BRUC 1985 GLASILO PREKMURSKIH 5TAKIH BAJT letnik 16. 3 1985 o cena Ha., dejte drago, za kero smer s^e od^ to učilo* naravoslovno, družboslovno.. d KPS LJUBLJANA Kljub zaostreni gospodarski situaciji, smo zopet po enem letu zbrali toliko moči, da vam predstavimo vašega in našega BRUCA, BRUCA, ki slavi letos svojo petindvajseto obletnico izhajanja. Dasiravno ob tej obletnici nismo pripravili nobene proslave (parad imamo tako ali tako dovolj), pa upamo, da vam bo tak kot je všeč. Nadaljuje se tradicija dela. Tradicija KPŠ, ki je nastal leta 1934, na iniciativo levo usmerjenih prekmurskih visokošolcev, kot Klub prekmurskih akademikov. Dejavnost KPA je bila v preučevanju socialnih gospodarskih, kulturnih in prosvetnih razmer v Slovenski krajini: — delo na razvoju prekmurskega človeka — podpiranje revnih prekmurskih akademikov, ter vzdrževanje družabnega življenja med njimi. Med vojno je delovanje kluba zamrlo in se je nadaljevalo leta 1953. Klub se je takrat preimenoval v Klub obmurskih študentov, ki je združeval študente z obeh straneh Mure. Vendar pa se tak kot je bil, zaradi tradicionalnih nasprotij ni mogel obdržati. Po razpadu KOS leta 1954, se je mlada prekmurska inteligenca srečala s številnimi karakterističnimi problemi tiste dobe. V teh spremembah na vseh področjih družbenega življenja si je novi KPA postavil za nalogo sodelovati pri reševanju vseh perečih problemov domače regije. Kasneje se je KPA preimenoval v Klub študentov Prekmurja in pod tem imenom delujemo še danes. Delo kluba je organizirano v devetih komisijah. Vsekakor pa si ne smemo zakrivati oči pred tem, da je med temi sekcijami tudi nekaj takih, ki ne delujejo tako kot bi bilo potrebno. Poudariti moramo da je delo teh sekcij v zadnjih nekaj letih nazadovalo; tako lahko povemo, da pričenjamo z delom skorajda na novo. Upamo da je to razvidno tudi iz tega BRUCA, kateri po eni strani prinaša drugačen odnos do vse problematike (ki pa vseeno ni vedno tako črna, kot jo nekateri predstavljajo). Moram pa priznati da je najtežje dajati kritiko samemu sebi. Čas je merilo, ki nikoli ne izda svojega osnovnega poslanstva. S časom se bo tudi izkazala opravičenost našega dela. Ničesar ne moremo obljubiti, vendar upamo, da ne bomo izneverili vas in časa, ki ste nam ga zaupali. TIBOR CIGUT predsednik KPŠ Ljubljana Pred vami je jubilejna, 25. številka BRUCA. V kratkem času, ki smo ga imeti na razpolago, smo zbrati in urediti prispevke, ki so sedaj pred vami. Naš koncept je bit takšen, da naj bo vsebina časopisa čimbolj satirična m naj obravnava probleme današnjega študenta na duhovit način. Jadikovanju lahko vsak dan sledimo v osrednjem glasilu SZDL in drugih medijih. Nimam namena, da bi polemiziral o problemih, ki smo jih imeh pri sestavi časopisa. Ne morem pa izpustiti dejstva, da celotna dotacija SO Murska Sobota m SO Lendava ne pokrije niti polovice stroškov za tiskanje. Ta informacija je tudi odgovor na kritike velikega števila študentov, ki očitaio, da so glavna dejavnost kluba prirejanje žurov ipd. To je namreč edini način, da si zagotovimo sredstva — s prodajo pijače namreč. Obenem pa je to vabilo vsem zainteresiranim, da se oglasijo s svojimi predlogi in prispevki'in s tem pripomorejo k dvigu ravni kvalitete klubskih dejavnosti. Upam, da usoda tega časopisa ne bo podobna .usodi izdaj prejšnjih let, ko so vsi izvodi praktično predstavljali odvečni papir in klavrno končati na tleh in mizah soboške kavarne, edina beseda ljudi, ki so si ga ogledali pa je bila ,,sranje . Mogoče na koncu nekaj še o ceni posameznega izvoda. Le-ta je približno ekvivalentna povprečni ceni piva v gostilni. Torej si ga še lahko privoščimo. BESEDA UREDNIKA 2 BRUC 85 POROČILO O DELU KLUBA ŠTUDENTOV POMURJA MARIBOR Tudi i/ tem šolskem letu smo se že na začetku srečali s finančnimi težavami, ki se kakor virus prenašajo iz leta v leto. Brez dvoma je razlog za to tudi kriza našega gospodarstva, ki pomembno vpliva tudi na klub. Prispevki, iz vseh štirih občin se sicer nominalno večajo, vendar realno padajo. Pri tem bi morali opozoriti tudi na to, da prispevki iz nekaterih občin ne prihajajo redno. Morda se kaže v tem tudi zainteresiranost določenih občin za študente iz naše regije. Tako npr. iz Ljutomerske občine že nekaj let ni bilo predstavnika na skupščino, ravno tako pa je tudi sodelovanje s to O K ZSMS siromašno. Večino finančnih sredstev si moramo pridobiti sami z organiziranjem raznih prireditev. Že po skupščini, ki je bila meseca novembra, smo zavihali rokave, da smo še istega meseca uspeli organizirati drugo tradicionalno veselico in dobili sredstva za delovanje kluba. Pokazala se je enotnost študentov, želja in volja do dela ter polna mera optimizma, da bi klub čim uspešneje deloval. V počastitev državnega praznika smo priredili proslavo, ob koncu leta pa smo se na družabnem večeru skupaj poslovili od starega leta. Sodelovali smo tudi na Boudkovem memorialu v Murski Soboti. Kulturni praznik smo proslavili z recitalom, ki ga je pripravila komisija za kulturo. Končno smo po dolgih letih uspeli dobiti klubske prostore, kjer se člani kluba zbiramo in skušamo reševati težave, ki se sproti porajajo, prav tako pa je omogočeno boljše delovanje vsem šestim formiranim komisijam. Ob dnevu žena je komisija za kulturo priredila družabni večer s plesom. V mesecu marcu planira komisija za šport smučanje, seveda če bodo snežne razmere to dovoljevale. V sodelovanju z ljubljanskim klubom smo organizirali 33. akademski ples z brucovanjem, kjer je bil naš delež organiziranje same priredi tve. V sodelovanju z obštudijsko dejavnostjo Univerze Maribor smo omogočiti pomurski skupini Zasilni izhod nastop v študentskih domovih. Za vnaprej planiramo okroglo mizo, za katero bomo povabili člane OK ZSMS M. Sobota. Pogovarjali se bomo o nalogah današnje mladine. Pripravljamo pa še nogometni turnir, sodelovali bomo v občinski košarkaški ligi, pripravili pa bomo tudi športno in družabno srečanje z ljubljanskimi študenti, delovno akcijo preko študentskega servisa, gledališko predstavo skupine iz Pomurja, razstavo fotografij naših članov, poučno ekskurzijo, orientacijski pohod, informativno predavanje o MDA, ob koncu pa še tradicionalni zaključni piknik. To je začrtani program deta za letos, ki smo ga sprejeli na skupščini. Verjetno program ne zadovoljuje želje in potrebe vseh pomurskih študentov v Mariboru, vendar bi prav