VESTNIK u]tmimimm:nttm)mtintinnmimimnunimmmmnmnm)'^ Poštni urad 9020 Ceiovec E Vertagspostamt 9020 Klagenfurt = tzhajavCeiovcu E Erscheinungsort Klagenfurt = = = Posamezni izvod 3 šiiinge = mesečna naročnina t2 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. Tiiinmmnnntmtmtmtmtiimmiimmnummnmunumuttn)? LETNIK XXXHt. CELOVEC, PETEK, 28. JULIJ 1978 ŠTEV. 30 (1876} V BEOGRADU ZASEDA KONFERENCA NEUVRŠČENiH DRŽAV: & GIBANJE ^* %-*"*-* Jr C — ^ . NEUVRSCENiH dejavnikvbojuzamirinnapredekvsvetu Pet ceiin, ki ena drugi podajajo roke, da bi ustvarjate nove odnose med narodi — to je simboi ministrske konference neuvrščenih držav, ki ta teden zaseda v Beogradu. Giavno mesto Jugosiavije je že drugič „prestoinica neuvrščenosti": prvič so se voditeiji neuvrščenih držav srečati v Beogradu pred sedemnajstimi teti — takrat je na konferenci sodetovato 25 držav; medtem se je neuvrščeno gibanje nenehno krepito in širito, tako da se je na sedanji konferenci zbrato kar 8$ detegacij iz vseh deiov sveta. O pomenu in važni vtogi, ki jo igra v današnjem svetu neuvrščeno gibanje, pa dovoij prepričtjivo govori tudi dejstvo, da deto sedanje beograjske konference spremtja več kot 900 domačih in tujih novinarjev. ENOTNA USTA PLtBERK — FARNA MLADINA VOGRČE — KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA — KRAJEVN! ODBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADiNE — MLADtNSKt KLUB ŠMiHEL — POSOJILNICA PLtBERK — SPD EDtNOST — FARNA MLADtNA PLtBERK — KRAJEVNI ODBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVEN CEV — KRAJEVNO ZAUPNtŠTVO ZVEZE SLOVENSKiH ORGA-NtZACtJ NA KOROŠKEM — KPD ŠMtHEL — MPZ PODJUNA — POSOJtLNtCA ŠMtHEL — SPD PECA — ZVEZA KOROŠKtH PAR TiZANOV vabijo na prireditev za naše otroke ki bo v petek 11. avgusta 1978 v PLiBERKU. KULTURNt DEL bo ob 18.30 uri pred OTROŠKtM VRTCEM. ZBOROVANJE bo po končanem kuiturnem detu v dvorani gostit-ne SCHWARZL. S to prireditvijo bomo opozoriti občino Piiberk in avstrijsko vtado, da je stovenščina na področju predšotske vzgoje izrinjena tz javnega živtjenja. To pa nasprotuje med drugim jasnim dotočitom čtena 7 avstrijske državne pogodbe in avstrijski ustavi, nadatje dektaraciji o čtovekovih pravicah, mednarodnemu paktu OZN o ekonomskih, sociatnih in kutturnih pravicah, helsinškemu sporazumu ter tudi sptošnemu občinskemu redu (AGO). Totiko botj važno je, da se vsak Stovenec iz občine Ptiberk, pa tudi izven ptiberške občine, zanestjivo udeteži te prireditve! Odnos do manjšin je merilo demokratičnosti S tem, da je bit Beograd že drugič izbran kot kraj zasedanja, je bito Jugoslaviji izraženo priznanje za njeno dosledna politiko neuvrščenosti in njeno vodilno mesto v tem gibanju. To so posebej poudarili predstavniki posameznih držav, ki so v svojih pozdravnih nagovorih zlasti naglasili vlogo in zasluge predsednika Tita za razvoj in uve-tjavijanje neuvrščenega gibanja. Po tudi srilanški zunanji minister Hamid je v otvoritvenem govoru dejal, da je zgodovina neuvrščenega gibanja v mnogih primerih povezana z Jugoslavijo; .vsak od njih stoji kot kažipot v napredovanju našega gibanja". Predsednika Tita je imenoval ,doyena neuvrščenega sveta" in izrazil upanje, .da se bomo lahko še naprej opirali na njegovo državniško modrost, tako da se bo neuvrščeno gibanje še noprej bogatilo in krepilo". Sedanja konferenca neuvrščenih držav je predvsem v znamenju krepitve enotnosti in akcijske