znake za napad z različnimi signali. Komande so oborožene s palicami, gumijevkami, verigami ali kamenjem. Njihovi napadi so povzročili težje poškodbe žrtev.
Kot komandni kadri nastopajo v večini primerov že znani nacisti, SS-ovci, SA-jev-ci ter funkcionarji fašistične mladinske organizacije .Hitlerjugend', medtem ko se ostali člani rekrutirajo iz Hitlerjeve mladine in NSDAP ali iz različnih kolaboracionistov in inozemskih fašistov.
Vzrok za te napade je pomanjkljiva de-nacifikacija. Da pa imajo te fašistične in teroristične skupine možnost delovanja in re-organiziranja, je kriv odnos avstrijskih varnostnih organov, ki s svojim pasivnim zadržanjem, v mnogih primerih pa tudi s sodelovanjem, neposredno podpirajo napade ,Wurfkommande'.
Od nočnih napadov na pbšamezne vidne antifašiste so te .VVurfkommande' prešle k temu, da vdirajo v slovenske domove in lokale ter odkrito napadajo slovensko antifašistično prebivalstvo. Pri tem početju jih odkrito podpira avstrijski nazadnjaški tisk.
Navajamo nekaj značilnih primerov:
10.	3. 1947 nočni napad neznanih napadal-
cev na kmeta Uran,ka v Apačah pri Galiciji.
2. 3. 1947 napad na zborovalce v Dobrli vasi; pred tem je bil že 13. 2. 1947 napad na narodni dom v Dobrli vasi, ki so ga vodili SS-ovci Hubert Kummer ter brata Jožef in Ivan Petek. Poleg teh voditeljev ima Wurf-komanda še kakih 10 ljudi.
16.3.	1947 je Lovrenc Pajančič, bivši SS-ovec in julijski pučist, sedaj v službi varnostnih oblasti v Globasnici, napadel mladinca Stefana Sadjaka in Karla Pikolo.
16. 3.1947 napad na slovenske zborovalce v Železni Kapli. Tu je bila skoncentrirana VVurfkomanda, imena vodij in udeležencev smo že objavili. Napad na sekretarja kulturnega društva, ki je moral iskati zdravniško pomoč. Demoliranje lokala OF.
19.3.	194? Pliberk: Napad na igralsko
skupino iz Št. Vida, ko je šla skozi Štebenj. VVurfkomanda Štebenj. Napad na družini Kušej in. Milač iz Blata. Pri tem so bile ranjene štiri osebe, Lovro Kušej do nezavesti. Varnostne oblasti kljub opozorilu niso ničesar ukrenile; samo napadenemu Mi-laču so odvzele palico. Napadalcev niso zasledovali. Komandanta napadalcev sta bila SS-ovec Sadjak Franc in SA-jevec Franzi Karl.
23. 3. 1947 napad na lokal OF v Borovljah, kjer je VVurfkomanda pod vodstvom organizatorja Jugendbunda v Kapli na Dravi Siegfrieda Krasničarja in SS-Untersturm-fiihrerja Rudolfa Bizjaka demolirala telefon in notranjo opremo lokala. Njihovo zbirališče je bila hiša avstrijskega orožništva, ki je zadevo sicer protokoliralo, a ni pod-vzelo nobenih nadaljnjih ukrepov.
21.3.	1947 je ob devetih zvečer napadlo več oseb mladinca Blaznika na poti iz Sent Janža; dobil je težje poškodbe na glavi in ušesu. Od napadalcev je bil ugotovljen Siegfried Krasničar iz Kaple na Dravi.
Navedli smo nekaj primerov nove oblike Werwolfa, ki samo poudarjajo nujnost intervencije. Antifašistično prebivalstvo je zelo vznemirjeno zaradi obstoja ilegalnih nacističnih organizacij, ki vsak dan nastopajo z organiziranim nasiljem ter celo uživajo podporo avstrijskih varnostnih organov, ki bi morali vzdrževati v deželi mir in red.
Obračamo se na zavezniške britanske oblasti v pričakovanju, da bodo z odločnimi ukrepi zaščitile antifašistično prebivalstvo."
Mladina Slovenske Koroške - čuvar svetlih tradicij
narodnoosvobodilne borbe
(S pokrajinskega plenuma Zveze mladine za Slovensko Koroško)
Sredi tekmovanja za priključitev Slovenske Koroške k svobodni domovini delovnega ljustva — FLR Jugoslaviji se je sestala 21. marca v Celovcu mladina Slovenske Koroške. Ta dan je bil za vso našo mladino pomemben •dan, kajti zasedal je naš mlad. zbor — pokrajinski plenum Zveze mladine za Slovensko Koroško. Važnost pokrajinskega plenuma je pokazala že sama udeležba: nad 200 delegatov — mladincev in mladink — ki so prispeli iz vseh krajev naše lepe dežele, se je zbralo v svečano okrašeni dvorani.
Uvodne besede je spregovoril tov. M. Riegl, član Pokrajinskega odbora OF, ki je podal tudi politični pregled. Za njim je spregovorila tov. Anica Šporn-Vida o dosedanjem delu slovenske mladinske organizacije na Koroškem. Mladinski plenum je pozorno poslušal poročilo o uspehih prvo-mesečnega tekmovanja. Poročilo pa ni omenjalo samo uspehov, marveč tudi nekatere napake in pomanklji-vosti pri tekmovanju. Plenum je sklenil, da bo odpravil pomanjkljivosti, ki so se pojavile, zavedajoč sc, da mora sedanje tekmovanje mobilizirati prav vsakega mladinca in vsako mladinko Slovenske Koroške za pravično borbo našega ljudstva. Plenum je ugotovil, da so se nekateri krajevni odbori zelo odlikovali pri svojem delu. Tem krajevnim odborom je izrekel posebno pohvalo ter razdelil njihovim zastup-nikom kot nagrado in vzpodbudo za nadaljnje delo večje število knjig, ki jih je poklonil Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško. Nagrade so prejeli krajevni odbori Zveze mladina Pogrče, Brnca, Kapla In Bil-čovs.
Drugi del zasedanja plenuma je otvoril tov. J. Ogris, ki je plenumu predložil nov statut Zveze mladine. Ko je obrazložil statut, je plenumu predložil, naj razpravlja o posamez-
nih pravilih. Statut je po kratki razpravi plenum v celoti sprejel, nakar je dala mladina staremu odboru razrešnico.
Sledile so volitve novega Pokrajinskega odbora Zveze mladina za Slovensko Koroško. Plenum se je v polni meri zavedal, da mora slovenska mladina na Koroškem čuvati svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe. Za novega predsednika je izvolil partizana tovariša Filipa Kolenika. Tov. Kolenika je plenum prisrčno pozdravil. Novi predsednik Zveze mladine za Slovensko Koroško se je delegatom zahvalil za veliko in ponosno nalogo, ki mu je bila zaupana. Poudaril je:
»Naše geslo »na juriši« naj velja, dokler ne bomo dosegli dokončne osvoboditve in združitve z napredno ljudsko republiko Jugoslavijo!«
Plenum je na koncu soglasno sklenil, da pošlje pozdravne brzojavke in resolucije maršalu Titu, Svetovni zvezi demokratične mladine in Centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije.
Resolucija maršalu Titu
Delegati Pokrajinskega plenuma Zveze mladine za Slovensko Koroško, zbrani na svečani otvoritvi mladinskega tedna v Celovcu. Vam pošiljamo, dragi maršal Tito, plamteče borbene pozdrave!
Čeprav smo se koroški Slovenci edini na ozemlju fašističnega rajha bili v oboroženi borbi proti fašizmu, nismo doživeli svojega narodnega osvobo-jenja. Zatiranje, ki prihaja do izraza posebno v dneh, ko se na konferenci v Moskvi pričenja razprava o naši usodi, in teror nad delovnim, slovenskim antifašističnim prebivalstvom je delo ostankov fašizma in njegovih pristašev v svetu. Kljub vsemu strahovanju in grožnjam pa Vam, dragi maršal
Tito, svečano obljubljamo, da ne bomo prenehali z borbo, dokler -ne dosežemo združitve z brati v napredni Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ob tej priliki se Vam, dragi maršal Tito, po Vas pa vsem bratskim na-. • rodom, zahvaljujemo za veliko podporo, ki nam jo nudite v naši borbi za osvoboditev.
Naj živi naš dragi maršal Tito, pod čigar zastavo smo sc borili že v dobi fašistične tiranije! Naj živi napredna republika Jugoslavija! Naj živi Slovenska Koroška, združena s Titovo Jugoslavijo!
Okrajna konferenca Zveze mladine za okraj Beljak
Nekaj dni pred plenumom Zveze mladine za Slovensko Koroško, 15. marca, je mladina beljaškega okraja v okviru tekmovanja za priključitev k FLRJ priredila okrajno konferenco Zveze mladine. Ze samo dejstvo, da se je te konference udeležilo nad 80 delegatov, priča, kako živo se naša mladina zaveda sedanjih nalog. Eden od mladincev je pripovedoval ves navdušen:
»Na konferenco smo sc peljali po vsej dolini. Ves čas smo peli in gledali našo razvito' zastavo!«
Konferenco je otvoril brnški mladinski pevski zbor s pesmijo »Na juriš«. Ta pesem je himna slovenske koroške mladine pri sedanjem tekmovanju. Pomočnik okrajnega sekretarja OF je pozdravil zbrane delegate. Referati, ki so jih podali mladinci na konferenci, so pokazali prve uspehe samostojnega mišljenja, tekmovanja in dela mladine. Konferenca je z iskrenim navdušenjem sprejela pozdravne resolucije maršalu Titu, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku in konferenci zunanjih ministrov v Moški.
Moskovska konferenca
MOLOTOV O VVAIMARSKI USTAVI
V nadaljnjih razgovorih zunanjih ministrov, kakšna naj bo bodoča politična oblika Nemčije, sta povedala svoje predloge francoski zunanji minister Bidault In angleški zunanji minister Bevin. Nato je Molotov predlagal, da bi služil tisti del wai-marske ustave, ki je uporaben, za osnovo politične izgradnje povojne Nemčije. Wei-marska ustava je bila po prvi svetovni vojni temelj politične organizacije Nemčije. Nemškim pokrajinam je jamčila določeno samoupravo, omogočala je demokratično reševanje krajevnih zadev, obstoj in delovanje demokratičnih organizacij, strank, sindikatov, kulturnih in drugih združenj. Zaradi tega bi lahko vzeli iz te ustave vse, kar je dobrega. S potrebnimi popravki in izboljšanji bi ta del ustave lahko služil za izhodišče za politično ureditev povojne Nemčije.
Molotov se je strinjal z Bevinovo pripombo, da se mora povojna Nemčija oblikovati postopoma. Uporabni del waimarske ustave ne bo v korist samo tedaj, ko bodo sprejemali nemško ustavo, temveč tudi ko bodo polagali temelje nove Nemčije. Dose-
danji ukrepi zavezniških zasedbenih oblasti so omogočili delovanje pokrajinskih deželnih zborov, krajevne samouprave, svobodno izživljanje demokratičnih strank, sindikatov itd. Ti ukrepi temeljijo na tem, kar je v waimarski ustavi dobrega. Zaradi tega bo ta uporabni del te ustave koristil tudi pri nadaljnjih razgovorih o politični obliki povojne Nemčije.
SOVJETSKA ZVEZA ZAHTEVA, DA SE
UREDI VPRAŠANJE ..RAZSELJENIH OSEB"
V zapadnih zasedbenih conah Nemčije živi danes v taboriščih za ,.razseljene osebe" 827.000 državljanov Združenih narodov. Med njimi je 221.525 sovjetskih državljanov, 236.735 Poljakov in 24.324 Jugoslovanov. Večino teh oseb je Hitlerjev režim med vojno nasilno prepeljal v Nemčijo.
Na zasedanju sveta zunanjih ministrov je sovjetski delegat Višinski navedel dejstva, iz katerih je razvidno, da živijo „raz-seljene osebe" v taboriščih v popolnoma brezpravnem položaju in pod izredno težkimi materialnimi pogoji. Fašistični ele-
menti jih ovirajo, da bi se vrnili v domovino in jim stalno grozijo in zastrašujejo.
Sovjetska delegacija je predlagala svetu zunanjih ministrov, naj se dajo nadzornemu svetu za Nemčijo navodila, da se omogoči uradnim zastopnikom zavezniških držav prost dostop v taborišča, pregled vseh listin in aktov in neoviran razgovor z »razseljenimi osebami". V taboriščih za »razseljene osebe" se mora takoj onemogočiti vsakršna propaganda, ki je naperjena zoper zavezniške države. Prav tako se mora prepovedati vsaka propaganda proti vrnitvi v domovino.
Sovjetska delegacija je predlagala ukrepe, s katerimi bi se preprečilo zastraševanje in teror, ki ga izvajajo fašistični elementi nad preseljenimi osebami.
25. marca je razpravljal koordinacijski odbor o vseh predlogih v zvezi z vprašanjem »razseljenih oseb”. Britanski delegat je izjavil, da njegova vlada še ni zavzela stališča do predlogov sovjetske delegacije; dejal je, da je v poročilu nadzornega sveta za Nemčijo objavljen sporazum, po katerem imajo delegati zainteresiranih držav pravico, da obiščejo taborišča in zbirne baze »razseljenih oseb". Sovjetski delegat Višinski je opozoril, da ni zadostno, če je takšna pravica proglašena. Da bi se ta pra-
Jugoslavija povabljena v Moskvo
Na zadnjem sestanku so zunanji ministri sklenili, da bodo povabili Jugoslavijo v Moskvo. S tem Je dana možnost, da Jugoslavija svetu zunanjih ministrov izčrpno obrazloži svoje stališče v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo in z upravo Svobodnega tržaškega ozemlja.
vica lahko tudi izvajala, se morajo ustvariti vsi praktični pogoji, ki so za to potrebni. Višinski je dalje opomnil, da razseljenih oseb ne sme nihče siliti k vrnitvi v domovino. Treba pa jim je dati vsa potrebna pojasnila in jim zagotoviti popolnoma svobodno odločitev. Dalje je Višinski dejal, da je Bevin na seji sveta zunanjih ministrov dal svoj pristanek, da se pospeši odhod razseljenih oseb v domovino in da se tistim osebam, ki so se odločile za vrnitev, ne smejo delati ovire.