nezadovoljni" z svojimi predlogi lahko — in bilo bi prav, da bi pripomogli k še pestrejšemu delu kluba. Vendar bi morati tudi z delom prispevati k realizaciji predlogov, kajti peščica entuziastov, katerih delo pa zaenkrat še vedno znova rodi sadove, tudi ni univerzalno. Najlaže je reči, tako bi bilo prav, ali zakaj ni tega, zakaj ne onega, malenkost težje je (seveda če je prisotna želja in volja) pa to realizirati. Žalostno je to, da kritiki pri izvedbi izginejo, ker pač preprosto „n imajo časa". Verjetno pa so taki problemi nepotrebni v študentskem klubu, ker bi ravno študent moral biti najbolj aktivni del naše družbe. Predsednik Kluba študentov Pomurja Maribor: KOLAR Sašo BRUCA izdajata Kluba prekmurskih študentov v Ljubljani in Mariboru enkrat letno ob Akademskem plesu z brucovanjem. Letošnjo številko je pripravil KPŠ-Ljubljana. Glavni urednik: Vučko Darko Odgovorpi urednik: Lanščak Fedor Likovna oprema in ilustracije: Rajnar Mirko Tehnična izvedba: V. Menzinger Sodelavci: Srečko in Pec Pravdič, Bojan Kegl, Bojan Šomen, Darko Števančec, Tibor Cigut Sašo Kolar Darko Oskanič, Tanja Kučan Tiskanje je odobrilo Ljubljansko javno tožilstvo. Naklada: 600 izvodov BRUC 85 3 -V BESEDA - MNENJE - FILTER — CENZURA . .. I/ zadnjem času se na veliko in na široko v slovenskih osrednjih javnih medijih premlevajo vprašanja informiranja oz. dezinformiranja širše javnosti. Primeri M. Krivica, B. Novaka in še nekaterih v nebo vpijočih primerov jasno kažejo na zostrenost in nekoliko kritičnejŠi odnos širše mase ljudi in deleža inteligence do manipulativnih posegov dezinformiranja oz. reduciranja objektivnih informacij s strani sistema preko najmnožičnejših javnih obči! - tiska (Delo, itd.) Velikokrat se za parafraziranjem in nizanjem idejnopolitičnih floskul skriva nerazumevanje in prikrivanje realnega stanja, kar vsekakor neugodno pvliva na dejansko stanje in razvoj naše širše skupnosti. Vse to je v večini primerov značilno za večino našega časopisja; z nekaj svetlimi izjemami, ki skušajo z ortodoksno nesubjektivnim pristopom in celostnim zajetjem vsebin pojavov interpretirati in posredovati informacije o širših dogajanjih. Prav zaradi tega se ti poskusi objektivizacije informacij komentirajo s pretežno valenčno negativnimi ocenami in ideološko obarvanimi karakterizacijami s strani ostalega tiska. K tovrstnim poskusom prav gotovo lahko štejemo večino študentskih in mladinskih javnih medijev (Mladina, Tribuna, RŠ. ..). Zanimivo je, da so prav zaradi tega postali le-ti vse bolj priljubljeni in zapaženi; kar je verjetno odraz vse bolj kritičnega in samokritičnega odnosa do realnosti; ne le med mladinsko in študentsko populacijo, temveč tudi med skupino intelektualcev in kritično orientiranimi masami delavskega razreda. Kljub takšnim reakcijam pa se velikokrat javljajo ravno nasprotna, negativistična mnenja določenih krogov, ki pripisujejo zaradi svojega nepoznavanja teh medijev ali zaradi svojih izrazitih idejnopolitičnih usmeritev tovrstnim poskusom opozicionalne in kontrarevolucionarne predznake. Nepoznavanje tovrstnih medijev dovolj zgovorno kaže izjava občinskega funkcionarja, tov. Evgena E., ki je nekoč nekje med drugim izrekel svoje mnenje, da je „Tribuna" zgolj in predvsem pornografski časopis. . . Števančec D. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE GORNJA RADGONA Ljutomerska c. 26 h.c. 069/74-511 telex: 35236 YU AR TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj TOZD Transport TOZD Avtotrgovina-servisi — projektiranje, proizvodnja in montaža standardnih in razstavljivih bivalnih enot, bungalovov in počitniških hišic — izdelava specialnih nadgradenj na vseh vrstah vozil, varnostnih traktorskih kabin, strojne usluge — servisi na tovornih vozilih, traktorjih in kmetijskih strojih — prodaja traktorjev in kmetijske mehanizacije programa IMT — prevozi doma in v tujini z lastnim voznim parkom 4 BRUC 85 PEVSKI ZBOR —23°c Z. je ugotovil, da ga v Ljubljani vedno bolj zebe. Zdaj hodi zbegano sem ter tja, se trese in lovi ravnotežje. Če hoče lahko zavije v Medex, možnosti ima. Lahko gre tudi na študentski servis, saj je plačal jurja, da je dobil člansko izkaznico. Šele, ko je bil Z. tam tretjič in mu je ženska, že tretjič odgovorila: „Nič ni tokrat", šele takrat je opazil, da so mu sponko, s katero so mu speli sliko na člansko izkaznico, pritisnili čisto malo nad čelom — počez. Z. si je v NUK-u izposodil knjigo. Ko jo je čez štiri mesece vrnil, je plačal 200 din zamudnine. „Druge skrbi, pozabiš pač," je dejal. „Boste še kaj vzeli? " „Ne, ne hvala, ne bi več." Z. si je v Riu priboril stol ter naročil 2 dl rdečega vina in koka-kolo. Gospodična mu je z vso naglico prinesla kozarec kar v roki, še toplega od vode za pomivanje; le-ta drži 3 dl oz. še malo več, če je do vrha poln. Vse je že bilo v njem, in vino in koka-kola, pardon coca-cola. Z. je plačal dva dl vina in coca-colo. Z. je lani pozabil bone za študentsko prehrano za 6 pizz in 6 piv. Kdo mu bo zameril za to v zimskem semestru? Za naslednje 3 mesece je prav tako dobil bone. Ko je šel prvič na piz7° ; plačal z boni, bi mu gospodična lahko vrnila še 10 dinarjev, on pa je velikodušno reke obdržite to!" Drugič, ko je prišla tista ista debelorita, da obračuna, je mahjkalo 5 f „lmate drobiž? " „Ne, vi ga imate? " ,,Ne, počakajte malo." Potem je natakarica Z.—ju razmenjala še en bon. Lahko je šel kamor je hotel. Posebne ugodnosti so še, če lahko greš v kavarno Slon, na kolodvor ali pa v kino Sloga. Njegovi sosedje v študentskem domu so iz Kopra. „ln še zmiraj ful— uno!" „Ludnica!" . . . odštekano!" „Ajd čao!" Z. se je hotel učiti. Odprl je vrata in rekel: „Meni se bo odštekalo." „Še bolj, kot si misliš," je še slišal, kar pa niti ni bilo namenjeno njemu, ker je pogovor za okroglo mizo nemoteno tekel dalje. Drugi dan se ie srečal Z. Vtikačem, katerega je prosil za nasvet. Vtikač: ,,Vej pa znaš, ka je najlepše na ton svejti." Z. ,,EH, neje se samo v ton." Vtikač: „Te si pa kupi štrik, pa idi v Tivoli." KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA -Murska Sobota, o. sol. o. / KMETIJSKA ZADRUGA PANONKA Murska Sobota, r.o. Organizira v okviru temeljnih zadružnih organizacij strokovno kmetijsko proizvodnjo v poljedelstvu in sadjarstvu, uspešno sodeluje s člani TZO pri govedoreji, prašičereji in pridobivanju mleka. Člane TZO in ostale kmetijske proizvajalce oskrbuje z reprodukcijskim