sposobnosti tega gibanja. Razvoj v svetu je namreč tudi neuvrščeno gibanje postavil pred številne probleme in težave, ki jih zlasti povzročajo medsebojni spori in celo oboroženi spopadi med posameznimi državami, ki pripadajo gibanju neuvrščenosti. Spori med neuvrščenimi v zadnjem času so odsev povečane aktivnosti blokovsko omejenih sil, ki skušajo na vse načine spodkopati solidarnost in akcijsko enotnost neuvrščenih. Vendar pa v gibanju samem ne zapirajo oči pred temi težavami, ker se zavedajo, da bi prav takšen „beg pred dejstvi" lahko privedel do nevarnih razpok v gibanju. Zato so se odločili, da bodo v Beogradu odkrito spregovorili o problemih, kot so na primer vietnamsko-kampučijski spor, spopadi med Etiopijo in Somalijo, posredovanje Kube, vprašanje Zahodne Sahare in še vrsto drugih stvari. Vedo, da morajo vzroke za spore in spopade med njimi iskati v njih samih, v notranjih razmerah v posameznih državah in v odnosih med njimi, v notranji nestabilnosti, zaradi katere postajajo nekatere države ranljive in dovzetne za zunanje vplive in pritiske tistih, ki jim je neuvrščenost trn v očesu zaradi njihovih blokovskih interesov. Na to je z vso resnostjo opozoril tudi predsednik Tito, ki je v svojem govoru orisal razvoj neuvrščenega gibanja ter opredelil njegovo vlogo pri reševanju problemov današnjega sveta. .Trdno sem prepričan," je dejal Tito, .da bodo neuvrščene države tudi v prihodnje, tako kot so bile doslej, kos svoji zgodovinski obveznosti. Naša vztrajnost pri izpolnjevanju velikih nalog, ki nas čakajo, je tudi naš prispevek k izgradnji stabilnih in demokratičnih odnosov na svetu. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi še bolj uveljavili temeljna načela, cilje in usmerjenost gibanja neuvrščenosti, okrepili njegovo enotnost, solidarnost in akcijsko sposobnost. To pa seveda terja tudi kar največjega napora od nas, da bi ublažili in izgloditi nasprotja in spopade med posameznimi neuvrščenimi državami." Izrazil je tudi prepričanje, da bo beograjska konferenca dala v tem pogledu pomembne rezultate, da bo okrepila samozavest in zaupanje v prihodnost pri vseh narodih, ki utirajo pot svoje neodvisnosti, nacionalne in ekonomske emancipacije ter miru in stabilnosti v svetu. Za svoje zasedanje v Beogradu pa si je neuvrščeno gibanje poleg obravnavanja .notranjih" vprašanj pripravilo obsežen program razpravljanja o najbolj aktualnih svetovnih problemih. Zato dnevni red sega od pregleda mednarodnih političnih in gospodarskih gibanj preko analize dejavnosti neuvrščenih pri uresničevanju sklepov zadnje konference v Colombu pa do nalog, kot so iskanje poti in načinov za krepitev solidarnosti, enotnosti in sodelovanja; krepitev vloge OZN; vprašanje razvoja, miru, varnosti, neodvisnosti narodov, miroljubnega sodelovanja in enakopravnosti, razorožitve, novega mednarodnega gospodarskega reda in še vrsta drugih problemov. Beograjska konferenca ta teden posveča veliko pozornost vsem tem vprašanjem in je od njenega dela pričakovati marsikatero konkretno in konstruktivno pobudo. Predvsem pa je od konference, ki ji predseduje zvezni sekrefar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec, pričakovati, da bo ponovno utrdila in potrdila vlogo neuvrščenega gibanja kot resničnega dejavnika v boju za demokratizacijo mednarodnih odnosov, za neodvisnost in osamosvojitev, za mir in napredek v svetu. Pri nas že večkrat poudarjeno