NAPREDEK O RAZGOVORIH
O AVSTRIJSKI MIROVNI POGODBI
Namestniki zunanjih ministrov, ki pripravljajo avstrijsko mirovno pogodbo, so na zadnjem sestanku dosegli viden napredek. Sporazumeli so se o številčni moči avstrijske vojske in prepovedi določenih vrst orožja. Avstrija ne bo smela imeti več ko 53.000 vojakov in nobenega orožja za množično uničevanje. V političnem delu pogodbe so se opolnomočenci zedinili, da se v Avstriji prepovedujejo nacistične in »tiste organizacije, ki se bavijo s propagando, ki je sovražna Združenim narodom". O vprašanju, kateri zakoni o demokratizaciji in denacifikaciji Avstrije bodo po ukinitvi nadzornega sveta ostali še v veljavi, se namestniki zunanjih ministrov še niso sporazumeli.
Sovjetski predstavnik Gusev je predlagal, da se morajo izseliti iz Avstrije vse osebe nemške narodnosti, to je vsi »Volks-deutsche" in Nemci iz rajha. Prav tako se morajo v roku šestih mesecev, ko stopi v veljavo avstrijska mirovna pogodba, izseliti vse »razseljene osebe". O tem predlogu bo razpravljal svet zunanjih ministrov.
Praško ljudsko sodišče je obsodilo 5 novinarjev, ki so v času okupacije zakrivili smrt mnogih čeških državljanov.
V	Parizu demonstrirajo člani pariških sindikatov, ki zahtevajo znižanje cen, zvišanje proizvodnje in kazen za vse saboterje.
Ameriške zasedbene oblasti v Južni Koreji so zaprle 30 demokratičnih predstavnikov.
V	mestu SchlOchtern v ameriškem zasedbenem področju Nemčije so nacisti zažgali sodišče za denacifikacijo.
Norveški delavci protestirajo in stavkajo, ker vlada ne spremeni sedanje politike do Francove Španije.
Zveza ameriških znanstvenikov je protestirala pri predsedniku Trumanu, ker so nemški strokovnjaki zaposleni pri izdelavi novih vrst orožja.
Predstavniki kitajske Inteligence, profesorji in znanstveniki zahtevajo odhod vseh inozemskih čet iz Kitajske.
( Drobne novice
V, , wm umil ni iiihi iMi'nwniiMra«frai	/
Tajništvo zveze sovjetskih pisateljev je
sklenilo izdati prevod sodobnih jugoslovanskih pesniških in proznih del v vseh 1® jezikih zveznih republik.
Filmsko mesto v Beogradu bo kmalu pri' čelo rasti. Jugoslovanski Komitet za til«11 bo poslal na študij v CSR 30 mladih tehnikov, ki bodo izpopolnili svoje znanje * filmskih študijih in laboratorijih.
1,000.000 knjig za Istro in Reko je bil® razdeljenih lansko leto, kar pomeni, da sta na osebo prišli dve knjigi. V tem števil11 šolske knjige niso vštete. Zadnji čas se prebivalstvo posebno zanima za strokovn0 literaturo, zlasti za dela s področja tehnike in kmetijstva.
Tvornlce »Zlatorog” v Mariboru bodo iz' delovale boljše milo. Dočim je bilo lansk0 milo 40-odstotno, bo letošnje pralno tnil° 63-odstotno.
Kakšen je odnos oblasti FLR Jugoslavije do beguncev in razseljenih oseb
V Nemčiji, Avstriji, Italiji in v drugih državah se številni begunci in razseljene osebe iz Jugoslavije obračajo na organe UNRRE z vprašanji in prošnjami v zvezi z vrnitvijo v domovino. Zaradi tega se je misija UNRRE v Jugoslaviji obrnila na Oddelek za repatriacijo Komiteta za socialno skrbstvo pri Predsedstvu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije s sledečimi vprašanji:
1.	Kakšen je odnos oblasti Federativne ljudske republike Jugoslavije do usode .beguncev iz Jugoslavije?
2.	Kdo ima po obstoječih jugoslovanskih zak. predpisih pravico na repatriacijo?
3.	Kako ravnajo jugoslovanske oblasti z repatriiranci?
Na vprašanje je dal Komitet za socialno skrbstvo naslednje odgovore:
I. Pristojni činitelji FLRJ so s svojo dosedanjo politiko kaznovanja kvizlingov, kolaboracionistov in vojnih zločincev jasno naglasili načelo, da je treba z zločinskim vodstvom, ki je organiziralo in vodilo boj Proti narodno osvobodilnemu gibanju na strani okupatorja, povsem drugače ravnati
kakor z zapeljanimi, pa tudi z nasilno mobiliziranimi pripadniki jugoslovanskih narodov, ki jih je to vodstvo zapeljalo ih nasilno vključilo v svoje vrste. Po tem načelu so odgovorne oblasti FLRJ izdale široko amnestijo, ki je zajela pripadnike vseh oboroženih formacij v službi okupatorja, razen vidnejših ideoloških pobudnikov, organizatorjev in voditeljev. Na ta način so oblasti FLRJ omogočile tem pripadnikom, da se neovirano vključijo v normalno življenje naše ljudske skupnosti.
Enako stališče zavzemajo oblasti FLRJ tudi nasproti tistim, ki so pobegnili iz domovine.
Upoštevajoč ta pravična načela in vedno večje moralno propadanje beguncev, ki ima vzrok v posebnih razmerah življenja v emigraciji, hkrati pa v želji, da ne bi tudi nje doletela usoda ruskih belogardistov in podobnih emigrantov, odgovorne oblasti FLRJ seveda niso ravnodušne do usode beguncev, ampak si prizadevajo, da bi se zapeljani jugoslovanski emigranti čim prej vrnili v domovino k svojemu narodu in k svoji družini.
Kdo ima pravico do repatriacije?
II.	Z ozirom na gori obrazloženo stališče do vprašanja beguncev so naše državne oblasti mnenja, da ima načelno vsak naš državljan pravico do povratka v domovino.
Navajamo najvažnejše skupine Jugoslovanov — razseljenih oseb, ki imajo pravico do repatriacije:
a)	Vsi bivši vojni ujetniki, borci, podoficirji in oficirji bivše jugoslov. vojske.
,Oficirji, podoficirji, vojni ujetniki bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi pripadniki kvizlinških formacij in podobnih političnih organizacij, ki ostanejo v deželi, kjer je repatriacija uradno že prenehala poslovati, izgube v zakonitem roku dveh mesecev državljanstvo, če se ugotovi, da so podani tudi drugi pogoji iz člena 3. zakona ° izgubi državljanstva z dne 23. okt. 1946.
Če so obstojale objektivne zapreke — bolezni, oddaljenost od zbiralnih taborišč, naših diplomatskih in vojnih predstavništev in podobni razlogi, zaradi katerih se omenjene osebe niso* mogle v določenem roku izjaviti za vrnitev v domovino — določa zakon povsem jasno, da te osebe ne Zgubijo državljanstva.
Ta zakon se ne uporablja pri tistih jugoslovanskih državljanih, ki žive v deže-lah, v katerih ni bilo objavljeno, cla je repatriacija končana. Torej njihovo državljanstvo sploh ni sporno.
Sovražna propaganda je namenoma napačno tolmačila navedene predpise, da bi Prepričala naše državljane, da so izgubili vsc možnosti povratka v domovino. Iz gori obrazloženega tolmačenja pa je razvidna vsa neresničnost*te propagande.
Celo tisti, ki so že izgubili državljanstvo, Pa so pozneje uvideli svojo napako, se lahko vrnejo v domovino. Dovoljenje za repatriacijo se bo v takih primerih izdajalo
Kako ravnajo
III.	Zločinska propaganda emigrantskega v°dstva se z vsemi silami bori proti reparaciji, čeprav se lahko neovirano vrnejo v domovino vsi tisti, ki so bili nasilno od-Peljani. O lem pričajo tisoči in tisoči emi-grantov, ki se vsak mesec vračajo domov,
z njimi ravnajo kot s polnopravnimi ržavljani; o tem priča končno tudi dej-s,v°. da jih je od vseh, ki so bili doslej rpPatriirani, prišlo pred sodišče samo 0,4 “dstotka, to se pravi samo tisti, ki so po-eniali zločinstva. Pred sodiščem so bili °btoženi po zakonu o kaznivih dejanjih Pr°ti ljudstvu in državi.
Sovražna propaganda tudi širi vesti, da Se emigranti, ki se vračajo v domovino, s°doo preganjajo zato, ker se poldrugo leto P° končani vojni niso vrnili domov. Narav-*jo Je, da je to najpodlejša laž, ki ima na-en ovirati repatriacijo. Treba je poudariti, vVar*hi tega ni bi! nihče obsojen in tudi bodoče ne ho za to odgovarjal.
Ravnanje z repatriiranci v domovini je
Slednje:
za vsak slučaj posebej (individualno) na podlagi vloženih prošenj.
b)	Vsi interniranci, deportiranci, prisilno in prostovoljno odpeljani na delo.
c)	Vse osebe, ki so pri umiku okupatorja nasilno ali pod vplivom propagande zapustile domovino.
d)	Pripadniki četniških in nedičevskih enot, enot slovenskega in hrvatskega domobranstva, muslimanske milice, šiptarskih in vseh ostalih oboroženih formacij v službi okupatorja, kakor tudi osebe, ki so pripadale ustrezajočim političnim organizacijam ali ustrezajočemu upravnemu ali sodnemu aparatu. Dalje pripadniki usiaške vojske, ljotičevskih oboroženih oddelkov in pripadniki ruskega prostovoljnega korpusa, ki so bili mobilizirani po 1. januarju 1942.
e)	Osebe jugoslovanske narodnosti, ki so se med okupacijo uklonile nasilju ali propagandi in poslale člani „Kulturbunda". Dovoljenje za repatriacijo se bo v takih primerih podeljevalo individualno na podlagi vloženih prošenj.
tj Otroci — jugoslovanski državljani izpod 14 let ne glede na nacionalno pripadnost.
g)	Žene — tuje državljanke, ki so poročene z našimi državljani, v kolikor dokažejo pred našim predstavnikom v inozemstvu, da niso bile članice fašističnih organizacij.
h)	Pravico do repatriacije imajo tudi vsi naši državljani nemške narodnosti, ki so odšli v inozemstvo pred vojno in ki so med vojno z delom dokazali, da so pristaši narodnoosvobodilnega gibanja. Dovoljenje za repatriacijo se bo v takih primerih podeljevalo individualno na podlagi vloženih prošenj.
z repatriiranci?
Vsak državljan, ki se repatriira, ima pravico do brezplačnega prevoza in potrebne hrane vse do rojstnega kraja ali do kraja, kamor se je odločil naseliti. Po prihodu v domovino ostane repatriiranec 2—3 dni v obmejnem zbirališču zaradi nujnega zdravstvenega pregleda in osebne registracije. Po sporazumu z UNRRI-no misijo prejme vsak repariiranec iz Avstrije po prihodu v domovino za 60 dni hrane. Po zdravniškem pregledu in osebni registraciji se odpelje na državne stroške v kraj, kjer želi živeti. Repatriiranci imajo pravico prinesti s seboj neomejeno množino stvari in blaga za osebno uporabo in za potrebe svoje družine. Lahko prinesejo s seboj tudi valuto, ki jo morajo pri prihodu prijaviti, kar pa ni noben izjemen ukrep proti repatriirancem, ampak je po zakonskih predpisih FLRJ dolžnost vsakega, ki pride 'v našo državo.
Takoj po prihodu v našo državo je repatriiranec 'v vseh svojih pravicah in dolžnostih izenačen z ostalimi državljani FLRJ.
| Čast in ponoszahtevata, da se obljube izpolnijo
Upodabljajoči umetniki Slovenije moskovski konterenci
Slovenski upodabljajoči umetniki so poslali svetu zunanjih ministrov v Moskvi na-: slednjo resolucijo:
,,V trenutku, ko se v Moskvi pripravlja j mirovna pogodba z Nemčijo in Avstrijo, se ‘ slovenski upodabljajoči umetniki priključu-: jemo težnjam in naporom slovenskega ljudstva na Koroškem, da se združi s FLRJ,
Koroški Slovenci so uporno kljubovali : večstoletnemu kulturnemu in narodnostne-['mu zatiranju in niso podlegli niti najhuj-: šemu raznarodovanju v času nemškega fa-: šizma. Zavedajoč se odločilnega trenutka ; so koroški Slovenci skupno z ostalimi na-; rodi Jugoslavije aktivno posegli v narodno | osvobodilno borbo. Partizanske puške so I tudi na Koroškem podprle skupne vojaške
Špekulacija z »nemško imovino44 se ni obnesla
akcije zaveznikov, ki so takrat, ko je fašizem še sejal smrt in razdejanje po vsem svetu, vsem malim in tlačenim narodom svečano obljubili narodno svobodo.
Čast in ponos zahtevata, da se obljube spremene v dejanja. Le v uresničenju teh obljub, v dejstvu, da se priključijo k FLRJ, bo koroškim Slovencem zagotovljen njih narodni obstoj, hkrati pa bodo s tem popravljene tudi vse krivice, ki so jih več sto let morali prenašati od bivše raznarodovalne črno-žolle avstrijske politike, kasneje od zločinskega nacizma, sedaj pa znova od obnavljajočega se fašizma, ki je tudi na Koroškem pričel s svojini uničevalnim delom.”
Sklep konference zunanjih ministrov v Moskvi, da mora Avstrija v državni pogodbi priznati potsdamske določbe, je uničil vse špekulacije avstrijske reakcije, ki je računala s tem, da bodo potsdamskim sklepom sovražne sile odločilno vplivale na delo v Moskvi. Izjava ameriškega zunanjega ministra Marshalla, da v bistvu soglaša s sovjetskim predlogom, da zasedbene sile, vsaka na svojem področju samostojno odločajo, katere imovinske vrednosti predstavljajo »nemško imovino«, pomeni popoln poraz avstrijskih špekulantov.
Ena bistvenih določb potsdamskih sklepov je ta, da postane vsa »nemška imovina« v Avstriji last zaveznikov, ki jo lahko po svoji volji odpeljejo ali pa ohranijo na licu mesta. »Nemška imovina« v vzhodni Avstriji in v drugih satelitskih deželah vzhodne Evrope se smatra kot del nemških reparacij Sovjetski zvezi. Čeprav med zunanjimi ministri doslej še ni prišlo do dokončnega sporazuma v tem v prašanju in se trenutno pogajajo predvsem o določitvi pojma »nemške imovine«, je z zgornjim načelnim stališčem za večji del spornih vrednosti odločitev že padla.