materialom in drugim trgovskim blagom namenjenim za oskrbo kmetije. TOZD SEMENA prideluje okrasne rastline in grmičevje ter prideluje in pakira prvovrstna semena. TOZD SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO prideluje sadne sadike, sadje ter jagodičevje. Hranilno kreditna složba Panonka pospešuje varčevanje in zbiranje hranilnih vlog ter daje ustrezna posojila — „denar iz kmetijstva nazaj v kmetijstvo". BRUC 85 5 S—hladnega na toplo. Lani je bil Z. na skupščini prekmurskih študentov v Mariboru. Najprej je skupaj z drugimi marljivo dvigoval roko, dokler ni prišel skozi vhod v menzo, kjer se je to dogajalo Pincetič, in se na ves glas zadrl: „Ka tu nika ne pigete? " Vsi so ga grdo pogledali, Z. pa je postal žejen. Še vedno je dvigoval roko. Ko so volili vodilne člane v komisijo za športno udejstvovanje, je hotel biti proti. Presedalo mu je, da so bili vsi izvoljeni le tisti, ki so vedno pili skupaj za isto mizo. Nič ni pomagalo. Izvoljeni je bil že vnaprej določen. Glasotres,. ki je na vsaki tekmi od 100 % možnih metov na koš izvedel 90 % le-teh sam. Bil je aktiven na tekmah, simpatičen i vedno za žur. Vnaprej je bilo določeno tudi to, da bo prišlo na koncu do neizprosnega sovraštva med Lendavo in M. Soboto. Vsi so govorili, od Konosnika do Tintenkilerja. Slednji namreč na skupščinah niti ne govori vsakič. Dnevnice so važne. Določeno je bilo tudi, da se bodo na koncu vsi napili do onemoglosti. Z. je to komaj čakal, pa ne zaradi sebe. Komaj je čakal, ker se je začel bati zaradi ženske, ki se je kregala. Kozarec v roko, nekaj trenutkov zatem jo je pomiril. Edino Frak je bil tisti, ki je znal priti ob pravi uri. Pred tem je videl že preveč skupščin. Z. zdaj študira v Ljubljani. Da ga družba nebi takoj zavrgla, je začel hoditi v Medex. Prvič in drugič so mu celo plačali pivo. Še sreča, da se je po 50 pivih zavedel, da to pomeni plačati 100 piv nazaj. Z. več ne hodi pogosto v Medex, ker mu je pred kratkim spet nekdo plačal pivo in je Na skupščini Kluba prekmurskih študentov v Ljubljani so se zbrali pri podolgovati mizi. Z. je najprej plačal vstopnino, potem pa so se kregali. Govoriti si ni upal. Tega si tudi ni upal Tintenkiler, ki je ves čas delal le zapisnik in to brez tintenkilerja. Mogoče je mislil, da ni kos ostrim jezikom ljubljanskih študentov in je zato s seboj privlekel Parkironjo, naj se ta spopade. Mogoče, nihče ne more trditi, da je to res. Parkironja je enkrat ali dvakrat vpadel, potem se je vdal. Kričanje je preplavilo ves večnamenski prostor na Gerbičevi. Ena ženska je kričala, da ji je Z. videl karijes, levo zgoraj. Vtikač je za šankom z odpiračem v roki že komaj čakal na naslednjo temo govora. Vrh je skupščina doživela v razgovoru o ekonomsko-socialnih problemih. Zaveden je bil na največji oddaljenosti od predsedujočih. Dvignil se je prvič, drugič in triindvajsetič: „Što podpera humanistične vede? Nišče!" Na drugem koncu: „Sedi se." Zaveden: „Što podpera human . . ." Na drugem koncu: „Sedi se." Zaveden: „Što pod . . ." Na drugem koncu: „Sedi se." Zaveden se je še kar naprej brezupno dvigoval kot Charles Manson še potem, ko so ga že pristrigli. Govoril je Konosnik: „Petdeset litrov vina, pa Bujta repa, pa šest gajb piv, pa Fašenek, pa of de meu plakate, pa trbej jin povedati, pa pijzdo." Zaveden se je oblačil. Hotel je iti. Medigra pa mu je dopovedovala in ga vlekla nazaj na stol, naj ostane, z odhodom bo pokazal, da je slabič. Ženska je spet začela kričati Z. se je bal, da bo kdo privlekel na dan kaj bleščečega. To se ni zgodilo, le Vtikač je tehtal v roki svoj odpirač. Kričeča je slednjič zavihtela lično torbico, da je zažvižgala skozi cigaretni dim in se s trdin ploskom stegnila čez mizo. Ne kričeča, torbica. „Svinje ste! Prišla sem med balkanske pijance!" Vtikač je uporabil odpirač, žensko pa so ustavili že skoraj pri vratih. S kozarcem, jasna stvar. Pomirila se je, celo zaplesala je. Z. se ni napil kot tele, kakor se je to zgodilo v Mariboru. Ozračje je bilo tokrat tako, da se je zaljubil kot tele. Neki dan je Z. spet šel v Medex. Tam so bili zbrani vsi, za katere je bil le-ta zgrajen. Žurač in Tuborg sta imela v rokah vsak svoje pivo in vsak svojo rolo plakatov. Konosnik jima je dajal navodila. Klub prekmurskih študentov deluje, plakat za Bujto repo . . . Z.-ju je bilo žal, da ni mogel iti, izpit namreč. Še bolj mu je bilo žal potem, ko je na izpitu padel. Tega dne se je hotel napiti. Iz zaupnih virov je izvedel da se bo na Gerbičevi uničilo preostalih sedem litrov z Bujte repe. „En špricer ali pa dva, nemo se brano!" Vstopil je v izbo, v enem kotu je sedel Konosnik, po .njegovem mnenju najsposobnejši ker so edino njegovi litri delovali. Nekaj so se pogovarjali o avtobusu, to je zelo dobro. Z. je hotel dobiti o tem malo točnejše informacije. Dobil je odgovor: ,,Ka ti nika ne vejš, ka se dogaja? !" „Ja, pa tak je tou. Zadnje čase san biu bole malo v Medexi." Sestanek je očitno že bil končan, kajti pogovarjalo se je vse vprek. Z. ni bil čisto prepričan, če je že gotovo ali ni. Konosnik je še v svojem kotu razlagal: „Dvajsti litrof, pa devejt spotrejtih kupic, pa Nouvo leto, pa Fašenek, pa Bujta repa, pa osmi marec, pa obloženi kruhki, pa izkažemo pozornost, vej pa, pa piiijzdo." Bil je zadnji čas, da si je Z. natočil špricer, ker je Mlahavi nekje iz ozadja padel pred njega na mizo. Potem so pili vsi. Čisto po naključju se je Z. vsedel zraven mize, kjer sta se prepirala Zaveden in Sandal. Ujel je nekaj zadnjih besed: Sandal: „Viš, kak si nouri." Zaveden: „Što te pa hrani, či nej Prekmurje." Sandal: „Viš kak si nouri." Pogovor ali kreganje se je končalo ker je Zaveden iz protesta odšel. Sandal je nekaj časa molčal, potem pa je vprašal Z.