načeto, da je odnos do manjšine in njenih pravic merito demokratičnosti celotne družbe in ztasti večinskega naroda, je bito odtočno nagtašeno tudi v občinskem svetu v Trstu. Ko se je novoizvoijeni občinski svet prejšnji teden sestat na prvi seji, da bi izvolit novega župana, je bita namreč predložena tudi posebna resolucija o pravici do rabe slovenščine. O njej je spregovorit — in sicer v slovenščini — komunistični svetovalec Spetič, ki je vsebind resolucije obraztožit tudi v imenu socialističnega svetovalca Benedetiča ter predstavnika Slovenske skupnosti Lokarja. V svojem govoru je Spetič naglasil, da ne gre za nekaj simboličnega, pač pa za prvi znak, da se je v odnosu med večino in manjšino v Trstu nekaj spremenilo in da je večina razumela smisel prave enakopravnosti in enakega dostojanstva. „Nam ne gre za pojmovanje omikanega sožitja, ki naj bi slonelo na razrednem pater-nalizmu in izkrivljenem odnosu meščanstva do okoličanov," je dejal Spetič, „kajti Slovenci smo sotvorci tržaške zgodovine, nismo in nikoli nismo bili folklorna komponenta, v tem mestu smo doma in smo tu krvaveli skupaj z drugimi človekoljubi, da bi priborili vsem svobodo, demokracijo in dostojanstvo. Nadalje je Spetič opozoril, da je pogoj za omikano in tvorno sožitje predvsem začetek reševanja odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, pri čemer gre zlasti tudi za javno priznanje za njihov jezik, ob koncu pa je poudaril, da je priznanje pravic slovenski narodnostni skupnosti merilo demokratičnosti, zato je glaso- vanje o resoluciji preizkusni kamen za vsakega svetovalca. O resoluciji bo občinski svet verjetno razpravljal in glasoval na današnji seji, na kateri bodo najprej nadaljevali in zaključili volitve novega župana. Na prvih dveh zasedanjih namreč nobeden od kandidatov ni dobil potrebne absolutne večine, kajti nedavne občinske volitve — o katerih smo v našem listu že obširno poročali — so ustvarile povsem novo razmerje sil, tako da med posameznimi skupinami ni uspelo doseči dogovora, ki bi omogočil hitro izvolitev župana, hkrati pa zagotovil uspešno delo v občinskem svetu. Ravno to pa bi bilo Trstu najbolj potrebno, saj je v zadnjem času zaradi političnih nesoglasij ostalo nerešenih že veliko važnih vprašnaj, zlasti na področju gospodarstva, kjer je Trst še posebno .občutljiv". Na to dejstvo so opozorili številni govorniki iz vrst skoraj vseh skupin, predvsem pa je temu področju posvetil velik del svojih izvajanj slovenski socialistični svetovalec Bene-detič, ki je uvodoma prav tako spregovoril v slovenščini. Podrobno je analiziral gospodarski in družbeni razvoj Trsta in orisal vzroke, ki so privedli do tega, da se mesto nahaja v tako težkem položaju. Hkrati pa je opozoril na osimske sporazume, ki da ustvarjajo možnosti za nadaljnji razvoj mesta. Poudaril je, da mora Trst zavrniti vsakršno izolacijo, prav pri tem pa imajo osimski sporazumi še poseben pomen. Pri reševanju številnih problemov pa bo treba tudi upoštevati — je naglasil Bene-detič — da živi tukaj slovenska narodnostna skupnost z vsemi svojimi številnimi nerešenimi problemi. Slovenski narod je obhajal dan vstaje Letos mineva 37 tet, odkar se je na Stovenskem pričeto najbotj znamenito obdobje v zgodovini našega naroda. Upor proti okupatorjem in domačim izdajalcem je bit znanitec tjudske vstaje, znanitet pa tudi prebujenja in prerojenja vsega tjudstva. Resnični patrioti so