Vse to so avstrijske napredne sile že davno predvidevale in zahtevale v interesu Avstrije temu primerno dosledno politiko. Odklanjale so sleherno nepremišljeno propagando, ki jo je netila reakcija. Medtem pa se je avstrijska vlada v službi domačega in tujega kapitala upirala vsaki politiki, ki je hotela rešiti to za obnovo Avstrije tako važno vprašanje. Vlada je dovoljevala v tisku hujskanja, podtikanja in namigavanja proti sovjetskim zasedbenim silam in v primeru Zistersdorfa odklonila sovjetsko ponudbo, da sc ustvari skupna avstrij-sko-sovjetska družba, pri kateri bi bila Avstrija udeležena s 30 odstotki. Ponudbo, ki jo je pozdravil tudi tedanji državni kancler in sedanji predsednik republike dr. Renner, so predstavniki obeh večinskih strank na zahtevo zapadnega kapitala odklonili.
V tej zvezi je značilna izjava visokega dostojanstvenika v britanski parlamentarni komisiji, ki je dejal, da bi Britanci navdušeno pozdravili, če bi Rusi demontirali in odpeljali vse naprave v Zistersdorfu. Tako se je avstrijska vlada v službi tujih koristi izneverila lastnim interesom in sc sama odpovedala soodločanju o »nemški imovini«. »Sedaj se je pokazalo,« tako je dejal na velikem zborovanju na Dunaju sekretar KPOe Fiihren-berg, »da je bila ,predaja’ nemških podjetij v avstrijske roke v zapadni Avstriji samo propaganda in da je bil odločilen le pridržek, da ta predaja ne spreminja bodočih imovinskih odnosov. Tak je stvaren položaj po poldrugem letu propagande, češ da nam bodo zapadni .prijatelji’ že pomagali. V vojni kako'r v politiki pa odloča samo uspeh. In kaj je »uspeh« naše vladne politike? V tem, da morajo sedaj odgovorni možje priznati: .Nemški imovini’ se bo pač treba odpovedati.«
Spor okolis»nem.ške imovine« se je v teku pogajanj zožil predvsem na
oznako pojma »nemške imovine«. Po sovjetskem predlogu so »nemška imovina« vsc tiste vrednosti, ki so bile pred anšlusom nemška last, nadalje vse vrednosti, ki so po priključitvi s kupnimi ali drugimi pogodbami prešle v last nemških državljanov; izvzete so samo tiste transakcije, ki so plod prisilne prodaje ali zaplembe (kakor n.pr. razlastitev naših izseljencev). Končno so »nemška imovina« tudi vsa podjetja, ki so bila zgrajena ali močno povečana po letu 1938 z nemškimi investicijami.
Kaj pravi k temu vprašanju moskovska »Pravda«?
»Pravda« je prinesla te dni daljšo razpravo o tem vprašanju, kjer avtoritativno podaja sovjetsko stališče. »Pravda« zavrača trditev, da so Nemci gradili svoja podjetja v Avstriji iz avstrijskega materiala. K temu navaja, da so samo v vzhodnem delu Avstrije po anšlusu pripeljali iz Nemčije nič manj kot 42.000 strojev. Ta podjetja tudi niso zgradili s pomočjo avstrijske delovne sile. Medtcnf kd se je delazmožno moško prebivalstvo Avstrije borilo proti zavezniškim četam, je delalo v Avstriji po uradnih podatkih 530.000 inozemskih prisilnih delavcev.
»Če sovjetske oblasti prevzemajo bivša nemška podjetja, s tem prav nič ne oškodujejo avstrijskega gospodarstva pa tudi ne avstrijskih posestnikov,« nadaljuje »Pravda«. Vsa podjetja, ki jih je prevzela Sovjetska zveza, ne presegajo povprečno 10 odstotkov celotne avstrijske produkcije zmogljivosti.
S tem, da bodo ta podjetja prešla v last sovjetske države, sc bodo gospodarsko okrepila in dala zaslužka mnogim avstrijskim delavcem in nameščencem.
Medtem ko je v Avstriji cela vrsta podjetij v tujih, zlasti amerikanskih in britanskih rokah in sc to stanje smatra kot nekaj čisto naravnega, je prevzem nemških obratov v Avstriji po Sovjetih naletel na ogorčen odpor avstrijske vlade, očividno pod inozemskim vplivom,«
»Pravda« poroča nato o dveh načrtih, ki jih je kancler Figi izročil 19. decembra 1946. zastopniku sovjetske komande in v katerih avstrijska vlada predlaga, da bi odkupila vse naprave v Zistersdorfu in še 44 drugih industrijskih podjetij od Sovjetske zveze. Tudi londonski »Times« je tedaj poročal o Figlovem načrtu, po katerem naj bi sc Zistersdorf takoj in druga podjetja v teku petih let odkupila od Sovjetske zveze.
»Od kod jemlje avstrijska vlada denar, da bi izvedla te ogromne finančne operacije?« se vprašuje »Pravda«. Na Dunaju očividno upajo, da bodo dobili denar od inozemskih bank. Najbrž je avstrijska vlada dobila prav določna zagotovila, ker sicer ne bi bilo mogoče razumeti kanclerjevih predlogov. Amerikanci in britanski bankirji bi prav gotovo zahtevali kot jamstvo vsaj pravico kontrole. Zato pač ni mogoče dvomiti, da bi ta podjetja na tak način prešla predvsem v roke amerikanskega kapitala.«
■

i
S
'■-'M'A'S ' ;
Obvestilo
Okrajni odbor OF za Slovensko Koroško Celovec — levi breg sporoča, da bo v nedeljo, 30. marca 1947 ob 15. uri v Kolmari vasi pogreb ireh partizanov.
Sprevod bo šel iz cerkve sv. Kandolia na pokopališče v Kotmari vasi.
Vabimo vse antifašistično prebivalstvo, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih
borcev za svobodo.	Okrajni odbor OF za Slovensko Koroško
Celovec — levi breg.
ČEZ GORE, POLJA PO SVETU NAJ DONI: KOROŠKA NAŠA NAJ V SVOBODI ZA2IVII
Pogovor
V prejšnji številki »Vestnika« si je urednik vzel toliko prostora, da je povedal svoje želje dopisnikom, to se pravi, vsem tistim, ki mu poročajo novice iz Slovenske Koroške. Pri tem pa ni pozabil na veliko družino »Slovenskega vestnika«, v katero spadajo vsi koroški Slovenci, naši bralci.
Ko je nedavno bodi! po koroški zemlji, so našega urednika ljudje vprašali to ali drugo reč. Tako je spoznal, da vsi bralci nimajo enako radi »Vestnika«; eni mu očitajo, da je preresen in da piše samo o politiki. Drugim ni všeč, da posveti tako malo prostora za lepe povesti. Tretji bi radi več praktičnih nasvetov iz gospodarstva; skratka, malo jih je, ki bi list samo hvalili in mu ne bi očitali tega ali Kmega.
Urednik ve, da velika večina »Vest-nikovih« bralcev in prijateljev razu-1 me, zakaj je naš list ravno takšen in ne drugačen. Koroški Slovenci razumejo, da naš list ni list za zabavo. Njegova prva naloga je, da vzgaja naš narod v zavedne, svobodoljubne, demokratične in borbene ljudi »Vestnik« hoče dati našim ljudem v roke orožje, s katerim bodo lahko ne samo kot posamezniki, temveč tudi kot celota branili svoje neizpodbitne pravice. Naš list vzgaja torej naše ljudi za borbo, borba pa je zelo resna stvar, posebno pa še borba za svobodo.
»Vestnik« hoče biti za vse koroške Slovence kažipot k svobodi. Svobode pa ni mogoče doseči brez natančnega poznavanja političnih vprašanj, ki šele omogoča uspešno borbo. Zato je težišpe našega lista na področju politike. Kajti če si bomo znali zagoto-viti politične pravice, potem bomo dobili igraje vse ostale pravice, ki nam kot narodu gredo. To so kulturne, gospodarske, socialne in narodnostne pravice.
Urednik »Vestnika« se zaveda, da so marsikatera politična vprašanja, o katerih piše naš list, nekoliko težko razumljiva. Kdor česa ne razume, stori prav, če vpraša tiste, ki so bolj doma
V Pliberku je bil 19. marca kulturnopolitični miting, ki je bil posvečen pisatelju Prežihovemu Voraricu — Kuharju. Proslave se je udeležilo nad 900 ljudi, tako da je bila dvorana nabito polna. Pliberški pevski zbor je otvoril prireditev s himno „Hej N Slovanil"
Sekretar POOF za Slovensko Koroško Karel Prusnik — Gašper je v svojem govoru poudaril:
„2e v dobi hitlerjevske strahovlade smo se koroški Slovenci odločno borili proti nacizmu. Koroški Slovenci nismo nikdar vodili borbe proti avstrijskemu ali nemškemu narodu, nasprotno mi smo s svojo borbo proti fašizmu podprli zasužnjeno avstrijsko ljudstvo. Prav naš, sedaj že v velikem svetu znani koroški pisatelj Prežihov Volane, s pravim imenom Lovro Kuhar, je živ dokaz, kako so zavedni koroški Slovenci v borbi za pravice svojega naroda bili hkrati borci za pravice avstrijskega ljudstva. Tudi danes odločno poudarjamo, da se bomo borili za uničenje ostankov fašizma in v tej borbi vztrajali do konca, združeni V protifašistični fronti vseh narodov. Ustrahovalna propaganda in surovi napadi na posamezne ljudi ter napad v Železni Kapli, delo pijanih tolp pod vodstvom SS-ovcev in SA-jevcev — to so dokazi, kako potrebna je naša odločni borba in kako je izvedena de-nacifikacija v Avstriji. Izkušnje pravkar minule dobe, nauki naše dosledne borbe T.a iztrebitev vseh ostankov fašizma in njegovih sodelavcev pa nam povedo, da so tudi današnji gospodje reakcionarji na oblasti samo v tej prehodni dobi in samo začasno. Resnični gospodar Slovenske Koroške in
z bralci
v teh stvareh. Najlepše pa je skupno branje »Vestnika« in potem skupen pogovor o vseh stvareh, ki so vas zanimale. Za skupno branje je povsod dovolj priložnosti, doma, v organizaciji OF. AFZ, ZM ali SPZ. Skupen študij je v Jugoslaviji rodil že čudovite uspehe, tudi tam, kjer bi jih človek prvi trenutek ne pričakoval. Skupen študij je najlepše mogoče uresničiti z bralnimi krožki. Ti bralni krožki čitateljev »Slovenskega vestnika« naj postanejo politična šola koroških Slovencev, šola, ki jim bo z »Vestnikovo« pomočjo dala pravilen in jasen pogled na vsa vprašanja naše borbe in svetovnega političnega dogajanja.
Ker »Vestnik« ne dobi toliko papirja, kolikor bi ga potreboval, da bi ustregel vsem željam svojih bralcev, je moral omejiti vse druge stvari, ki niso v zvezi z našo borbo. Tako urednik trenutno ne more potolažiti tistih, ki si v listu želijo več zabavnega berila, povesti, šal itd. Praktični gospodarji bi morda radi več nasvetov. Tudi tega ne moremo dati več, ker nam primanjkuje prostora. Toda te omejitve naši bralci gotovo razumejo, saj ni nikogar med nami, ki bi ne vedel, da je prva stvar — naša svoboda!
Tudi naši prosvetni delavci, pevci, igralci in sodelavci pri raznih prireditvah, učitelji na jezikovnih tečajih bi radi več brali o prosvetnem delu. Urednik »Vestnika« bo zelo rad-objavil prispevke prosvetnih delavcev, ki govorijo o konkretnih nalogah našega prosvetnega dela.
Na koncu bi rad urednik povedal vsem našim bralcem: Pošiljajte čim več poročil in novic iz svojega kraja! Ne hudujte se, če ne pride vse kmalu na vrsto! Vsak bralec »Vestnika« naj ve, da je »Vestnik« list. ki predvsem brani nesporne pravice koroških Slovencev pred vsemi sovražniki. Kot prijatelj koroških Slovencev pa pričakuje, da ho tudi v bodoče užival zaupanje in podporo vseh zavednih ljudi na Slovenskem Koroškem.
bodoči trajni gospodar pa je delovno ljudstvo, to smo mi koroški Slovenci v FLRJ Jugoslaviji."
Množica je govor sekretarja Pokrajinskega odbora OF spremljala z napeto pozornostjo ter mu na koncu burno pritrjevala.
Po govoru je bil izbran kulturno-prosvet-ni spored.
Pričela ga je mladina z recitacijo „Mi vstajamo". Nato je bila uprizorjena drama .(Raztrgano", ki jo je zbrana množica gledala z največjim zanimanjem. Miting je bil končan s slovansko himno. Svečanosti niso mogli motiti niti provokatorski vzkliki skupinice nacistov, ki jim je geslo „Smrt fašizmu!” pokazalo pot iz dvorane.
MLADINA IN ODRASLI TEKMUJEJO
Na Jožefovo je bilo v Št. Janžu politično zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 300 ljudi. Tovariš dr. Mirt. Zwitter je podal pregled o zunanjem in notranjem političnem položaju, kateremu je ljudstvo z velikim zanimanjem sledilo.
Z živim odobravanjem so bile sprejete resolucije za konferenco v Moskvi, zunanjemu ministru SZ Molotovu in jugoslovanski vladi. Nato je moški pevski zbor zapel našo himno, šentjanški pionirji pa so nastopili z igro ..Zaplenjena puška", z recitacijami in pesmimi. Gostovali so še pionirji iz Kaple na Dravi z igro ..Pojdimo se partizane” ter z deklamacijami in pesmijo.
Po zborovanju se je zbralo nad 60 mladincev, ki so manifestirali svojo narodno zavest in namestili slovenske napise na občini, šoli in na križpotih.
Tudi Selani si prizadevajo, da bi v tekmovanju ne zaostajali. V nedeljo 16. t. m. so imeli lepo kulturno prireditev, ki se je je udeležilo 250 ljudi. Poleg igre in prizorov je zapel dekliški pevski zbor iz Šajde in moški pevski zbor iz Srednjega in Zgornjega Kota. Razpoloženje udeležencev in prirediteljev je bilo odlično.
Istega dne je v Selah priredila političen sestanek SPOe, na katerem je govoril socialistični poslanec Krassnig iz Celovca. Ker je med poslušalci opazil celo vrsto partizanov in le malo pripadnikov svoje stranke, je začel peti slavo Selanom, kako so se hrabro borili proti fašizmu. Ko pa so ga naši tovariši začeli izpraševati, kaj je socialistična stranka napravila v času borbe proti fašizmu, jim ni vedel na to odgovoriti.