-ja: „Kak ti kak en prekmurski študent gledaš na tou, kak naj bi delovala ta naša organizacija? Z. je nekaj momljal in jecljal, pa ni spravil iz sebe nič konkretnega. Sandal je bil nezadovoljen. Šele ko je šel Z. proti domu, se je spomnil in dejal: „Zaj znan! Pefski zbor bi trbelo organi-zejrati. Točno tou, pefski zbor!" Zjutraj pa je vedel, d£bi bilo boljše če tega ne bi rekel nikomur, ker je na Gerbičevi tekla kri. KEZGL BRUC 85 7 DROZOFILE (Vinske mušice) Medex ob 12.25h. V kouti ob šanki stara pajdašija. Na šanki Stil, razni šoki, čaji, Coca-Cole in podobno . .. Društvo je razpravlalo o tekočih problemih. Na vrataj se je pojavo Karči, keri je gli prihajo z izpita. S težkimi koraki se približa družbi. Prvi pajdaš: „No, Karči, kak je bilou? " Karči: „Pa čiij, dobro, ka san meu padalo s sebof! Ali tou da si šče te stari zapoumno! (obrne se prouti kelnarci) Lila, dva deci Stila!" Kelnarca: „Qua bo pa teb'stil? ! Sej ga 'maš tok zadost' ... (ga zapeljivo pogledne) . . . vsaj zadnjič ...!" Karči: „Daj hejnjaj gnjaviti! Daj že inouk tou pivo ... ladno! (obrne se prouti družbi) Ja, pojdže, tou de šče te poumno!" Driigi pajdaš: „Ja, pa ka je te bilou? Ka te je pijto? " Karči: „Vinska mušica, nje šege in navade! (ostali ga nouro poglednejo) Hja, ges san se tuj čudo. En čas san premišlavo, te mi pa stari da indeks v roke rekoč: ,,Hja, če ne veste niti svojega življenja opisat', se bova pa drugič zmenila!" Ostali prasnejo v hahaha, hohoho in hehehe! Kelnarca prinese pivo, Karči pa si potegne en dober šlug. Prvi pajdaš: „Ej, moj Karči, tak si se ti šou fčera fčit k tistoj tvojoj kolegici! Tan si gviišno izpit napravo ... pa sta malo proslavila!" Karči: (spije pivo do kunca) „Ti samo tuo boj! San čuo kak si zadnjič odo k Darinki pizzo pečt. Prej, ka sta bole kumarce vlagala: una je držala glaž, ti pa si notri dejvo!" Društvo se smije, kelnarca se približa družbi. Kelnarca: „0 čem vi to razpravljate? Karel, glej kak pacek si; vso mizo si popacal s tem pivom!" Karči: „Pazi ka ti kaj drugo ne popackam! Nego, Lila daj dva deci Stila—ščen praviti — dva litra pa slatino!" Driigi pajdaš: (toči špricere) „Si biu zadnjič na predavanji? Stari dr. Hadžiabdič je predavo o morali današnje mladine. Na kunci je pravo, ka se ne strinja s touf svobodov, kak jo mamo zdaj; zabave, sex . . ." Karči: (zdigne kupico, pa trkne s prisotnimi) „Ja, ja vej pa v njegovon časi so se najprle oženili, pa te prejk plouta skakali. Viš, kakšni športaši so te bili! Bejžo je hitreje od sousidovoga psa!" (spijejo špricere) Driigi pajdaš: „toči nouve špricere) „Karči, Karči, ti samo na te stvari misliš. Boukše bi bilou, če bi delo v roke zeu!" Karči: „Delo? Sakšen den ga man v rokaj 8 vor! Prešten ga od prve do zadnje strani! Rakete vse okouli, bombe v avionaj, vojna v Aziji, lakota v Afriki, neredi na Poljskon, inflacija v Argentini pa preseženi plan za leto 1984 prinas. Šten pa tudi Pavliho!" (spijejo špricere) Prvi pajdaš: „Ges tuj! Pa tudi Ježev humor, ali pa tečjano listo. Ta se bar ne ponavla. Že štirideset lejt je sakšni den načišnja!" Natočijo si špricere pa spijejo do kunca. G laži so prazni. Pomali se že začajo pojavlati prvi znaki znanega kemičnega procesa. Karči: „Stila, dva litra Lila . . .—ščen praviti: dva litra Stila pa liter Čarlija, ka mo pralni stroj!" Kelnarca: f,Te vključim na elektrko? " Karči: ,,Izključi, pa mi daj en kluč, dva litra pa slatino!" Kelnarca prinese pijačo. Karči: (toči špricere zaupno nagnjeni prouti kelnarci) „Lila, kda lejko priden k tebi na . . .hm . . .obisk? Kelnarca: (zardi) „Hja, qua b'pa ti pr' men delu? " Karči: „Geees? Pogovarjo, no, kontaktejro . .. mislin— rad bi prišo s tebof bole v bližji kontakt!" Kelnarca: (navdušeno, a zadržano) „No, pa če že tolk' sil'š, pa prid'jutr'. Bom priprav'la, hm, bovlo!" (se nasmije, načmigne pa odide) Prvi pajdaš: „Pojdže, vse se mi zdi, ka do mi pomali začaji špilati v glavej! Dirigent je že na oudri!" (spijejo špricere . ..) BRUC 85 8 Zavesa spadne — kda se zdigne, je vdra že 8 večer. Karči: „Tak je dragi moji pojdže. Viitko de pali den - opašen! (HIK!) (spije špricer) Šamo moran pa žiti ka še mi kaj ne žgodi (HI K!)!" Driigi pajdaš: „Tebi? I Pa žnaš tišto: pijanomi človeki še nikdar nika ne žgodi - ti ši pa štalno nažgani! (Karči šče iti) Hej, čakaj, kama ideš? Pa vdra je kumaj 8! Ešče šo nej doi žaprli! ’ * Karči: (še enoga spije) „Njaj me, ka šan že ščišta gotof! Pouleg toga pa man vutro ob šedmi vgojno ižpit. . . naj grun vdari v drožofile .. .! — Fedor — ljubljanska banka Pomurska banka Murska Sobota pravi naslov za denarne zadeve BRUC 85 9 HOT-DOG Bilou je enoga ladnoga zimskoga popoudneva, gda san se napouto v Maksimarket, ka kiijpin par drobnarij za kunjo. Jasno, spodi v bauti gužvaaa. Poniican se sile, komolce in ostale organe, ka prijden do košarice na potacaj. Nasmiden se v kamero na stropi, kera budno spremlja vsak moj korak. Najprle iden iskat torteline s siron. Lejčen s tisto košarico kak zmajšani, ali tortelinof nindrik. Voaj, sreča ejnta je ena prodajalka, iden jo pijtat ge, marijo, majo te torteline. „Dan, čiijte, mi lejko poveje ge mate torteline s siron? " „Prosim, kva hočte? " „Nej, kva, nego torteline mi dajte!" „JA, člouk božji, a ne vidste, da mam pouhne roke dela, al koga? I" „Ge man vas, pa vaše baute tuj pun ku . . ., hm, kufer, zatou ajdi ka nemo dugo čako, mate ali nemate? !" „Ja, veste koga, to je pa že višek!" „Gospodična vaše seksualne užitke zadržte za sebe, liki, mate ali nemate tortelinof? " „Mladenč, a ste vi sploh kdaj slišu kva jelo bonton? “ „Čiiu, čiiu, samo ges si bontona nemrem skujati, torteline si pa lejko!" „Postušte, a hočte da grem po šefa? " „NEJ, nej trbej meni šefa, mo si ga že san skujo." „Fant, nimam besed!" „Dobro, ka pa torteline s siron mate? " „Veste, tortelinov s sirom pa nimamo, samo z mesom, če vam je prav." „Fala, iden rajši v medex na en hot-dog, grun naj vdari v torteline!" PRČ 69000 MURSKA SOBOTA Lendavska c. 9 Telefon (069) 21-580, 21-176 Teleks: 35-219 ABC POMURKA je največji proizvajalec hrane in nosilec razvoja kmetijstva v Sloveniji. BRUC 85 D NOVICE Brucov terenski novinar Njofra G., ki se trenutno potika po eksotičnih krajih naše domovine, nam je telefonično sporočil iz kraja M., da je tam prišlo do tragične železniške nesreče s številnimi mrtvimi in ranjenimi. Zaradi prevelike hitrosti (50 km/h!) je vlak iztiril tik pred prihodom na postajo. Pri pregledu železniške karte Jugoslavije pa smo ugotovili, da kraj M. sploh nima železnice. Sreča v nesreči: ker tirov ni, vlak sploh ni mogel iztiriti. Še več. Pri oddelku za razvoj PTT prometa smo poizvedeli, kako je tam s telefoni. Odgovorili so Q;am, da tam telefona še nimajo in da ga po razvojnem planu sploh še ne bodo imeli do leta 2000. Logičen zaključek je, da nam Njofra G. sploh ni telefoniral. Konkreten primer neodgovornega novinarskega dela!!! Iz znanega plastičarskega giganta iz N. Pa-zove sporočajo o novi delovni zmagi. 32-let-ni delavec Bajrami Šemsudin je postavil nov rekord v neprekinjenem delu. 54 delovnih ur je neprekidno izdeloval otroške pendreke in jih naredil rekordno število: 1632,7! Ekonomisti so takoj izračunali, da bo ta uspeh zmanjšal izgube tovarne za najmanj 0,ooo67 %. To pa še ni vse. Zaradi velikega zanimanja vzhodnega trga za to vzgojno palico si tovarna obeta uspešen izvoz in obilico klirinških dolarjev. Tako računajo, da se bodo izkopali iz denarnih težav že okrog leta 1996. Samo tako naprej!!! V Guinessovi redakciji se jim kar tresejo hlače. Gospodarstvu prepotrebne dolarje pa bo prispevala tudi orožarsko-avtomobilistična tovarna Rdeči barjak. S svojim vozilom, pravim biserom med sodobnimi avtomobilskimi proizvodi in premeteno ekonomsko-propa-gandno akcijo pod geslom „vsi na kolo za zdravo telo", so osvojili srca ameriških kupcev. Japonci so pred premočnim konkurentom taktično začasno zapustili tržišče. General Motors pa se je zaradi nacionalnega ponosa odločil spustiti se v oster konkurenčni dvoboj in v kratkem času finančno skrahiral. V času, ko to poročamo, že potekajo pogovori med predstavniki naše tovarne in izgubljenega G.M.-a o nakupu vseh G.M.-ovih proizvodnih postrojenj. V teh prostorih naj bi naša tovarna začela izdelovati šilčke in „grickalice" za nohte, ki jih na ameriškem trgu trenutno primanjkuje. Še ena vzpodbudna novica. Slovenski strokovnjak Hajrudin D. je s svojim znanstvenim delom dokončno zabil in demantiral levičarsko liberalno usmerjene kritikante. Rešil je namreč problem energijske preskrbe BODOČE Jeseniške jeklarne. Tam bodo namreč z minimalnimi sredstvi zgradili elektrarno za potrebe te tovarne, le-ta pa bo oskrbela energijo tudi za velik del ostale Gorenjske. Kot kurivo bodo uporabljali odvečen delegatski papir, za katerega je Hajrudin izračunal, da ga je že zdaj dovolj za naslednjih 14 let. Avstrijci se lahko obrišejo pod nosom. Vsem tistim pa, ki se sklicujejo na onesnaženo okolje, je Hajrudinov sodelavec Peter Žnj. dal kratek in jedrnat odgovor. Okolje je tam že tako ali tako zasrano; trije ali štirje dimniki več se sploh ne bodo poznali. Zgleden primer, kako nas v teh težkih časih lahko rešuje domače znanje. Pravnik Lojze K. se je ukvarjal s problemom konsignacijske prodaje tujih izdelkov pri nas. Nekega lepega popoldneva se je sprehajal po mestu in v oči so ga bodle cene izdelkov v vsaki tretji izložbi: DM + cca. 70 š dinarskih dajatev, xxx USA S + . . . . Potem je pregle-l dal cenik v Avto reviji, reklame po časopisih in revijah in se na koncu vprašal: Je konsignacijska prodaja zakonita, če 99 % občanov ne more priti do deviznih sredstev po zakoniti poti? Seveda so ga starejši in bolj izkušeni kolegi takoj pomirili. Problema se je namreč lotil preveč elementarno, česar mu zaradi relativne neiskušenosti v pravniški stroki ne gre zameriti. Najbolj pa je bil zadovoljen z opombo, da si občani zaradi slabega stanja domačega dinarja in poplave zviševanja cen življenskih stroškov tovrstne prekrške bolj težko privoščijo. Dve zrni še nista kup žita. Naši vrli astronomi, ki že nekaj časa aktivno delujejo v nanovo zgrajenem in v svetovnem merilu enem od najsodobnejših astronomskih observatorijev na Vaneči, so dosegli prvi vidnejši uspeh, ki je razburil znanstvene duhove po celem svetu. V bližini zvezde Pro-xima Centauri (odd. cca. 4 svetlobna leta) so odkrili neznani leteči objekt. Po eksaktni znanstveni analizi in obdelavi s pomočjo računalniške grafike so ugotovili, da je to jugo-, slovanska inflacija! Ameriški poskusi tipa Pioneer in Voyager so v primerjavi s tem pravo amatersko igračkanje. VUKILA BRUC 85 11 NEKOČ —NEKJE ■ Janez je bil že nemiren. Roka mu je refleksno grabila za stekleničko pomirjeval, ki jo je, za vsak slučaj, vzel s sabo. Taki trenutki so ga, kot predsednika hišnega sveta, vedno do konca vznemirjali. Zadnjič se je končalo v splošnem kaosu in prostor hišnega sveta bloka III. na Ulici topolov v M. Soboti je ostal v temf z zlomljenim inventarjem in predsednikom. Čimbolj se je kazalec na uri pomikal proti osmi, tembolj je Janez postajal nemiren — na čelu so se mu začele nabirati znojne kaplje. Končno je napočila usodna ura in vrata so se odprla. Sestankujoči so se začeli zbirati in sedali v tihih pomenkih. V dobre pol ure so bili vsi zbrani. „Pozdravljam vse prisotne in otvarjam 13. sestanek našega hišnega svetal", je začel Janez z močnejšim a trepetajočim glasom. „Predlagam naslednji dnevni red: 1. Prostovoljna ureditev okolice, 2. Neplačani'tekoči stroški stanovalcev in 3. Razno. Prosim prisotne naj z dvigom rok sprejmejo ali zavržejo predlagan dnevni red!" . Dva ducata rok je švignilo pokonci. „Dobro", je Janez nadaljeval z nekoliko bolj umirjenim glasom „torej gremo na prvo točko dnevnega reda — ureditev okolice. Stanovalci sosednjega bloka so nas opozorili, da okolica našega bloka izgleda kot odprta staja in s tem kvari videz celotnega naselja. S tem v zvezi predlagam skupno očiščevalno akcijo še ta teden v soboto!" „Ah, tovariš predsednik," se je oglasila Micka, stanovalka tridesetih let „jaz v soboto ne morem! Na obisk pride, namreč, moj brat, ki je že 15 let v Nemčiji. Saj veste . . ." Na to se javi njena prva soseda: „A seveda! Vi imate, očitno, celo občino v rodi. Slakši dan vam pride kakši drugi na obisk. Či že toliko teh svojih sorodnikov sprejemate, bi si bar že lejko dali postel popraviti, nej ka mi vsako jutro ob dvej deca brečijo! Kak pa naj spijo od toga vašona non-stop škripanja? !" „To je nezaslišano!" je vzkipela Micka in s srepim pogledom premerila tečno sosedo: „Vi ste najnavadnejša primitivka in jaz ne vem, kako . . Micko je presekal močan Janezov glas: „Mir, tovarišice, mir! Oddaljujemo se od teme. Torej, tovariš hišnik bo . . ." „Tovariš predsednik," ga prekine hišnik „jaz nemren v soboto. Že danes me tak prokleto trga v nogaj . . . Znate, leta so tu, pa me išijas pa reuma ... V soboto sigurno nemo mogel stati!" Pri teh besedah se oglasi Tonči, mož v najboljših letih: „Stati že ne boš mogel, to san siguren; samo zakaj? ! Gli zadnjič san ga vido, kako je namesto bencina rum v kosilnico nalival. Te se pa čudo pa preklinjo vse fabrike kosilnic, kakšne tou vkup šrajfajo!" Hišnik, ves rdeč od jeze, plane pokonci: „Ti boš meni štenkaro? ! Ti spužva impregnejrana, ka drugo ne delaš, kak cejle dneve v oštariji stogiš pa kupice vugibleš! Samo me čudi, ka si se šče nej dau tan nagačiti!" Med prisotnimi je zavrelo. Začele so padati razne psovke in ogovarjanja. Janez, že dodobra