V ZNAMENJU TEKMOVANJA
Kulturno-politična prireditev 18. t. m. v Škofičah je tudi na zunaj pokazala, da smo se Škofičani v polni meri vključili v tekmovanje. Prvi smo videli igro ,,Naša pot”, ki jo je napisal koroški mladinec Blaž Singer in ki nam prikazuje izrez iz trpljenja našega človeka v času nacizma. Iz gorja je zrasla volja do življenja, je vzklila misel upora in naš narod je stopil na pot borbe, da bi se končalo trpljenje in se nikdar več ne vrnilo.
Tov. Piček je v svojem govoru poudaril, da moramo tudi danes nadaljevati to pot borbe, dokler nam ne bo zasijala svoboda v napredni ljudski državi maršala Tita. Prav tako so nas navdušile borbene pesmi, ki so jih zapeli naši pevci pod vodstvom tovariša Umeka, še prav posebej pa smo se razveselili ubranega petja iz mladih grl naših najmlajših.
Številni udeleženci so ob koncu z živahnim odobravanjem sprejeli resolucije zunanjemu ministru SZ Molotovu in predsedniku LRS M. Marinku. Lepa prireditev se je zaključila s himno „Hej, Slovani”,
ANICI MALEJEVI V SPOMIN
V Bajtišah smo spremili k zadnjemu počitku borko Anico Malejevo. Vsa leta boja proti fašizmu se je Anica zavedala svojih dolžnosti do naroda in vestno izpolnjevala vse naloge, ki so ji bile naložene. Kot domačinka je dobro poznala vse steze in skrivališča v bližnjih hribih. Kot neustrašena in zanesljiva kurirka je posebno v zimskih mesecih mnogo koristila našim partizanom. Oskrbovala jih je na raznih postojankah in se ni ustrašila nobene nevarnosti. Tudi zavratna bolezen ni zmanjšala »jene požrtvovalnosti. Živela je samo borbi za svobodo in hrepenela po dnevu, ki bo tudi slovenskemu narodu na Koroškem prinesel lepše in srečnejše življenje.
Na žalost svobode ni učakala, toda nikdar ne bomo pozabili njene vdanosti in požrtvovalnosti. To je tudi pokazal veličasten pogreb, številni venci in zadnji pozdravi tovarišev soborcev. Naj Ti bo lahko domača zemlja, Anica!
IZ ROJSTNE VASI MIKLOVE ZALE
Svatne ležijo pod Gračenico, kjer je Stal nekoč mogočen grad. Odtod so grofje zasužnjevali prebivalce vasi in jim zapovedovali. Danes pa so od nekdanje mogočnosti ostale samo še razvaline.
Vsak Slovenec pozna naš zgodovinski kraj, kjer sta stari kmet Serajnik in njegov sin Mirko dvignila pest proti napadajočim Turkom. Minuli so časi turških napadov in valplovega biča, ljudstvo pa še zmeraj ni zadihalo v svobodi. Kaibitschev „Heimat-bund” je desetletja razkrajal Slovensko Koroško. Iz priseljenih železničarjev, žandar-jev in financarjev si je v Podrožčici ustva-
ril postojanko za svoje ponemčevalno delo. Vendar niso bili v stanu uničiti slovenskega življenja, ne Kaibitsch in ne njegovi pomagači. Čeprav so trdili, da Slovencev ni več, se je zgodilo čudo: Borci izpod Ariho-ve peči so jih našli in skupno so se pričeli boriti proti fašizmu na življenje in smrt.
V	soboto 8. t. m. smo se zopet zbrali na skupnem sestanku. Tovariš Šimej nam je podal smernice za naše delo. Po živahnem razgovoru smo odobrili resolucijo, ki smo jo poslali konferenci zunanjih ministrov v Moskvo. Mladinci so nam povedali, kako so se s slovenskimi krajevnimi napisi potrudili, da bi naša zemlja dobila spet slovensko lice. Sicer so jih nacistični elementi spet odstranili, ne morejo pa izbrisati nas, ki smo žive priče, da je ta zemlja naša. Odstranjevanje slovenskih napisov je samo ponoven dokaz, da nacistični duh na Koroškem še davno ni iztrebljen in da preveva veliko večino odgovornih predstavnikov oblasti.
KAR SO DELALI SAMI, PODTIKAJO DRUGIM
V	Dolah pri Rožoku je imela 13. t. m. Kmečka zveza sejo, k! se je je udeležil tudi tajnik osrednjega odbora Blaž Singer. Med sejo sla vstopila dva orožnika, ki sta navzoče legitimirala, referentu pa pobrala vse zapiske. Navzoči so bili ogorčeni nad takimi gestapovskimi metodami, posebno ko sta orožnika priznala, da sla na oknu prisluškovala.
Takoj naslednji dan se je med prebivalstvom razširila vest, da sta žandarja na seji KZ zaplenila točen ,,seznam oseb, ki bodo izseljene”. Seznam naj bi bil baje sestavljen že leta 1945 in so ga sedaj nekako izpopolnili. Najbolj marljiv razširjevalec te laži je bil gostilničar Wellenhofer, ki se je pri tem izrecno skliceval na oba žandarja. Na zahtevo tov. Pavla so orožniki poskrbeli, da je Wellenhofer preklical vest kot popolnoma neosnovano, pri tem pa se je izgovarjal na svojo živčnost in prosil tovariša Pavla za oproščenje.
Antifašistično prebivalstvo Rožeka ve tudi brez preklicevanja, da so take vesti lažnive in brez podlage. Sirijo jih predvsem tisti, ki so nekoč v resnici cTelali sezname za izselitev in ki bi to spet radi ponovili, če bi imeli v rokah oblast. Slovensko ljudstvo pa je v pregnanstvu*spregledalo in v borbi spoznalo svojo silo. Zato ne bo nikdar dopustilo, da bi se vrnili časi nacistične strahovlade. Prav zaradi tega tudi odločno zahteva iztrebitev fašističnih preostankov in odstranitev vseh nacistov iz javnih služb, ki kakor občinski tajnik Kan-dutsch še vedno nemoteno sedijo na svojih mestih.
HODIŠE
Na Jožefovo smo imeli kulturno prireditev, ki se je je udeležilo okoli 300 ljudi-Vsebinsko smo pogrešali, da je ni preveval tisti borbeni duh, ki nam je danes potreben. Želeli bi, da se tudi Hodišani zavejo resnosti naše borbe in nam ob prvi priložnosti pokažejo, da prosvetno društvo „Zve-zda” noče zaostajati za drugimi.
S prireditve so bile tudi poslane resolucije konferenci zunanjih ministrov v Moskvi in maršalu Titu. * v
KMEČKA ZVEZA ZA SLOV. KOROŠKO
p a z n a n j a naslednje občne zbore*.
29.	3. 1947 ob pol osmih zvečer pri Adamu
v Svečah;
30.	3. 1947 ob 10. uri dopoldne v St. Jakobu
v Rožu v dvorani kina,-30. 3. 1947 ob 14. uri v Maloščah;
30. 3. 1947 v Smarjeli pri Pliberku.
Kulturno-politični miting posvečen pisatelju Prežihovemu Vorancu
S krvjo
naših padlih partizanov je zapisano vprašanje Slovenske Koroške v dnevni red moskovske konference
Slov. Koroška v borbi
za lepšo bodočnost v FLRJ
Po vseh krajih Slovenske Koroške '?c zbira naše ljudstvo. Doživetja in skušnje našega življenja v preteklo-st' in sedanjosti — to je predmet razpravljanja na vseh zborovanjih in Ostankih. Vse oči našega ljudstva so uprte v Moško, kjer zaseda svet ^unanjih ministrov in kjer se bo od-|yeila tudi nadaljnja usoda Slovenske Koroške. Tod# ne samo javno, Povsod, kjerkoli se srečajo ljudje, Scvorijo o tem našem najvažnejšem vPrašanju. Končni sklep pa je povsod 'st}: Ni je druge rešitve razen v priključitvi Slovenske Koroške k Federa-ovni ljudski republiki Jugoslaviji.
Neštete resolucije, ki jih sprejemalo ljudje na majhnih sestankih in ve-hkih javnih zborovanjih, so dokaz te sPlošne volje našega ljudstva. Posebno v Podjuni se zvečer po delu zberejo ljudje, da skupno proučujejo spomenico vlade FLRJ.
»Zbrali smo sc nocoj, prebivalci iz Zamanj, sami delavci in kmetje ter skupno preštudirali spomenico. Ugotavljamo, da so jugoslovanske zahte-Ve tudi naše zahteve. Sporočamo Vam Svojo najiskrenejšo zahvalo za Vašo irdno podporo, ki nam jo nudite v borbi za pravice in svobodo, za ka-Npo smo se že v času norodnoosvobo-uilne borbe borili skupno z jugoslovanskimi narodi v sklopu jugoslovanske armade.« Tako se glasi kratka resolucija s takega večera, naslovljena na maršala Tita.
Libučani pa so s svojega sestanka Poslali resolucijo predsedniku vlade oRS M. Marinku: ,,Prosimo Vas, da tudi nadalje zastavite vse sile, da dosežemo priključitev k FLRJ. Vemo, da nam bosta le tako zajamčena narodni nbstoj in napredek in se nam bodo ^Polnile stoletne želje.«
Resolucije iz drugih krajev pa so Prave, konkretne podkrepitve jugo-s*°Vanske spomenice. Kmetje iz Škofič nj-etneljujejo svoje zahtevo po priključitvi k FLRJ s strnjenostjo sionskega ozemlja. »Slovenska Koroma je sestavni del Titove Jugoslavije, poletja živijo na tej zemlji Slovenci, j so se borili in se borijo proti slednemu nasilju za združitev vseh ‘ločencev v svobodni državi, v okviru
r’LRj.«
Hodišcni sc sklicujejo na svoje žrtve v času nacizma. »41 izseljenih slovenskih družin z 98 člani, od katerih jih je nekaj umrlo v pregnanstvu, okrog 140 interniranih v koncentracijskih taboriščih in zaprtih v gestapovskih zaporih jasno priča o nasilju, kateremu smo bili izpostavljeni koroški Slovenci, zlasti mi, severno od Drave.«
Resolucija iz Borovelj stika zatiranje slovenskega ljudstva v saintger-mainski Avstriji: »Lažni plebiscit 1. 1920, katerega nikoli nismo in ne bomo priznali, je dal avstrijski prvi republiki le novo pobudo in pogum za nadaljnje zatiranje in ponemčevanje našega naroda. To dokazujejo mnogi primeri iz boroveljske tovarne, kjer dela 600 delavcev. Vsi, ki so bili glasovali za Jugoslavijo, so bili odpuščeni; noben zaveden Slovenec ni mogel postati mojster ali tovarniški uradnik, pa naj bi bil še tako zmožen. Pouk na šoli je bil samo nemški, tako imenovane dvojezične šole so bile le na deželi. Učiteljstvo je bilo brez izjeme ve-likonemško-šovinistično nastrojeno. Slovcnci smo bili gospodarsko, socialno in narodno zatirani.«
Da tudi v novi Avstriji slovensko ljudstvo nc uživa enakopravnosti in da so vse izjave avstrijskih zastopnikov potvorjene in lažnjive, jasno pove resolucija iz Št. Janža v Rožu: »Slovensko ljudstvo je zahtevalo, da se na vseh javnih poslopjih, na kažipotih in krajevnih napisih poleg nemških napravijo tudi slovenski napisi. A doslej še nobena oblast ni dala takšnih navodil, pač razni šovinistični elementi odstranjujejo slovenske napise, kjer koli jih je ljudstvo samo namestilo. Na sodniji, okrajnem glavarstvu, v deželni vladi, po finančnih in drugih uradih so nastavljeni samo Nemci, ki slovenskega jezika ne razumejo ali pa slovensko nočejo govoriti. Uradne grožnje s ponovno izselitvijo in izgonom čez mejo in druge, to je enakopravnost koroških Slovencev, o kateri tako glasno vpijejo v svet avstrijske oblasti.«
Slovenski narod na Koroškem se zaveda, da v svoji borbi ni osamljen. Kakšno politično zrelost je dosegel pod vodstvom Osvobodilne fronte nam priča resolucija, ki jo je poslalo
prebivalstvo spodnjega Roža zunanjemu ministru SZ Molotovu: »Koroški Slovenci se zavedamo, da s svojo borbo krepimo napredno fronto sveta in da nas v njej podpirajo vse demokratične množice zlasti pa narodi mogočne Sovjetske zveze. Z orožjem v rokah srno si priborili mesto med zavezniki in med zmagoviti slovanskimi narodi. S krvjo naših žrtev, naših padlih partizanov je zapisano vprašanje Slovenske Koroške v dnevni red moskovske konference.« Ista globoka vera v zmago odseva iz resolucije, poslane iz Pliberka, medkem ko ljudstvo iz Šmarjete kot »del velike slovanske družine« terja svojo pravico.
Vse te resolucije dokazujejo politično zrelost in življensko voljo antifašističnega slovenskega ljudstva na Koroškem. Koroški Slovenci se zavedamo, da hoče združena reakcija preprečiti našo pravično borbo. V ta na-
men se poslužuje potvorb in nasilja. To slovenskega naroda na Koroškem ne more odvrniti od njegove pravične pravde, za katero noče barantati. To odločno izpoveduje resolucija iz Borovelj; »Ko smo šli v borbo na strani naših zaveznikov, nismo barantali in sc pogajali za svoje žrtve, za prelito kri svojih sinov in hčera. Borili smo se za svobodo svojega tisoč let teptanega naroda in obenem za svobodo človeštva.
Še manj pa pričakujemo, da bi kdo barantal za našo zeml jo danes, ko smo iz te vojne izšli kot zmagovalci, ter nam skušal odrekati pravico do priključitve k matičnemu narodu. Niti preganjanja, niti zapori in hišne preiskave nas ne bodo mogle prisiliti, da bi klonili in odstopili od svojih pravičnih zahtev. Hočemo in zahtevamo priključitev k FLRJ, odstranitev starih mej, ki smo jih s skupno borbo tostran in onstran že davno porušili.«
Igra „Naša potM - na odrih Slovenske Koroške
Koroški Slovenci smo si že dolgo želeli igre, ki bi kazala veliko borbo za osvoboditev in junaštvo naših partizanov. Naši prosvetni delavci in igralci so bili pogosto v zadregi, ker niso vedeli, kakšno igro bi naštudirali, da bi ustrezala duhu naše borbe. Najbolj smo pogrešali igre iz dobe, ko so koroški Slovenci prijeli v roke puške, da bi branili svojo zemljo pred nacističnimi zavojevalci. Sedaj bodo lahko naši odri igrali poleg »Raztrgan-cev« in »Rojstva v nevihti« tudi čisto domačo, koroško partizansko igro, ki jo je napisal Blaž Singer.