prepoten, je s tresočimi rokami poiskal stekleničko in pogoltnil nekaj tablet. Sprevidel je, da je najbolje menjati temo. „Tovariši in tovarišice mir, mir!" se je zadrl, kar mu je dopuščalo grlo. Po nekaj minutah prizadevanja mu je končno uspelo pomiriti prisotne. „Prvo točko dnevnega reda bomo preložili na naslednji sestanek. Prehajamo k drugi — neplačani tekoči stroški stanovalcev. Tu, pred sabo, imam listino, po kateri je razvidno, da še polovica stanovalcev ni poravnala tekočih stroškov. Med njimi, žal ju moram imenovati, prednjačita tovariš Mrzlica in tovariš Šoušležat." Drugo imenovani je vstal in s slovesno — užaljenim glasom dejal: ,,Tovariš predsednik! Na tem mestu vas moren opozoriti, ka me na sestanki ne zovete po mojem vzdevku! Moj priimek je Ležaj, pa nikši Šoušležat! Ka se pa plačanja tiče, pa moram iznesti, ka je pri mojih dohodkih tou nej mogoče. Ali mi dajo večjo plačo, ali pa nemo plačo!" Na to se oglasi Jožefina, katera ga je že dolgo imela v zobeh zaradi njegovega osornega obnašanja: zavarovalna skupnost triglav .POMURSKA OBMOČNA bKUPNOST, n.sol.o. BRUC 85 12 Fiikaiova AranKa. 21 leji Spctofci Vi, gospoud Ležaj, imate malo plačo? ! Kak, za vraga, si pa lejko privouščite vikend? Ja, seveda, tou je gospoudi potrebno za odmor!" — pri tem je pomenljivo pogledala Ležajevo ženo: „Mogoče bi pa vaša gospa žena rada znala, kak ste zadnjič na vikendi nouve postele sprobavali! Pouleg toga, pa mi je zadnjič zobar pravo, ka van je šest zlatih zoub napravo!" Atmosfera je bila že skrajno napeta. Ležaj, besen, pograbi svojo spodnjo čeljust, iztrga protezo in jo v polnem zamahu zaluča v Jožefino: „Na, tii maš svoje zobe! Odaj jih, pa si kujpi žajfo, ka si usta vd zapereš!" To je bil konec! Ležajeva žena je začela vpiti, Jožefina je pograbila dežnik in začela pretepati najbližjega, nekateri so pograbili stole in jih metali v nasprotnike, skratka, popolna zmeda. Janez je zavpil: „Živina, vi ste živina!!!" Kar naenkrat so vsi obstali. „Tovariši," je tedaj nekdo spregovoril" predlagam, da tovariša Janeza, sedanjega predsednika, razrešimo dolžnosti zaradi žaljivega obnašanja!" „Tako je! Trikrat hura za novega!" so se zadrli prisotni. Čez nekaj minut je ostal Jaoez sam v razmetani in temačni sobi. S hvaležnimi očmi je opazoval razvaline, ki so ostale po minulih dogodkih — vesel je bil razrešitve! Kar naenkrat pa je začutil, da ga nekaj trese ... „Janez, vstani! Ura je že pol osmih!" je zaslišal ženin glas, „Za pol ure moraš na sestanek hišnega sveta!" . . . — Fedor — t iz Bruca letnik 1967 BRUC 85 17 PAVLIHA POSEBEJ ZA BRUCA Kako umirajo pripadniki posameznih poklicev: GOSPODARSTVENIK STATISTIK PERSONALEC KOMERCIALIST RAČUNOVODJA TRGOVEC NATAKAR :pred rokom je izpolnil plam umrljivosti . . . : upoštevajoč statistično povprečje smrtnosti v kategoriji »umski delavci" je zvišal indeks umrlih . . . :iz zbirke »skupno zaposlenih" je bil črtan in vpisan v rubriko »odšli drugam, umrli itd." :na proučevanje onstranskega tržišča je odšel . . . : življenjsko bilanco je zaključil . . . : kupčijo s smrtjo je napravil . . . :z opravičilom »Pridem takoj!" nas je zapustil . . . ŠOFER IGRALEC PODNAJEMNIK ZDRAVNIK KOSEC : na križišču proti Žalam je izsilil prednost . . . : svojo zadnjo vlogo je odigral . . . : v večnost se je preselil . . . :v stalež »pokojnih" je bil vzet. . . :pod smrtno koso je omahnil . . . POKLICNI DISKUTANT :še druge je pustil do besede . . . KMETOVALEC KROJAČ RAZVEZANEC OKULIST PISATELJ LIRIK VRTNAR ELEKTRIČAR KLEPETULJA : v kooperacijo s smrtjo je stopil . . . : svojo življensko nit je pretrgal . . . :od življenja se je ločil . . . :oči je zatisnil . . . : kritik se je za vedno umaknil . . . : solzno dolino je zapustil . . . : v cvetu let je usahnil . . . : nenadoma je ugasnil . . . : za vedno je umolknila . . . ONA KOZOROG (23.12.-20.1.) Ta teden bo za vas eden naj lepših v vašem življenju, ki se bo končalo ta teden. VODNAR (21.1.-19.2.) Zadnje čase si nekam vodena. Da ni morda žutica? Čimprej obišči zdravnika, da pogleda kaj je s tvojim studencem. Tvoja srečna številka je 30.000.—, če pa si čistilka pa 11.473.—. RIBI (20.2.-21.3.) Spoznali boste brhkega soma, somčino. Plavajte samo ravno, ne da bi se ozrli. Če si dobra pica, se bodo ozirali drugi. Študentkam-ribam se obeta plima. Sobota bo odločilna za tvoj klitoris. OVEN (22.3.-20.4.) Še vedno čakaš na princa iz sanj, pri tem pa pozabljaš, da je boljši BMW. Drži svojo prijateljico na oku, čeprav imaš leče. Dobila boš zanimivo ponudbo, v katero bo vštet tudi poln pension s pogledom v glavnem na strop, odvisno od poze. BRUC 85 18 ON KOZOROG (23.12.-20.1.) Vsi kozorogi, pozor! Ne rinite z glavo skozi zid. Rajši z nogo. Nimate se česa bati, zvezde so vam naklonjene. Pazite samo na komete, da varfine padejo na glavo. Za vas se bo zanimala neka blond Tehtnica, toda teško da boste kaj v(l)agali. VODNAR (21.1.-19.2.) Poznaš pregovor, kdor drugemu jamo koplje je grobar? Ti boš kmalu v drugem samostalniku prvega stavka. Vprašajte se, komu ali čemu koplje jamo? RIBI (20.2.-21.3.) Ne plavaj v kalnem, tam se največ ribari. Ne šljivi vabe (podkupnine) pod milijon. V četrtek bo sredina tedna. Luna ti je ta teden naklonjena, in če si mesečar se nimaš česa bati. Vaša srečna številka — 6193,84. OVEN (22.3.-20.4.) Oven je bil tudi Beethovven. Ti si pravi muzičar! Bravo, bis, fijufiit! Si že izdal ploščo? Malo, velko? Če nisi, si smotani, ne vem kaj čakaš? Avtobus? ONA ON BIK (21.4.-21.5.) O tvojem horoskopu za zgubljati besed! ta teden se ne izplača BIK (21.4.-21.5.) Biki - OLEEE!! DVOJČKA (22.5.-21.6.) Vse dvojčice čaka obilo zabave. Zajebavali vas bodo vsi po vrsti. Vendar ne obupaj, za samomor je še prezgodaj. Obeta se ti šele v prihodnjem horoskopu — do takrat pa glavo gor in kile dol, saj ste zadnje čase preveč žrli. S 150-kg niste od muh. RAK (22.6.-23.7.) Rakovice bodo ta teden vsaj petkrat razmaknile klešče. Ne boj se groženj nekega Strelca, saj je že zdavnaj brez puščice. V službi boš skinila z vratu sodelavce, saj boš odpuščena. LEV (24.7.-23.8.) Ko to tamo kavuli? Levinja. Ti si strah in trepet daleč naokrog, tak si grda. Srečala boš moškega, ki te bo spravil iz ravnotežja, zato boš v glavnem vodoravno. DVOJČKA (22.5.-21.6.) Hopa cupa, midva skupa! Dvojni whisky z ledom, prosim! Dvojčki so ta teden jebene stranke. Spremljala jih bo zvrhana mera alkohola v krvi. Sicer pa nesreča zna plavati kravl, zato jo zastonj utapljate v kriglinu. RAK (22.6.