Ker je igra doživela uspeh povsod, kjer so jo naši igralci uprizorili in ker ho zdaj romala po vseh dvoranah Slovenske Koroške, je prav, da tudi naši bralci, ki igre še niso mogli videti, izvedo, kakšna je prva koroška partizanska igra.
Naslov »Naša pot« pove že sam, da kaže igra težko, toda slavno pot našega ljudstva v času narodno osvobodilne borbe. Igra ima pet dejanj, v njej pa nastopajo koroški Slovenci, ki jih marsikdo od nas pozna, n. pr. Bovča-riea, kmetica na Mačah in še drugi domačini. Prvo dejanje se godi pri Bovčarju na Mačah pomladi leta 1943, ko so pričeli partizani 'v Rožu z organiziranim delom in navezali stike s prebivalstvom. Partizan Aleksander je tisti, ki da ljudem voljo za borbo. V drugem dejanju, ki se godi v zimi
1943-44 se Aleksandrove besede, da bo Koroška vstala, že uresničujejo. Toda padajo tudi žrtve. Partizan Tomaž hudo ranjen umre v hiši, kamor so ga prinesli partizani na nosilnici. Tretje dejanje se godi maja 1944 v gestapovski centrali v Celovcu. Zaradi izdaje domačih ljudi ujamejo gestapovci več članov osvobodilnega gibanja ter z mučenjem izsiljujejo iz njih priznanja. Vida, dekle padlega Tomaža, pa ostane ponosna in ne prizna ničesar. Četrto dejanje nam kaže Vido v gestapovski ječi v Celovcu, kjer je žc eno leto. V ječi je tudi partizanka Zora, Zala, žena delavca iz Sveč, ki so ga Nemci ustrelili, in mladinka Anica. Izdaja okoli Sveč je deloma že maščevana. Toda padli so mnogi, med njimi tudi partizan Aleksander. Peto dejanje kaže Vido, ki je po zlomu fa-šisina prišla obiskat Tomažev grob. Na grobu se zbirajo žrtve koncentracijskih taborišč in ječ. Ni jih strlo nasilje in trpljenje, marveč polni vere gredo v boj za dokončno svobodo. Gestapovec pa prejme zasluženo kazen.
To je prav kratka vsebina igre iz naše borbe. Ker kaže dobo, ki nam je vsem tako živo pred očmi, jo bo naše ljudstvo gotovo hvaležno sprejelo. V njej bo videlo junaško dobo Slovenske Koroške, iz katere veje sveži duh narodne zavednosti, svobodoljubja in iskrene vere v lepše življenje.
.1 Koroška
* ' »—-...- % — V M--------—K M—
Dr Mirt Zwitter:
Skoda, ki jo je prizadejalo nemško nasilje slovenskim kulturnim ustanovam na Koroškem
jj	zameve po oduovuvi movensKe
iti°SVetne zveze' slovenskih prosv. društev sk ^°h°rjeve družbe, zahteva po sloven-
ličit! irv rti i Ul i Ir ar«i iaVi n rt
novembra 1945 je delegacija OF za 0vensko Koroško predala tedanjemu av-jNskemu državnemu kanclerju in seda-*** prezidentu republike dr. Karlu Ren-k.0fJy V <-elovcu spomenico z zahtevami ^ '°^kih Slovencev. V tej spomenici so po-„ v*jene zahteve po obnovitvi Slovenske ;veze, s ve dri
pr listu in publikacijah, po pisarniških llo,storih za slovenske ustanove in po ob-ZqV1 Un'čenih slovenskih knjižnic z uvo-y Knjig iz Jugoslavije.
]tj SVf>jem odgovoru z dne 26. novembra Vl Jj Je državni kancler izjavil, da bo nova Sih' a' so *>0 sestavila na podlagi volilih r‘*zultatov, ugodila tem zahtevam. Po-ska / da ,,bosta zvezna vlada in koro-bj ( ^želna vlada tekmovali med seboj, da ht(,	vašim kulturnim zahtevam in za-
Po popravi škode."
Uhej- avstr‘jskih volitev 25. nov. 1945 so *ve * 7,a Posledico spremembo avstrijske Uiipj110 vlade. Odstopil je tudi prosvetni hi mSter dr- Ernest Fischer in potemtakem lega °^el spolniti obveze, ki jo je dal de-s0 Clji koroških Slovencev. Prav tako pa neizpolnjene obljube avstrijske-ig	'Jvnega kanclerja. Ponovne zahteve
Pfitožb
e zastopnikov koroških Sloven-
cev pri britanski vojaški upravi v Celovcu tudi niso rodile uspeha. Po dolgem zavlačevanju je na zahtevo po svobodnem javnem delovanju koroških Slovencev britanska vojaška vlada odgovorila, da so pri reševanju vseh notranjih vprašanj udeležene tudi avstrijske oblasti.
Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je s svojo vlogo 17. decembra 1945 tudi pri koroški deželni vladi zahteval obnovitev Slovenske prosvetne zveze in svobodno kulturno delo. Isto zahtevo je postavil na podlagi zakona o obnovitvi društev v imenu bivšega osrednjega odbora SPZ njen zadnji predsednik dr. J. Tischler.
Tudi vse te ponovne zahteve so ostale brezuspešne in kullurno-prosvetno delo še v naprej prepovedano. Ponovnim intervencijam pri britanski vojaški upravi je 25. januarja 1946 sledila spomenica Zavezniškemu kontrolnemu svetu za Avstrijo na Dunaju. V odgovor na to spomenico Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je zahteval šef britanske vojaške uprav,e za Koroško ponovno vlogo za obnovitev Slovenske prosvetne zveze, ki mu je bila obenem s pravili razpuščene organizacije izročena 11. februarja 1946. Hkrati s to vlogo je bila postavljena zahteva za obnovitev 43 slovenskih prosvetnih društev.
Sledile so še nove intervencije predstavnikov OF za Slovensko Koroško irt bivših odbornikov razpuščene SPZ, proden se je britanska vojaška uprava odločila, da poveri zadevo koroški deželni vladi z nalogo, da izda dovoljenje za obnovitev slovenskih kulturnih organizacij.
Koroška deželna vlada je skušala na svoj način izigrati zahteve po obnovitvi slovenske prosvete. Zahtevala je spremembo in dopolnitev vloženih pravil in šele, ko so bile po celem letu hude borbe za svobodo javnih slovenskih nastopov izčrpane vse možnosti birokratskega zavlačevanja in uradnih šilcan, je naposled bivši polkovnik Hitlerjeve vojske v novem svojstvu varnostnega direktorja za Koroško z odlokom št. 2202-SD-46-K z dne 16. maja 1946 dovolil Slovensko prosvetno zvezo. 25. maja 1946 je celovška policijska direkcija javila priznanje Slovenske prosvetne zveze odboru, ki je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru 22. marca 1946.
Priznanje Slovenske prosvetne zveze pa nikakor ne pomeni, da bi s teni prenehalo zatiranje in onemogočanje kulturnega dela koroških Slovencev. Za to samo nekaj primerov :
Ze 3. aprila 1946 je odbor SPZ zaprosil pri mestnem stanovanjskem uradu v Celovcu za dodelitev uradnih prostorov. Dne
12.	aprila 1946 je bila ta prošnja zavrnjena. Ponovne zahteve po dodelitvi prostorov, neštete ustmene intervencije, kakor tudi nadaljnje pismene vloge z dne 9. septembra 1946 in 5. februarja 1947 so ostale brez uspeha. Prav tako so ostale brezuspešne pritožbe in intervencije pri britanski vojaški upravi, ki ima do danes zasedene vse prostore v Mohorjevi hiši v Celovcu, kjer
so bile svoj čas razmeščene slovenske organizacije. Iz vsega tega je razvidno, da si prizadeva avstrijska oblast, da bi tudi v bodoče z nacističnimi metodami preprečila razvoj slovenskega kulturnega življenja na Koroškem.
Enake upravne šikane in sabotiranje vseh zahtev so doživljala slovenska prosvetna društva pri obnavljanju svojih organizacij in svojega dela. Tako so po uradnih podatkih od 43 razpuščenih prosvetnih društev doslej uradno priznali šele 27. Cela vrsta slovenskih kulturnih prireditev je bila prepovedana. Avstrijska žandarmerija prepoveduje plakatiranje slovenskih lepakov, raznašanje vabil za prireditve ter zahteva policijska dovoljenja celo za pevske vaje in za vaje igralcev. V 2elezni Kapli, Kotmari vasi. Pliberku, Zitari vasi, St. Petru na yašinjah, Skocijanu v Podjuni, Sent Jakobu v Rožu, Skofičah, Logi vasi, Goz-danjah ter na Brnci v Zilji so uprizorili hišne preiskave pri članih in funkcionarjih novo ustanovljenih slovenskih prosvetnih društev. Učitelj Janez Krajcar iz Vogrč pri Pliberku je bil zaradi uprizoritve narodne igre „Miklove Zale" v Pliberku z odlokom št. 6094-46 deželnega šolskega sveta za Koroško v Celovcu z dne 18. junija 1946 premeščen na nemško ozemlje. Ker je proti tej krivici protestiral, so ga kratko in malo prisilno izgnali iz tako imenovane „zapor-ne cone" ob meji in ga preselili v Jugoslavijo. Prav tako sta bila onemogočena in premeščena učitelja Metod Jenko iz Kot-mare vasi in J. Lumbar iz Podgorij v Rožu zaradi aktivnega sodelovanja pri mladinskih urah, ki jih je tedaj še prirejala Slovenska prosvetna zveza v celovškem radiu.
(Dalje)

Svetovni prehranjevalni položaj
Novo leto lakote grozi večini evropskih dežel, ki so bile udeležene v vojni. Ogroženo območje se razprostira od Rena do Dardanelov in obsega Kitajsko in Indijo. Področje, ki mu preti lakota, bo sicer nekoliko manjše kot lani, toda to pomlad bo primanjkovalo hrane stotinam milijonom ljudi, stradali pa podo mnogi milijoni.
Vzrok sedanje nevarnosti lakote v Evropi je druga svetovna vojna. Pridelek žita in rži v evropskih kapitalističnih deželah, kjer je pred vojno znašal okrog 50 milijonov ton na leto, se je leta 1944 znižal na 46 milijonov ton, leta 1945 pa na 31 milijonov ton.
Če bi države, ki niso bile razdejane med vojno, v polni meri izkoriščale vse možnosti za pridelovanje živeža bi ne bilo lakote na svetu. Toda prav tega ni v sedanjih razmerah.
Oglejmo si položaj v ZDA, ki ne le, da niso bile prizadete med vojno, temveč so se celo obogatile.
Že nad deset let sprejemajo ameriški farmarji od države za vsak ha zemlje, ki ni posejan s pšenico, precej visoko denarno nagrado kot odškodnino. To jih vzpodbuja, da namesto pšenice sejejo živinsko krmo. Na ta način se umetno vzdržujejo visoke cene živčža.
Politiko nagrad za omejevanje setve pšenice so vodili v ZDA in v Kanadi tudi med vojno, čeprav so že tedaj lahko računali,* da bo dolga vojna povzročila lakoto v Evropi. Leta 1946 je bilo že povsem očitno, da Evropi grozi novo leto lakote. Vladi ZDA in Kanada tudi tedaj nista predložili farmarjem, naj bi povečali posejano površino, da bi bil zagotovljen kruh milijonom lačnih ljudi. Naprotno preprečevali sta razširjanje posejanih površin z žitom.	9
Od leta 1937 do 1941 je bilo v ZDA posejano s pšenico prabližpo 69,3 mil. ha. Leta 1946 je ameriška vlada sprejela načrt, da posejejo 68,9 mil. ha. Površina' namenjena pridelovanju koruze, se je povečala od 92 na 97 milijonov ha, površina za pridelovanje ovsa pa od 40 milijonov na 46 mil. ha. Potemtakem se jim je zdelo pridelovanje živinske krme leta 1946 pomembnejše kakor pridelovanje žita.
Enak položaj, a še v večjem obsegu, je tudi v Kanadi. Lani je vlada namenila za pridelovanje žita 23,4 mil. ha zemlje, v primeri s 25,6 mil. ha v letih 1935 do 1939. Prav tako kot v ZDA je bila povečana površina za pridelovanje ječmena na 8 mil. ha, medtem
ko je znašala v letih 1935 do 1939 povprečno 4,3 milijona ha.
Decembra 1945 je bila v Ottavi kmetijska konferenca. Farmarje, ki so spričo velikega povpraševanja po pšenici po svetu hoteli povečati posejano površino, je kmetijski minister Gardiner opozoril, da se je položaj »normaliziral« in se ne sme ustvariti pogoj za znižanje visokih cen. Marca 1946, ko je začela razsajati lakota v Evropi, Indiji in na Kitajskem, je
predsednik kanadske vlade King izjavil, »da se ne sme povečati pridelovanje pšenice na škodo živinoreje«.
Po tem takem se zdi državnikom ZDA in Kanade, da je preprečevanje morebitnega znižanja cen kmetijskih pridelkov mnogo pomembnejše, kakor življenje milijonov ljudi.
V ZDA se pšenica uporablja za živinsko krmo
Medtem ko so mnogi milijoni ljudi v pravem pomenu besede stradali suhego kruha, so ZDA uporabljale in še uporabljajo ogromne količine pšenice za živinsko krmo. Angleški časopis »Economist« je 6. aprila 1946 poročal, da so ZDA po uradnih podatkih namenile za letno prehrano živine ter perutnine 4,5 milijona ton pšenice; v času od leta 1942 do 1943 11,4 milijona ton, v letih 1943—1944 11,1 mil. ton, v letih 1945—1946 (po nepopolnih podatkih) 10,5 milijona ton.
Po proračunu UNRRA-e bi bilo po-
trebno 11 milijonov ton pšenice, če bi hoteli preprečiti to pomlad lakoto v Evropi. Po tem takem trošijo samo ZDA na leto za prehrano živine več pšenice kakor je je potrebno za pre-prečenje lakote v Evropi.