-23.7.) C, c, c, kaj je s tabo? Tudi v torek ti bo iz klešč ušla ribica. Čimprej daj popraviti klešče in še kaj. Ušel ti bo tudi kanarček, na Kanarske otoke. Ko pa boš izvedel, da te išče neki tip, ki trenira judo, ti pa si mu nataknil roge, ti bo ušlo v hlače. LEV (24.7.-23.8.) Lev je kralj živali. Prodajte krono in si kupite mesni narezek. Suvereno vladate v svoji celici — doživotno. Če pa je lev na svobodi, hvataj maglu! Mimogrede, si že bil v živalskem vrtu? DEVICA (24.8.-29.3.) Nedolžnost se splača samo, ko si na zatožni klopi. Device so le še v horoskopu. Če pa si zaposlena v javni hiši in si devica, posel ne gre najbolje. Samostani vabijo! TEHTNICA (24.9.-23.10.) S tabo preveč vagajo. Končno boš srečala tipa, s primerno utežjo, tako da bo tvoj „mehanizem" kar dobro obtežen. Le tako naprej, ni se bati okvare, saj ste dobro naoljeni. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Rjavolasec, ki vam je prirasel k srcu, bo ta teden že plešast. Ko biljardna kugla. Icjrate biljard? Škor-pijonke bodo enkrat za spremembo pičene, ne da bi same pičile. ,,STRUP" se jim bo izlil, reke bodo prestopile bregove in rjuha bo šla na pranje. STRELEC (23.11.-22.12.) Upala si, da se bo vrnil, toda zaman. Med tabo in „Zlatorogom" se je odločil za drugo. Poizkusi ustreliti nekoga drugega. Čuvaj tarčo! DEVICA (24.8.-23.9.) Ta teden, bo OPAAAS!!! Vači pa nači...... TEHTNICA (24.9.-23.10.) Tehtnem ti ga sestri! Nagibaj se v desno, toda to še ne pomeni, da si član Heimadtdiensta. Tudi desna ti je večja. Vendar pa ste zato priljubljeni pri članicah ZKJ. Že dolgo vam niha. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Spet bo nastopilo boljše obdobje za tvojo strupeno konico. Napikal boš vse živo, a nihče ne bo od tega umrl. Zakaj pa pikaš le nežnejši spol? STRELEC (23.11.-22.12.) Bravo! Saka čast! Že pa devetka. Ti si pravi snaj-'per! Tudi struno maš cejli čas fajn napnjeno, tak ka nemaš problemof s preciznostjo. Te keden de se ti ispunila davna želja. Srečo boš VVillhelma Tella. BRUC 85 19 ZAHVALA Zahvaljujemo se st. Petru, ker nam je s svojim svetim vnebovzetjem naših zaslužnih občanov omogočil veliko finančno pomoč pri izgradnji našega kirurško — biceps — centra. Prav tako se zahvaljujemo solidarnim prebivalcem naše občine, ki so s svojo požrtvovalno in humanitarno gesto lastne smrti (po lastni in tuji krvidi) omogočili da se naša večno — denarna akcija v polnem zamahu izvede. Žalujoča kirurgija s svojci! SEGLIJ SMO SE FČAKALI! BRUC 85 20 bruc EPP SE PRIPOROČAJO: VREČIČ MATIJA ČEVLJARSTVO Ul. M. Kuzmiča, M. Sobota KERČMAR ALOJZ KLEPARSTVO IN KLJUČAVNI- ČARSTVO Ob kanalu 1, M. Sobota Hitro in kvalitetno čistimo vse vrste oblek in talnih oblog (tudi na domu) KEMIČNA ČISTILNICA ZEMLJIČ MARTA Š. Kuzmiča 11, M. Sobota GOSTILNA RAJBAR MAJDA - LIPOVCI Priporočamo se z dobro kapljico in jedačo. Sprejemamo tudi naročila za skupine! Tel.: 069/71-453 KOROŠEC JOŽE KAMNOSEŠTVO Čopova 16, M. Sobota PUŠKARIČ SREČKA BRIVSKO - FRIZERSKI SALON Arh. Novaka 1, M. Sobota KNJIGOVEZNIŠTVO IN UOKVIRJANJE SLIK, GOBELINOV, GRAFIK itd. ŽUPANEC ADOLF Lendavska 5, M. Sobota BISTRO DENKO Tomšičeva 24, M. Sobota se priporoča z gostinskimi uslugami ERNEST BRANSPERGER st. in ml. Trstenjakova 28, M. Sobota Tel.: 069/21-433 Fasaderstvo, topi, izolacije, sobosli-karstvo in pleskarstvo, avto izolacije_ tectyl va Ivo line BRUC 85 21 SAFARI Part 1 1 Pišta: „Znaš ka idem vutro v puščavo? " Karči: „Ka si nouri, ka ne vejš, ka je tan prejk 40 stopinj v senci? !" Pišta: „Ka me pa briga, ka mijsliš ka mo ge tan v senci stau? " Part 2 Pišta pa Karči ideta v puščavo. Prvi nese ka-nister vode, drujgi pa autojska vrata. Karči: „Ka boš z vodou? " Pišta: „Puu mo če mo žedeh! Ka boš pa ti z vratami? " Karči: „Ci de mi preveč vrouče, te okno gor odpren!" MATEMATIKA — Kandidat Diabolik, kak si pretstavlate pojem neskončnosti? — Pojem neskončnosti, ee . . . si predstav-lan, ee . . . kak stabilizacijo. V NEDELJO ZVEČER Dragi poslušalci! Sledi oddaja: „Pravljice za otroke." Tovarišica Milka bo povedala, kako rešiti jugoslovansko gospodarstvo. SPO U V I D — Preklinjo san! — Zakoj? Ge? Kelkokrat? — Gezerokrat! Zavolo avtobusof. — Idi z bougon sin moj, pa preklinaj merno dale! AFORIZMI — Vedno so trdili, da je čas zlato, zdaj pa tukaj zgubljam čas zaradi zlata. — Kradel sem za vso družino, sedeti pa moram sam. — Kaj je eksistenčni minimum? Kar ostane študentu od 2. do 30. v mesecu. — Znanje je stresal kot iz rokava. Tam je namreč skrival plonk-listke. — Naša svetla pot vodi v komunizem. Glede na stanje cest in železnice je današnja situacija popolnoma opravičljiva. — Če država odmira, je naravno da je v rokah grobarjev. — V strahu so velike oči, v stabilizaciji pa prazen želodec. M O D R I J A Lajči je na plači kujpo mladoga kokouta, se kure na domačon dvouri je pa že meu prejk stari kokout. Stari: „Ge san tu že dugo, talava si pou — pou. Mladi: „Ge ščen se!" Stari „Dobro tij si v formi, ge pa man iu delovni staž. Ge frtau, ti pa trif rta le!" Mladi: „Ge ščen se!" Stari: „Te si jih pa zasluži! Bižijva tri krouge okouli po dvouri, gda me kliikneš v rit, so tvoje." Prvi kroug, drujgi kroug, staromi slabo kaže. BUM!!! Mladi se kotne. Lajči s piikšo v rouki: „Pizda, pa san pedra kii j po!" C E J V Danči pa Lujz gledata skouz eno dugo_pa voutlo ravno cejv — sakši z enoga kraja. Finta je fton, ka se ne vidita! Zakoj? Odg.: Danči glejda pred poudnevon, Lujz pa popoudnevi. OGLASI — Mirna brucka išče sobo. Obstoji možnost, da postane pozneje živahna. — Stare bajte želijo proslaviti deseto obletnico študija v društvu bruck. Odgovor poslati pod šifro: „AEROBIK—IGITUR." — Absolventko gostinske šole (kuharski oddelek) želi spoznati v svrho skupnega taborjenja, v kuhanju neizkušen absolvent srednjih let. Samo resne ponudbe s šolskim spričevalom pošljite pod šifro: „PRIJETEN DOPUST." — Trgovsko podjetje ,,SLOVE NI J", išče zastopnika s popolnim obvladanjem slovenskega jezika. — Iščem dobro situiranega in izobraženega inštruktorja za šofiranje. Poznejša ženitev ob zamenjanih vlogah ni izključena. NEPRIJETNI OBISK NEPRIJETNI OBISK Dvej žabi se srečata na travniki. ,,Zakoj si tak žalostna!" pita ena. ,,Pomisli, mojo ženo je fčeraj čista nainouk obisko — štrk!" BRUC 85 22 LOVSKA . ZGODOVINSKA Medved nabejra borovnice. Pukša pouči — mimo. Živčen