Kar se tiče Kanade, znaša potrošnja pšenice okrog 500 milijonov bušljev na leto. Po podatkih časopisa »Statist« so porabili za živinsko krmo okrog 93 mil. bušljev pšenice.
Pšenice pa ne uporabljajo le za ži-
vinsko krmo. Od leta 1943—44 so je porabili v ZDA nad 2 milijona ton za proizvodnjo špirita.
Doslej smo govorili le o pšenici (rž v ZDA ne igra velike vloge). Toda v mnogih evropskih deželah bo od leta 1946—1947 takšno pomanjkanje, da bodo pogrešali tudi takšne pridelke, kakršna sta ječmen in koruza. V Romuniji je bila zaradi lanske suše letina koruze, ki je glavni pridelek za prehrano delovnega prebivalstva, zelo slaba. Znano pa je, da porabijo ZDA na leto okrog 60 milijonov ton koruze za živinsko krmo in industrijo špirita. Le 2 % te količine bi bila dovolj za kritje romunskega primanjkljaja.
Ta dejstva kažejo, da bi v Evropi ne bilo lakote, če bi bile ameriške in kanadske oblasti pripravljene pospeševati ali vsaj dovoliti večje pridelovanje pšenice, ali če bi prepovedale uporabljati pšenico in koruzo za živinsko krmo in za predelovanje v špirit.	(Po E. Vargi.)
Vsi stroji delajo za dvig ljudske blaginje (Litijska predilnica)
v
Dosedanje ugotovitve nadzorne komisije hudo obremenjuje grško vlado
V Atenah je sedaj na delu'komisija Varnostnega sveta, ki proučuje položaj na mejah Grčije z Bolgarijo, Albanijo in Jugoslavijo.
Znano je, da se je grška vlada v svoji spomenici, ki jo je bila 3. decembra 1946 predala Varnostnemu svetu trudila dokazati, kako so Albanija, Bolgarija in Jugoslavija krive za obmejne spopade v zadnjem času, češ ‘,da so te države vojaško podpirale grške partizane. Kot posledica proučevanja te spomenice je bila v Varnostnem svetu sestavljena posebna komisija, da bi se na licu mesta seznanila s položajem. Grška vlada je s tem dokumentom hotela vzbuditi napačni vtis, češ da nevarnost za mir na Balkanu ne izvira iz sedanjega režima v Grčiji, temveč od njenih severnih sosedov.
Grška reakcija, ki nima interesa, da bi se ugotovili pravi razlogi za katastrofalen položaj v državi, stori vse, da bi motila objektivno delo komisije. Tako so grške oblasti zavlačevale izdajo potnih dovolilnic za jugoslovanske in albanske zastopnike, zaradi česar ti niso mogli pravočasno prispeti v Atene. Brž ko pa je prišla komisija v Atene, so pričela vojaška sodišča s sumljivo naglico svojo delavnost. Grške oblasti so odklonile, da bi odložile justifikacijo nekaterih obsojen-
cev, katerih izpovedbe bi bile važne za komisijo. Tako je bilo 7. februar ja v Kilkasu usmrčenih osem ljudi zaradi zvez s partizani kljub posebni vlogi komisije, ki je poudarjala važnost pričevanja teh oseb. Grške oblasti so nadalje prepovedale članom komisije obisk begunskih taborišč.
Navzlic nelojalnemu zadržanju grških oblasti do komisije Varnostnega sveta je ta zbrala že vrsto podatkov o vprašanjih, ki jo zanimajo. Iz teh podatkov sledi, da trditve grške spomenice o krivdi za obmejne spopade ne odgovarjajo resnici.
Dejstva pričajo o tem, da je uporniško gibanje v Grčiji nadaljevanje državljanske vojne iz decembra 1944, nastalo pa je zato, ker grška vlada —' ki je prišla na oblast s terorjem, silo in potvorbami —, ne predstavlja volje in mišljenja ljudstva.
Ustanovitev normalne demokratične vlade v Grčiji bi ne skrajšala samo trpljenja grškega ljudstva in napravila konce državljanski vojni, marveč bi hkrati tudi odstranila nasprotja, ki ločijo Grčijo od sosednih držav. Te države so pripravljene, kakor so njihovi zastopniki izjavili pred komisijo, da navežejo z grškim ljudstvom prijateljske odnošaje, brž ko prenehajo vojaške akcije vladajočih grških plasti.
Bolgarski zastopnik je izjavil, da so pri navedenih obmejnih spopadih vračunani predvsem tisti primeri, ko je veliko število ljudi iskalo v Bolgariji zatočišče pred preganjanji in nasiljem. Bolgarski zastopnik je navedel niz dejstev, ki dokazujejo, da so atenski politiki tudi po sklenitvi mirovne pogodbe grozili z vpadom v Bolgarijo.
Iz navedb jugoslovanskega zastopnika sledi, da tudi v njegovo deželo bežijo predvsem Makedonci pred besnim nasiljem grških oblasti. Na osnovi dokumentov je dokazal, da jugoslovanski vojni zločini uživajo v Grčiji polno svobodo in tvorijo tudi organizacije. Zato se je obrnil na komisijo z zahtevo, da sc enkrat za vselej napravi konce verolomnemu ravnanju grških vladajočih plasti in njihovih varovancev in da se to vprašanje reši v interesu miru na Balkanu.
Iz dokumentov albanskega zastopnika je razvidno, da so se grške ladje udeležile obmejnih spopadov v 19 od 150 primerov provokacij, ko so zaplule v albanske teritorialne vode, skušale pristati, jemale s seboj talce in ropale prebivalstvo ob obali.
Omembe vredno je, da je prejela komisija vrsto izjav in pozivov številnih res demokratičnih organizacij Grčije, med njimi tudi ilegalnih, pa tudi posameznih oseb, ki želijo nuditi komisiji svojo pomoč. Med njimi je socialistična stranka, stranka levih liberalcev in številne druge, ki jih je komisija že zaslišala. Vsi so soglasni v
tem, da so obmejnih spopadov krivi šovinistično nastrojeni elementi v Grški in da je partizansko gibanje v deželi borba ljudstva proti reakcionarnemu režimu, ki je oprt na tuje> predvsem angleške bajonete.
Partizanska vojna, ki zajema vso deželo — tako je izjavil zastopnik stranke levih liberalcev — je naravna reakcija na teror vladajočih plasti Današnji režim v Grčiji nima v ljudstvu nobene opore ter je bil vsiljen s tujo intervencijo.
V svoji analizi dela komisije Varnostnega sveta je izjavil komentator BBC Matthevvs dne 23. februarja, je grška vlada v zelo neprijetnem položaju, da pa je to stanje sama zakrivila. Prve ugotovitvfe komisije kažejo, kako nevarni so Grčija in njeni monarhistični voditelji za mir in varnost. (Oesterreichische Zeitung.)
Reka in Sušak -eno mest«
Med Reko in Sušakom je bila vzdolž rečice Rječine, ki se izteka tamkaj v morje, nameščena več ko dvajset let ograja iz bodeče žice. To je bila meja, določena p° prvi svetovni vojni v Versaillesu, ki je ločila brate iste krvi. V Domovinski vojni pa je Jugoslovanska armada zbrisala te mej® in osvobodila naše kraje. V skupnem naporu so prebivalci obeh mest preteklo leto zgradili čez Rječino nov most, ki je bil otvorjen oktobra meseca in ki sedaj veže Reko in Sušak. Obe mesti sta se strnili v eno veliko mesto, ki je po številu prebivalcev in svoji važnosti kot morska luka eno najvažnejših mest Jugoslavije. Mesto se bo v bodoče imenovalo Reka in bo dobila skupno enotno upravo.
Sušak med to vojno ni bil tako poškodovan kot Reka. Mestni upravi se je posrečilo , da je sedaj navzlic pomanjkanja gradbenega materiala dovršila izgradnjo l5 velikih stanovanjskih hiš, ki jih je pričela zidati že pred vojno. Potrošila je za dokončanje teh del 6 milijonov 500 tisoč dinarjev. Dalje je mestna uprava popravila še okrog 30 drugih zgradb, okrog 100 hi* pa so zasebniki dozidali sami. Razen tega je mestna uprava odstranila lesene naprave v prejšnjem kopališču ter zgradila veliko, moderno kopališče, kar jo jo stalo nad 3 milijone dinarjev. Večja popravila so bila potrebna še na nekaterih javnih zgradbah, tako v Domu kulture, v raznih šolskih poslopjih ter na trsatskem gradu.
Obnova Reke, ki jb veliko trpela med vojno, pa predstavlja neprimerno večje h1 težje naloge. Zaradi bombardiranja mesta, zlasti pred koncem vojnih sovražnosti, je bila zelo poškodovana luka in predvsem industrijski del mesta. Načrt obnove mesta za leto 1946 je bil dokončan že tri mesece pred rokom. Vrednost teh izvršenih del se ceni na 25 milijonov dinarjev. Izven načrta so bila opravljena dela na mostu čez Rječino, ki so stala okrog 22 milijonov-Koliko je Reka trpela zaradi bombardiranja, je razvidno že iz tega, da je bilo p°' trošenih celih 6 milijonov samo za odstranitev ruševin. Stanovanjsko vprašanje na Reki je zelo pereče, čemur pa se bo dalo v bodoče odpomoči, ker je zvezna vlada odobrila v ta ngrnen. in za popravilo javnih > zgradb kredit 165 milijonov. 2e doslej s° v mestu uredili tudi 55 km cest in ulic tef popravili 38 šolskih poslopij.

Velik uspeh je dosežen že dosedaj P
ri
z3
urejevanju ter obnovi reške luke, ki je Jugoslavijo sploh najvažnejše okno v svet-2e sedaj je luka v stanju, da lahko sprri' me več prekomorskih parnikov velike t°' naže.
Pripomniti je treba, da je prebivalstv
-srt
obeh mest ogromno pripomoglo k obno-
s prostovoljnim delom, sicer bi še dale^ ne bilo takih uspehov.
Na konferenci gradbenih strokovnjake je bil odobren in sprejet nov regulacij®^ načrt Reke, ki predvideva mogočno raz®1
ritev že sedaj velikega pristaniškega m® sta. Mesto se bo razširilo v smeri pr° Lovrani v Istri do Kraljeviče v Hrvatske Primorju. To področje je dolgo okrog * kilometrov. Kraji od Lovrane do Volo®*^ bodo prvenstveno namenjeni tujskemu PU metu, ker so najlepši in najmikavnejši- y . Prelukah pa bo zgrajen velik olimpij8 -športni štadion za fizkulturo. Industrij®^ del mesta se bo razvil od Kmatrile do l^a
tinščice, Bakra in do ladjedelnic v
Kra-
ljeviči, dočim bodo luške prometne napC ve razširjene od sedanjih v zapadni s151® mesta.


Pripravimo seme za spomladansko setev
('e smo zemljo jeseni globoko pre-0rali, da se je odpočila in nasrkala zimske vlage, je pripravljena in samo eaka, da vržemo zdravo, dobro seme na plodna tla.
Pa si zagotovimo resnično dober Pridelek, moramo poskrbeti za res dobro seme. Marsikateri kmet izbiri semena ne posveča zadostne ali pa sploh nobene pažnje. Uporablja za setev to, kar mu je ostalo od zaloge, lz katere se je hranila družina in ži-v'na. Taki ostanki so navadno močno Pomešani z raznim drugim semenom, Posebno s semenjem raznih plevelov, ^b taki izbiri semen si kljub najugod-Pejšemu vreme,nu spomladi in poleti Po moremo obetati obilne žetve.
•Če si hočemo zagotoviti dobro letino, moramo predvsem izbrati zares dobro setev. To bomo lahko storili, če smo rastlino, od katere je seme, že yes čas opazovali, kako uspeva in kakšne dobre in slabe lastnosti ima. Če Prevladujejo dobre lastnosti, posebno ts,ke, ki ustrezajo gospodarju in namenu, za katerega jo je sejal, bomo °d takih rastlin vzeli seme. Seme mo-ra že po zunanjosti napraviti vtis, da 5* bo iz njega razvila zdrava rastlina. Zdravo seme je lepo razvito, težko, Sladko ter enakomerno in njegova konica ima svetel sijaj. Vendar pa zgolj *ePa zunanjost še ni vse. Seme, ki smo §a odbrali po opazovanju rastline, Poprej prečistimo, kajti tudi najboljše seme je pomešano z manjvrednim zfnjem. Zrnje in plevel odstranimo s čistilnikom (trierjem), ki ga imajo zadruge, pa tudi že poedinci. Bolje je ^istiti z najpreprostejšo pripravo, kakor nič. Zato čistimo vsaj z vejalni-kom, če že nimamo trierja.
Tako očiščeno in odbrano seme mo-hnio razkužiti. Že prej smo omenili, da mora biti seme zdravo. V splošnem Se vidi že po zunanjosti, katero je ^dravo. Vendar so klice nekaterih boksni' že v semenu, ne da bi se zaradi }cSa njegov izgled spremenil. Taka d°lezen je n. pr. prašna snet, ki uniči Vsc zrnje na rastlini in se prenaša z °kuženim semenom. Proti tej bolezni ^ borimo z razkuževanjem. Za malo denarja lahko obvarujemo posevek te b°lezni. Za razkužitev je potrebna Plajhna količina razkužila (na 100 kg semena 15—20 dkg). Razkužitev bo dspela le tedaj, če seme premešamo ?ko dobro, da pride vsako zrno v do-,'ko z razkužilom. Tako odbrano, očitno in razkuženo seme, je šele primerno za setev.
.Pri odbiri semena fižola in graha pa-2,mo, da bo res zdravo. Bodimo opre-
zni pred fižolarjem in graharjem. Vsako zrno, ki sta ga napadla ta dva škodljivca je prevrtano ali pa ima temne pege na površini. Najlaže bomo odstranili tako napadeno zrnje, če ga tik pred setvijo potopime v hladno vodo. Napadeno seme plava po vodi, zdravo pa obleži na dnu
Velika previdnost je potrebna pri deteljnem semenu. Sejemo le dobro očiščena setnena, da se z njimi ne prikrade na njivo predenica, ki včasih uniči ves posevek. S tem si bomo prihranili veliko truda in tudi denarja.
Kjer nam primanjkuje jedilpega krompirja, sadimo majhne koščke, da bo šlo čim manj krompirja v izgubo in ga bo ostalo čim več za seme. Vsi gomolji, ki imajo na prerezih rumen kasto-rjavkaste kolobarje niso za seme, ker so bolni. Isto velja za gomolje, ki so nagniti ali pa imajo slabo razvita očesca. Da obvarujemo krompir pred raznimi boleznimi, ki se po-
sebno rado vgnezdijo na ranjeni strani gomolja, to je na prerezu, moramo krompir rezati na koščke vsaj teden dni pred setvijo, tako da se napravi na prerezu koža. Če pa nas čas že priganja ali nas vreme sili k sajenju, pa tak sveže prerezani krompir dobro potrosimo vsaj z lesnim pepelom.
Mislimo na to, da si doma vzgojimo dobro domače seme. Veliko manj tvegama, če si sami vzgojimo dobro seme. Danes smo prisiljeni, da kupujemo vse, kar je le semenu podobnega, če nam ga primanjkuje doma. Tudi na drugo semenje moramo gledati in skrbeti za to, da vsadimo čim več sadnic krmne pese, repe in korenja. Vsakdo naj pomisli tudi na to, da bo tako seme lahko drago prodal.
Tudi na seme krmnih rastlin, posebno detelj, moramo misliti. Najboljša in najlepša bomo pustili za seme. Tako bomo prihodnjo pomlad dobro pripravljeni na izbiranje semen.
Razvoj in napredek tehnike se močno pozna tudi v kmetijstvu. V obrti in industriji je stroj povečini že nadomestil ročno delo. Prav tako ga skuša nadomestiti tudi v kmetijskem gospodarstvu. Kmet in kmečki delavec pri nas sicer doslej še ne uporabljata preveč stroja, čemur je vzrok kmetova slaba kupna moč in nepravilna politika cen kmečkim proizvodom. Oblasti mnogo premalo skrbijo za modfernizacijo kmetijstva, zlasti pri nas na Koroškem, kjer je očitno zapostavljali zavednega slovenskega kmeta. Gospodarsko pomoč so dobili le priseljeni nemški kmetje, ki so zrli na slovenskega soseda s prezirom kot na nesposobnega gospodarja, češ da ne zna obdelovati svoje zemlje. Nacistična oblast, ki je naselila na dobro upravljanih posestvih naših izseljencev nacistične priseljence, jim je dala na razpolago stroje in vse druge gospodarske pripomočke ter s tako doseženim izboljšanjem gospodarstva hotela dokazati predvsem nesposobnost slovenskega kmeta. Ko so se naši izseljenci vrnili, so pa našli svoja posestva po večini skrajno zanemarjena. »Vzorni gospodarji« — nacistični priseljenci so gospodarili tako »imenitno«, da so kljub strojem in subvencijam napravili iz njih prave
travnike plevela. Nekateri so gnoj prodajali, ker so hoteli pokazati, da njim zemlja tudi brez tega rodi. Vse to je ponekod vzbudilo odpor našega kmeta proti strojem, ker je v takem obdelovanju zemlje videl le njeno brezobzirno izkoriščanje.
Vendar ni tako. Stroj ne sme biti kmetu le opora njegove lenobe, ampak predvsem opora pri izboljšanju obdelovanja zemlje. Samo v tem primeru mu prinaša blagoslov in dviguje kakovost njegove zemlje. Uvedba strojev je važna zlasti v današnjem povojnem času, ko nam primanjkuje delovnih moči za izboljšanje našega med vojno tako zanemarjenega gospodarstva.
Če govorimo o mehanizaciji kmetijstva, mislimo predvsem na motor-sko pogonsko silo ter na stroje in orodje, ki izboljšujejo in olajšujejo delo. Pri pravilni nabavi strojev moramo upoštevati gonilno silo, ceno in kvalitato in to, kako so stroji .preizkušeni v praksi in če ustrezajo terenskim prilikam. Važna je tudi pravilna uporaba in povezava dela z raznimi stroji. Tako je n. pr. uporaba stroja za izkopavanje krompirja pravilna in popolna le takrat, če smo krompir tudi s strojem sadili.
Važno vprašanje je nabava dobrih mlatilnic. Res je da jih pri nas večji
kmetje že povečini imajo, vendar je še mnogo premalo boljših mlatilnic, ki žito dobro čistijo in odvzamejo mnogo ročnega dela. Kosilnica, predvsem motorna, v veliki meri lajša kmetu delo, ker mu odvzame mnogo naporov pri enem najtežjih del. Uporaba trierjev in žitnih razkuževalccv je poleg dobre priprave zemlje, najvažnejši pogoj za povečanje žitne proizvodnje.
V vseh naprednih državah zavzema v kmetijstvu kot predstavnik mo-torske pogon, sile najvidnejše mesto traktor. Njegova uporaba je v kmetijstvu vsestranska. Vendar pa se v glavnem uporablja pri oranju. Njegova prednost je predvsem v hitrejšem in cenejšem delu, kakovost dela pa je v mnogih primerih boljša od oranja z vprežno živino. Prav posebno važen je traktor zaradi svoje vsestranske uporabe, predvsem kjer ni električne pogonske sile, ker lahko služi za pogon mlinov, cirkularjev, mlatilnic itd.
Kakor srno že omenili, si naš kmet ne more nabaviti potrebnih strojev zaradi slabe kupne moči, čeprav je spoznal njihovo prednost. Elektrifikacija je izvedena po večini na zadružni podlagi. Pri kmetijskih strojih pa ta misel še ni prodrla. Za to si jih lahko nabavijo le večji in finančno močni gospodarji, ki jih včasih tudi dajo na razpolago manjšim kmetom proti visoki odmeni. Vendar je za dvig gospodarske sposobnosti danes tudi malemu kmetu stroj neobhodno potreben. Da si tudi on lahko olajša in izboljša delo z njim, nam dokazuje načrtno gospodarstvo v Sloveniji, kjer so se kmetje organizirali v zadrugah in si tako nabavljajo vse potrebne stroje s skupnimi močmi. Država jim daje stroje na rapolago, kjer jih sami še nimajo, in jim daje možnost, da se izvežbajo v njihovi uporabi. Veliki gospodarski napredek, ki ga kaže jugoslovansko kmetijstvo že po tako kratkem času, nam dokazuje, da je stroj, če je smotrno in pravilno uporabljan, najvažnejši einitelj ne le za napredek posameznega kmeta, ampak celotnega narodnega gospodarstva.
Dokler Slovenska Koroška še ni vključena v novi razvoj narodnega gospodarstva Slovenije, si bomo pomagali pri nabavi strojev na svoj način. Ponekod so se naši gospodar ji že oprijeli zadružnega načina nabave strojev in uporabljajo skupne stroje zelo uspešno. Ker se je ta način samopomoči dobro obnesel, bi bilo pripo-račati, da povsod tam, kjer primanjkuje strojev in je njihova uporaba na mestu, stopijo naši gospodarji v stik in si jih nabavi jo s skupnimi močmi za skupno uporabo in korist.
PREŽIHOV VORANC
ko se je našla ra-
v Potem se je zdravnik sam skobacal v skrivališče pad kaščo in se dolgo ni Ko pa je prišel nazaj, je imel es£l obraz.
»Kaj pa je?« je pobarala gospodinja Postelji.
nič jutT* me ne k°- Dajte mj čr-h0Ce,Vca << Zdravnik je zvrnil kozarec \dusek in odšel.
>J^ati je šla šele zvečer, r,-raoil°, v skrivališče in
v dobrem stanju. Ta večer sta V(Vlc dalje časa ostali skupaj in stara , JenCa je hotela od dekleta vse zve-ima starše, brate in sestre, PoK ^e^a^a- preden je odšla v hribe. V h a.[ala io je tudi, zakaj je dekle šlo »p . tak° ndado.
5ej r! oas je šlo vse v hribe. Kdor ni itj v i?Pre’ Je šel v zapore. Boljše je prj», hribe. Pri vas bo še tudi tako ie odgovarjalo dekle.
Priti r1, tudi Pri nas bo moralo tako din;' n 8 Poma£aj,« je menila gospo-je s-' Preden je zapustila skrivališče, enkrat povprašala:
»Ali ti je res boljše?«
»Nič več mi ni, le rane imam. Vaš zdravnik je dober zdravnik,« je odgovorilo dekle.
Na dvorišču je mater čakal sin.
»Kako je?..« je dahnil vanjo.
»Dobro. Bodi miren,« mu je rekli mati.
»Ali nocoj že lahko grem gori k njej?« je spraševal sin dalje.
»Nocoj še ne, jutri pa že lahko.«
Vojenkov Mihun je bil naslednji dan ves nestrpen, dasi sani ni prav vedel zakaj. Toliko je bil miren, da je partizanka v skrivališču na dobrem in izven nevarnosti. Zdelo se mu je, da ji mora razodeti tajnost, da jo je najbrž on sam ranil, ker je tako divje streljal nanjo. Potem pa mu naj reče, kar hoče, če ga tudi zapodi od sebe. Pri hiši jo bodo imeli, dokler ne ozdravi popolnoma. Doma o skrivnem gostu sploh niso govorili. Oče se je držal, kakor da bi ne bilo ničesar novega pri hiši. Nikdar ni spregovoril besedice o tem. Skrb za kaščo je bila
prepuščena materi, ki je hodila t ja ponoči, ko se je že dobro stemnilo.
Zdravnika ni bilo k hiši tri dni in ko je spet prišel, je dejal gospodin ji:
»Sedaj že lahko vstaneš za kako uro.«
Potem ga ni bilo spet štiri dni in tedaj je rekel:
»Sedaj pa že lahko vstaneš, ali paziti moraš nase.«
Na tihem je naročil gospodinji, da naj sedaj ona prevezuje ranjenko in ji je dal zato potreben material. Potem je prišel šele čez dober teden. Rane so se zelo dobro zacelile in bolnica se je hitro popravljala.
Neke večeri je domači sin zlezel v skrivališče, kjer je ponoči gorela majhna leščerba. Tedaj sta dolgo govorila in nazadnje, ko je bilo že vse zgovorjeno, jo je Mihun prijel za roko in ji rekel:
»Nekaj ti moram povedati, pa mi zameri ali ne: Jaz sem bil najbrž tisti, ki sem te ranil. Toda nisem vedel, da si to ti. Ali si zato huda name?«
»Kaj bom huda nate, je bila pač borba in ti si bil naš sovražnik. Lahko bi me bil tudi ubil.«
Takrat se je začela dvigati lina v kotu. Fant je okamenel še bolj zaradi tega, ker je videl, da je bolnica zgrabila za revolver, ki ga je imela v zglavju ter je v njenih očeh bral, da je pripravljena ubiti raje sama sebe, kakor pa pasti v ujetništvo, ko pa iz strahu za sebe. Toda prihodnji hip je
pokukala skozi lino kuštrava glava Rojenkovega. Komaj je ta splezal skozi lino, se je prikazala za njim tudi glava Sojenkovega sinu. Ta dva sta že pred dobro uro prišla in čakala domačega sina za plotom, ker ga pa ni hotelo biti iz kašče, sta šla sama tja. Skrivališče jima je bilo dobro znano.
»Kaj pa delata?« je vzkliknil Vojenkov kakor ljubosumen.
»Kaj pa delaš ti?« sta rekla z isto-takim naglasom ona dva.
Nato so sc vsi trije zarežali in partizanka Kristina je videla tri usta polna belih, močnih zob. Potem so vsi govorili še dolgo v noč. Postali so prijatelji.
Rojenkov je rekel samozavestno:
»Lejte in to bi bil jaz skoraj ubil.«
»Ne, jaz sem streljal vanjo, dobro vem,« se je zaklinjal Sojenkov.
»Če bi bila mrtva, bi bila od mene,« se je vroče branil najmlajši, Vojenkov.
Fantje bi se bili skoraj sprli, ker je vsak hotel biti kriv njenih ran.
Kristina se je smejala in jih pomi-rila:
»Prihodnjič ne boste vce šli?«
»To pa gotovo ne, kaj drugega se jim lahko zgodi!«
Fantje so pri teh besedah postali resni. Pred odhodom je dejal Vojenkov:
»Ko ozdraviš, lahko ostaneš pri nas. Pri hiši potrebujemo deklo.«
»Pri nas jo tudi potrebujemo, so še
..da dober delavec lahko postane
tudi dober direktor tovarne
Telefon je pozvonil.
»Halo tukaj direktor tovarne trikotaže »Elka« Vlainič.«
Desa Vlainič je bivša tekstilna delavka, trikratna udarnica iz »Elke«.
Resno in z napeto pozornostjo je Desa poslušala navodila republiške uprave za tekstilije.
»Da« je odgovorila, »baš te dni bomo imeli konferenco, na kateri bomo delavcem podrobno obrazložili uredbo o fondu vodstva.«
Pogovor je končan, Desa je nadaljevala s pojasnjevanjem mladi tekstilni delavki Petri Lazarevič, kako se vodi pregled nad delom vsakega posameznika v tovarni:
»Vsaka delavka, ko pričenja svoje delo, prejme nalog, ki je istočasno tudi njena dnevna norma. Z nalogom prejme tudi znamkice za vsak komad, ki ga izdela. Po končanem delu, število znamkic pokaže njeno dnevno produkcijo. Na ta način si vsaka delavka že vnaprej lahko sama izračuna, koliko je zaslužila vsak dan.«
Desa umolkne, pogleda na mlado delavko in nadaljuje:
»Nekoč, ko sem jaz pričela z delom v tovarni, ni bilo tako.«
Desa še ni dopolnila 10 let, ko je prišla v tovarno. Kot vajenka je morala delati ponoči in povrhu še brezplačno. Desa je takrat delala po 16 ur na dan nepretrgoma.
Ko je začela prvikrat samostojno delati, je izdelala tri ducate nogavic v šestih dneh. Plačali so ji 21 dinarjev, kar je pomenilo, da ni imela niti za kruh.
Dvajset let njenega življenja je minulo v dušljivih in zaprašenih prostorih tekstilne tovarne v Beogradu. V prvih dneh okupacije je Desa žalostno gledala, kako so prihajili Nemci v tovarno. Mojstri so jo silili, da proizvaja čim več in da dela na dveh strojih. Desa se jim je odločno uprla. Nekoliko dni za tem je zapustila tovarno.
Ko je po štirih letih v osvobojenem Beogradu zopet prišla v tovarno, je začela delati s podvojeno silo in voljo. »Občutila sem«, pravi sama, „da je sedaj moje mesto pri stroju, da bom mogla kot kvalificirana tekstilna delavka na tem mestu najbolj koristiti skupnosti«.