medved pa zasagani lovec, iz oči v oči: „Pizda ti materina, zaj, ali ti glavou ftrgnem, ali te pa nategnem!" Lovec se odlouči za tou druj-go—preživij. Čez en mejsec: borovnice, isti medved, isti lovec, pukša pouči: „Že pa tij? ! Pa tou driijgo? Ka si tij peder ali lovec? " V davnij časaj so bile ene male tvorbe, v osnovaj so tou bili geni. Tvorbe so začale mutejrati, prišlo je do klučne točke; prva polovica se je odloučila: „Mi smo Siporexi!" Druga polovica: ,,Mi bi tuj bili, ali večina neje za tou!" Prvi so gratali lejpi, velki bejli cigli, driigin pa so ostale samo bejle kapice. JUS Kaj je tou? Štirje sedijo, en pa dela? Pisarna z ventilatoron. IMP DO PANONIJA Izdelovanje serijske pisarniške in hotelske opreme ter izvoz Projektivni biro,P. Fv murska sobota BRUC 85 23^ Tovarna oblačil in perila MURSKA SOBOTA POKROVITELJ BRUCOVANJA : MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota lesnina LESNINA LJUBLJANA, PE M. SOBOTA, Bakovska 1 se priporoča za obisk in nakupe pohištvene opreme, kjer boste zadovoljni z izbiro. Priporoča se kolektiv Lesnine' sobota podjetje za komunalne in obrtne gradbene in vrtnarske dejavnost MURSKA SOBOTA BRUC 85’ 24 HREPENENJE „Draga, ge si, zakoj te tak dugo od nikec nega? " Či bi ti znala kelko mi pomejniš, kak se te ge teško fčakan. Slab mejsec dni je, od te, gda san te zagnjič vido, zakoj si tak hitro odišla? Bres tebe več ne ven, ka bi, znankar mo znoro, či te nede hitro. Se spomniš najinih pot do banke, pa na konci v Medex, ge sva se zagnjič vidla, in se tak hitro poslovila? Ha? Ponoči se bidin cejli v Švici, te pa več nemren zaspati. Vej boš prišla palik nej? Vutro? Mogoče pojutri? Za saki slučaj mo šou vutro poglednot na staro mesto, mogoče pa boš tan. Vaj, ti nevejš, kak bi bil srečen, če bi te lejko vido. NEMREN več niti gesti, ešče menje piti, bres tebe! Hiran, naglo hiran. Štipendija, draga moja, ge si? ? ? PRČ sgp konstruktor tozd gradbeništvo pomurje murska sobot« TELEFON 069/22 740 TELEX 35255 YUGRAP0M ŠESTKA Zbudim se v krasnem jutru. Ura je 11.30. Pogledam skozi okno in vidim vsenaokrog beli sneg. Pretegnem se in zazeham, da bi si skoraj izpahnil čeljust. Poiščem cigarete in si z užitkom prižgem. „Območje nizkega zračnega pritiska se bo še naprej zadrževalo nad našimi kraji. Tako bo jutri in pojutrišnjem še naprej prevladovalo dokaj hladno vreme, verjetne pa so tudi padavine, ki bodo v višinah nad 867 m prehajale v sneg. V nižinah pod 867 m pa sploh ne bodo prehajale, temveč samo padale. Na primorskem se obeta uragan, vendar brez panike ker ena primorska ni K nobena. Temperature se bodo gibale." . Potegnem vodo na stranišču in si zapnem šlic in že se je bilo treba posloviti. Pogled mi obstane na golobčkih, ki veselo zobajo drobtinice na okenski polici in serjejo po tej isti polici, nego keroj? Pogled mi stoji na njih do večera. Potem oblečem pidamo in grem spat. Še prej vržem pikado v tarčo na zidu. Škoda, samo šestka! Torej sem lahko brez skrbi, jutri bom zagotovo naredil izpit. S ŠESTKO! -PTIČ- pomurski proizvodni program farm BRUC 85 25 SE PRIPOROČAJO : GOSTILNA LOVENJAK - HORVAT Polana KAFE BAR ATRIJ Lendavska ul., M. Sobota BISTRO PIKAPOLONICA Lendavska ul., M. Sobota GOSTIŠČE LETALIŠČE - HORVAT Rakičan BISTRO GRILL Horvat Feri - Emilija Vrazova 12, M. Sobota MONTAŽA ŠPORTNE OPREME GAJŠEK Kocljeva ul., M. Sobota BENKO ŠTEFAN MODNO KROJAŠTVO IN KEMIČNA ČISTILNICA S. Rozmana 3, M. Sobota PAVLINJEK ŠTEFAN - IRENA KOVINOPLASTIKA Temlinova 2, M. Sobota MANDIČ VLADO ZLATARSTVO Kocljeva 11, M. Sobota HORVAT MARJETA - VULKANI-ZERSTVO M. Gubca 13, M. Sobota BRANKO FIJOK AVTOMEHANIK Prešernova 10, M. Sobota LABORATORIJ ZA AVTOMATIKO dip.ing. ŽIŽEK VILI N. Tesle 7, M. Sobota GOSTILNA ČAČINOVIČ Rakičan FUJS ETELKA VRTNARSTVO Cankarjeva 12, M. Sobota FOTO GERENČER Staneta Rozmana 9, M. Sobota HOCHSTATTER FRANC ŠIFTAR EMA KEMIČNA ČISTILNICA Aškerčeva 5, M. Sobota CER MILAN SERVIS BELE TEHNIKE Lendavska 19, M. Sobota MEGLIC LUDVIK SODAVIČARSTVO Stara ul. 30, M. Sobota ZADRAVEC STANKO PEKARNA Š. Kuzmiča 27, M. Sobota J A F r r i 7 MLAD NEI&KU.« SEM 'zecEN SLOVENSKA ljudska CtGlVUTje VODE ApGLEŠKI HUCEK PTICA U36DA( UftAM VAS V SLOVEMOl "T M 't£ EM JOKA Dva.•. AVion Ozmaua ŠPamijč ’ r 4» l P T F O 2l J 0 £ l 9 J - P' / /‘ Sd ■ n SOSTIL«OA L?U&<-3MJl Goli -DEL ' SLOVEUIJt r Ja ‘l vv TEH 9( 1 kT l u KITILI 9KLiG ICDOfl •POTUAVJA Lire OATuao 71 ■ _JF VA o A čl ,! \ G' L . J J KO$4<1.s ULAt ki KLUl J 1 .L^— r** / T5>au’JiTev OtAwmov 6 4 16MSKO inč S • _—^4LLU—. t A vovašt/osKA htf Ra Aa ? Vol-jč ki KRUH niTOi.o§.Ki LETALEC Ht.VAl.KA vPaevoA *IVAL Skok z Tal uvs.ro AruA »o Gft/DA CUDo ST Pijača 9 9 ' ■30^6«. Q &T■ ; Ps $ Čč £ \2 ILO.E K »g MajlcPSE tčm. mč j 4 ‘šx>u rono^u lMAHKA; • v 0 D' M soua W^A.. . uus i i< k J A " Af H f n w /v.’ s E0-^13 . 4 . • ( l ZvčZk UonoMisn. mladiajč 3UCOS । i/ i .*,v J UT tla K>-3 A TftD^ioA 0- S /A VEZajaah« hATEnATiKi 302 A w> v/ Aarsi ’ SolSoVA 4 MA /1 1 klajev^a • 5 *WM«:lov : 1 Z- jM hoi Ka klav^ b. 4 F^AXiV ?OT IvtVco • wrot-to. OtrJikK^ Sose »►-'■je do/žu^e zimske oun mo-e t^aaievo 4 OLONi iua vstopaj 9 Ue nc V 3Ui«J t 6 n eCu K-l 1 p k kolo c e \l b-t se tw 0.01.», \^y LjOCu.ovWj» b»o KoiltO me c : 1 CZ^ O« • 3)E© fv 2«ei4 čez ae“o M:. 0 - w — atletsili U-Uvlb Č)®V6?čoi roboti PMzoOmo e»Koexnxt: OTtCA 1 J O Puncer v oass m oso^c so M T 's SO.D K c 4-vsnxQG 1 TCLOPSU-A TaPiGa t!»OfhCft VZgook” 'Pan e n f A UJS M-O hoško IMg Cy • J A . P0.VA _ »OHK<, A k——.. 1 K . ..L N6®onoč . 4 u 1, -J/ U.AT1Č v ""ttSUn i Ttfb mlx PolotoUA ?IŠK<2 ' / A OaSVo AVI S A 50L€»i.TVO 2» '?pa*j3č ■?©SO »E ^9 KOMISOM^ Sosič ■ K AQ.*UUA HALA nošu-a Gihmlstik* A V A 'do Ž v2WdW BofieČE OasTlikJE Stila m O^TI C\ & vy p 1 DEL- Dih-alPE ^OTI 1 £ » 1 v.1 X. •.■ K L^~~ U-l$>M । %Ot UthcobLO/ tiLaTI lEJK^n SftATl J UUu^ .SLoveMij PE Vfc TIga-TJA, sj3 ■ — /v '■ A a jodlati p V DaDhVA V2JLO0U i J-—d RČEM3Č .—j— K ifdn AČIM Gag <»n '&6R.VA l4e.LLMW U_A.«ZT Moran ifusu.0 inč E 4 6U-SaT<č»-A 0k£ava OLEL v Ge An n ir. t 1 OG ul a A '-Xj f Sffcrsviu CfejT^o Rl CA (_ o/hM u.6 A A * 4’ • ■ fJA^LETSl ^CX_i IM (tes> v d t-\ ie h s ico inf t 4 7A E 1 LaTiGiki VEZNIK i O e o • VAi ' ze V SuObč^l fNk LILA VEG ... 1 -■ —* 4 ' U-D OQ 6 It s K < • S • ' v t-VAMTI ho^e L F0AD071P AvTorMiuOJ / " 1 v r\ ' . L, '■• •• -— ,*«i Mr ■■■4« ■ -,'■ KNOCk our .K ———; V' * 2 GoaFDpn Poo.AŠčeo DEU s z • J r sr- —T— d