Prvomajsko tekmovanje je zajelo vse tovarne v Beogradu. Pričelo se je tudi v tovarni, v kateri je delala Desa Vlainič. Delala je takrat na dveh stro-
jih in kmalu je uvidela, da bi lahko de-delati na treh, in pozneje celo na štirih. Desa Vlainič je bila zato proglašena za vzorno delavko v tovarni. V vsakem novem tekmovanju je bila proglašena za udarnico, kmalu so jo predlagali tudi za odlikovanje.
Ob pričetku novega tekmovanja v letu 1947 se je Desa pripravljala, da prične z delom na petih strojih.
24. januarja pa j.g bila trikratna udarnica Desa Vlainič poklicana na proizvodni posvet v Republiško upravo za tekstilije. Po končanem posvetovanju so jo zadržali. Desi se je mudilo, hotela je, da bi se čimprej vrnila. Tekmovanje je bilo v teku in zato ni hotela, da bi njen stroj ne bil v pogonu.
Dolgo je ogledovala odlok, ki ga je prejela v upravi.
Tekstilna delavka, trikratna udarnica Desa Vlainič je postavljena za direktorja tovarne „Elka« — je polglasno čitala. Na koncu dekreta žig in podpis.
Delavka Desa Vlainič je postala direktor beograjske tovarne trikotaže »Elka«, direktor najboljšega delavskega kolektiva tekstilne industrije Srbije v minulem novemberskem tekmovanju.
Naslednji dan je prevzela dolžnosti »Ali si dvomila v sebe«, smo jo spra-
h: še nepopolnih podatkov ljubljanske železniške uprave je razvidno, da je bila v preteklem letu obnova slovenskih železnic zelo uspešna. Medtem ko je v prvih mesecih po osvoboditvi šlo predvsem za čim hitrejšo, vsaj začasno upostavitev prometa, se je lani lahko začelo smotrno delo na dokončni obnovi.
Glavna obnovitvena dela so obsegala: gradnjo proge Preserje-—Borovnica, ki bo nadomestila porušeni viadukt, odnosno zasilno obvozno progo, obnovo belokranjske železnice v dolžini 26 km od mostu čez Kolpo do Semiča ter slednjič obnovo cele vrste večjih in manjših objektov.
pokončno so bili obnovljeni naslednji mostovi in viadukti: 152 m dolg viadukt pri Žalni, 151 m dolg most v Zidanem mostu, 184 m dolg železni most pri Liliji, Štam-petov viadukt in 102 m dolg viadukt Gornji Dolič med Celjem in Dravogradom. Razen omenjenih objektov je bilo obnovlje-
sem se navadila, da dosežem vse, kar hočem, samo če si prizadevam. Najbolj pa me veseli in mi daje vero v moč to, ker so delavke pokazale željo in potrebo, da mi pomagajo.«
Desa Vlainič je razmišljala, kako bi z boljšo organizacije dela v vsej tovarni njihov delovni kolektiv obdržal še naprej prehodno zastavo. Dosedaj je tovarna delala v napol tekočem traku. Odločila se je da uvede delo na tekoči trak. Način dela na tekočem traku bo omogočil hitrejše uresničenje proizvodnega plana.
Desa je organizirala preureditev strojev. Poskrbela je, da so v tovarni namestili manjkajoče število strojev. Sestavila je novo razdelitev dela.
»Moja naloga je«, poudarja o tem Desa, »da ustvarim vse pogoje za tekmovanje. Delo na tekočem traku vzpodbuja splošno množično tekmovanje. Proizvodnja bo trpela, ako bi le ena delavka pri traku zaostala. Prepričana sem, da ne bo nobena tega dovolila«.
Pred dnevi je pričela prvikrat v tovarni »Elka« ena vrsta strojev, na katerih izdelujejo srajce, delati na traku. Delavka pri zadnjem stroju izroča izdelane srajce vodji oddelka. V teh dneh bodo uvedli delo na tekočem traku tudi v vseh ostalih oddelkih. To je v veliki meri zasluga Dcse Vlainič. Novi direktor tovarne Desa Vlainič je uvedla tudi prehodno zastavo, katero je dobil najboljši delavec pri traku. Kakšno veselje, vzpodbudo in napredek bo dosegla ta zastava, za katero se bodo v tekmovanju borili vsi delavci, ve prav dobro ona sama.
(Po »Borbi«.)
nih še 26 manjših, tako da se da končni rezultat trajne obnove strniti v naslednje, številke: 31 mostov, viaduktov in propu-stov v skupni dolžini 946 m. Če k temu prištejemo še ostale že obnovljene objekte, dobimo skupno dolžino 1516 metrov.
Za obnovo gornjega ustroja železnic so bile precejšnje težave zaradi pomanjkanja drobnega gradbenega materiala, pragov, tračnic in kretnic. Kljub temu pa je bila nanovo položena proga od Bubnjarcev do Semiča in postajni tiri v Črnomlju in Metliki. Preurejen je bil tudi severni del postaje Celje, kolodvor v Teznem, zgrajen zvezni tir med dolenjsko in glavno progo ter izvršenih tudi več drugih manjših del v Ljubljani, Zalogu, Zidanem mostu, Mariboru in drugod.
Spričo hudega razdejanja prog in potrebe, da se vzpostavi promet, je imela obnova proge prednost pred obnovo visokih zgradb. Bili so pa tudi v tem pogledu dose-
ženi vidni in trajni uspehi: tovorno skls1* dišče in bivalnica progovnega osebja ^ Ljubljani, skladišče za bencin v Zalogu, stanovanjske hiše v Zidanem mostu, Celju in na Jesenicah, kurilnica v Mariboru in druga obnovitvena dela v Ptuju, Ormožu, Studencih, Mariboru in na Dolenjskem.
Poleg teh del pa so bila potrebna številna popravila in ojačevalna dela na obstoječih provizorijih, obnavljati je bilo treba porušene in oškodovane predore, graditi nove podporne in obtožne zidove in druga manj- ; ša dela, ki pa so bila prav tako važna za obnovo železniškega prometa.
Železniška gradbena služba je z vsemi temi deli veliko pripomogla k dokončni obnovi slovenskih železnic in s tem tudi k izboljšanju gospodarskih razmer ter splošni obnovi Jugoslavije.
„ se spominjamo}
o
28.	3. 1944 so enote vzhodnokoroškega odreda porušile 9 stolpov elektro-voda, ki je dajal tok mežiškemu rudniku.
28.	3. 1828 je bil na Dunaju promoviran za
doktorja prava France Prešeren. 28-3. 1811 je umrl v Beogradu srbski pro-svetitelj Dositej Obradovič.
29.	3. 1944 so čete vzhodnokoroškega odre-
da' uničile tovarno papirja v Prevaljah.
29.	3. 1870 je bil rojen v Odesi Aleks. Bes-redka, raziskovalec nalezljivih bolezni s pomočjo cepil.
29.	3. 1900 je bil rojen Jirži Wolker, češki
.	pesnik. Umrl je 4. 1. 1942.
30.	3. 1746 je bil rojen Francisco Goya, ve-
liki španski slikar. Umrl je 16-4. 1828.
30.	3. 1853 je bil rojen Vincent van Gogh.
slavni nizozemski slikar. Umrl je leta 1890.
31.3. 1727 je umrl veliki angleški matematik, zvezdoslovec in fizik NeW-ton Issac.
1.4. 1809 je bil rojen slavni ruski pisatelj t Nikolaj V. Gogolj.
3. 4. 1944 so minerji IX. korpusa minirali kinodvorano rla Opčinah pri Trstu, ko so se v njej zabavali okupatorji.
2. 4. 1840 je bil rojen veliki francoski pisatelj Emile Zola (umrl 1. 1902).
......	■■	'B*
Izdajatelj, lastnik, odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI, Ottakrin-gerstrasse 83. ■— Glavni urednik: dr. Franci Zwitter. — Uredništvo in uprava: Wien iV Waaggasse 6/II. Telefon B 21-5-50. — Podružnica uprave: Celovec (Klagenfurt), Voh kermarkterstrasse 21/1. — Tiska: „Globus i Zeitungs- Druck- und Verlagsanstalt G. B1, b. H., Wien I, Fleischmarkt 3—5.
sevale.
„Ne, prav res ne! Od osvoboditve
Obnova železnic v Sloveniji v letu 1946
večja posestva, kakor pri vas,« sta hkrati rekla ona dva.
Potem so sc smejali vsi štirje kakor otroci in ko so se razšli pozno po polnoči, so bili vsi štirje srečni.
Partizanka Kristina je še tri tedne ostala v skrivališču pri Vojenku in je že skoraj popolnoma odravela. Zadnje čase se je učila hoditi in pri teh vajah so jo vsi trije fantje stražili prav po vojaško. Nekje so si dobili puške. Ko jih je partizanka vprašala, kje so jih dobili, so se ji skrivnostno režali. Potem je dekle neke noči izginilo neznano kam. Dasiravno je s tem hiši zelo odleglo, so bili domačni vendar vsi žalostni. Mati Vojenca je jokala, stari-Vojcnk je postal še redkobesednejši, kakor je sicer bil, a sin je taval okrog kakor izgubljen.
Mesec dni po njenem odhodu so pri Rojenku napravil domačo veselico. To se pravi: prišel je eden, ki je igral na meh, stari Rojenk je dal na pipo dober polovnjak mošta, iz velike hiše so odstranili omare in postelje, komandant žandarmerije v trgu je dobil tolstega ovna in cel puč črničevca in veselica je bila v redu. Iz soseske so prišli fantje in dekleta, iz trga pa niso nikogar vabili. Kljub temu je prišlo na mošt tudi še tržanov in celo par vojakov je bilo zraven, ki so ravnokar prišli na dopust. Ti so prišli z orožjem. Rojenkov, Sojenkov in Vojen-kov, ki so veselico organizirali, so jih postrani gledali, vendar tega niso sme-
li očitno pokazati. Domači sin je rekel onima dvema:
»Nič bati, bomo že nekako napravili!«
Veselica se je vršila ob tako prisrčnem razpoloženju, da so celo starejši ljudje postali razposajeni, in rckali:
»Tako lepo je, ko da bi ne bila vojska.«
Tržani in dopustniki so sc napili, da niso več mogli plesati. Zato je skrbel stari Rojenk.
Ura je šla čez polnoč in veselje je trajalo še kar naprej.
Domači sin, Rojenkov Francuh je v veži pristopil k Sojenkovemu in mu pošepetal:
»Ena ura po polnoči je že ...« *
Sojenkov je dejal zaskrbljeno:
»To je pa za hudika!«
Oba sta šla iskat Vojenkovega Mi-huna, ki je bil najbolj Židane volje,
»Kaj pa je?« ... sta ga vprašala bolj z očmi, kakor z ustmi
Toda ta je bil kakor obseden. Pomigal je njima z očmi in zavpil:
»Rajajte' ljudje. Vojska je vojska!«
Začeli so zopet plesati. Niso še končali tega plesa, ko so planili v hišo temni ijudje s puškami, pripravljenimi na ogenj:
»Roke kvišku!« je zavpil odločen, lep glas. Bil je ženski glas. Med vrat-mi se je pokazala kot prva, vitka postava mlade partizanke v vojaški obleki s pištolo v iztegnjeni roki. Izza njenega hrbta je molelo skozi duri še najmanj pet pušk. Tisti, ki so bili to-
liko prisebni, da so se lahko še ozrli v okna, so opazili, da molita tudi skozi okno najmanj po dve puškini cevi.
Soba je prvi hip okamenela. Nekatere plesalke so začele padati v nezavest, nekatere so kričale, moški pa so obstali, kakor pribiti. Najhuje so bili udarjeni tržani, ki so bili popolnoma pijani. Ti so najprej izpolnili povelje in začeli dvigati roke kvišku. Tudi dopustnika v uniformi so bili močno pijani. Nektcri sproh niso mogli dvigniti rok pod strop in so sproti lezli na kup. Le dva dopustnika iz trga sta se še hotela postaviti po robu.
»Bandit! Kje je moja puška?« je zakričal eden in sc zagnal proti durim, ki so šle v sosednjo sobo, kjer je odložil svojo puško. Toda do duri ni niti prišel, ker se je prej zavolil po tleh, kakor je bil dolg in širok. V sobi je nastal velik hrušč, ki ga je šele presekal tisti lepi, odločni ženski glas:
»Zenske v drugo sobo!«
Nekaj oboroženih mož je iz veže prodrlo v sobo. Kakor bi trenil, so se ženske začele tiščati proti sosednji sobi. Le nekatere tega niso bile zmožne in so se oklenile svojih moških. Te pa so moški začali riniti proti durim.
»Mojmuš, kaj pa je to za en hu-dir?« se je začel dušiti Sojenkov. »Jaz se ne vdam.«
Začal se je na videz ruvati s partizanom, ki je stal najbliže od njega. Toda ta ga je kmalu pritisnil ob steno, da je bil mir. Potem je partizan-
ka, ki je bila očividno komandant vsega tega, stopila v sredo sobe, §? Vedna z naperjeno pištolo in.zavpilh:
»Mobilizacija! Partizani mobiliz1' rajo!«
Vsi moški so zdaj stali z dvignjeni' mi rokami, tudi Rojenkov, Sojenkov in Vojenkov.	r .
Partizanska poveljnica je bila Kr1' stina.
Ko je bilo v sobi že čisto tiho, rekla:
»Zunaj je vse zasedeno od partij' nov. Kdor se ne bo pokoril, bo ustre*' jen. Nihče naj sc ne premakne. Zen' skam sc ne bo nič zgodilo.«
Partizani so začeli hitro delati 'j! izbirati sposobne moške zase. IzbrhJ1 so samo mlade in zdrave ljudi. Krist1' na je izbirala na glas.
»Ti greš z nami!« je pokazala z roK° na Rojenkovega.	g
Rojenkov jc stopil prvi na stran klavrnim obrazom.
»Ti greš z nami!« Sojenkov se J pridružil prvemu s podobnim licern-»In ti tudi!« Pokazala jc na Vojel* kovega. Ta je tiho stopil na odkaZ** no stran, vendar sc je njegove#1 obrazu poznalo, da žari od tihe sreč ' Potem je Kristina na ta način 0 Q brala še sedem fantov. Tri ženske 9 takrat planile iz sosednje sobe in 2 kričale:
»Če gredo ti, gremo tudi me zraveflv
w Iv ni-n«* Impotp 1o / I M vil d IS-
stina odločno.
(Kone^