se takrat gioboko zavedati, da je boj z okupatorjem na živijenje in smrt edina možnost za rešitev stovenskega nacionalnega obstanka in istočasno pot k takšni prihodnosti detovnih tjudi, ki bo uvetjavita pravičnost in odpravita izkoriščanje. Tako je poudarit predsednik ZZB NOV Stovenije Janez Vipotnik na osrednji prostavi dneva vstaje stovenskega naroda prejšnji teden v Ljubtjant. Ob tem je nagtasit, da je bit to hkrati boj za novo Jugo-stavijo in za enakopraven potožaj stovenskega naroda v njej, potožaj, ki zagotavtja samoodiočbo in državno samostojnost Slovencev in v tem okviru uresničevanje eiementarnih, demokratičnih, sociatnih in kutturnih interesov detavskega razreda in vsega stovenskega tjudstva. Na svečanost) v repubtiškt skupščini, ki so se je udetežiti tudi vo-ditni predstavniki družbenopolitičnega živijenja Stovenije, so bite po-detjene tetošnje nagrade vstaje stovenskega naroda. Prejeti so jih: pisatetj in scenarist tvan Ribič za živtjenjsko deto, režiser Janez Drozg za režio TV fitma .Potom", Karet Forte-Marko Setin za knjigo .Nič več strogo zaupno" [o dejavnosti nacistične obveščevaine stužbe), docent dr. Janko Kostnapfet za zdravstveno raziskovatno deto, Vida Tom-Lasič za knjigo .99 D"" (o radiotehnikt v stovenskem osvoboditnem detu) in tednik .TV-1S" za pomembno natogo pri razvijanju vrednot narodnoosvoboditnega boja in sociattstične revotucije. Prav tako pa so biie podeijene tudi ptakete, ki jih ZZB NOV Jugo-stavije podetjuje posameznikom in organizacijam za uspešno prenašanje tradicije NOB med miajše rodove. Med ietošnjimi odiikovanci sta tudi Janez W u 11 e - L u c ter Zveza koroških partizanov, ki jima posebej čestitamo k visokemu priznanju! Mednarodni nogometni turnir g,?'° v spomin Hermanu Veiiku ... v Celovcu Stovenski atletski klub Protestni pohod indijancev opozarja na kratenje čiovekovih pravic v Ameriki Pobude za poživitev obmejnega gospodarskega sodelovanja Še vedno je ena glavnih ..atraktivnosti" zahodnih tiskovnih agencij poročanje o procesih proti sovjetskim disidentom Ginzburgu, Pjatku, Fiiatovu in Ščerenskemu in o njihovi obsodbi. Že več kot tri tedne na Zahodu umetno napihujejo „nečioveško ravnanje sovjetskih obiasti", saj jim ta tema spet enkrat nudi priiožnost, da poceni uganjajo primitiven antikomunizem. Obsodbe so upravičeno izzvate demokratične in napredne siie po vsem svetu. Toda napihujejo se najboij ravno tisti krogi, ki imajo sami „pred iastnim pragom dosti smeti". Razburjajo se v Avstriji na primer najboij tisti, ki sami zatirajo sioven-sko in hrvaško manjšino in nikakor niso pripravijeni dati manjšinam pravice, ki jim pripadajo po sedmem čienu državne pogodbe. Podobne krivice pa se dogajajo tudi v drugih dežeiah širom po svetu. Kakor smo že poročati, je ameriški postanik pri OZN Young izjavit, da je tudi v Ameriki v zaporih dosti tjudi zaradi njihovega političnega prepričanja. Pred kratkim pa je znani ameriški filmski igralec Marlon Brando dejal, da „je sramotno, da ameriški funkcionarji govorijo o človekovih pravicah v drugih državah, hkrati pa z ameriškimi Indijanci ravnajo kot kolonialisti." Po petih mesecih se je pred nedavnim končal v Ameriki „najdaljši pohod" Indijancev. Dne 11. februarja so se podali pripadniki več kot osemdesetih indijanskih ple- Kdo bo komu poravna) škodo? Pri deželnem vodstvu koroške FPO očitno nimajo drugih skrbi in drugega dela kot da ponavljajo KHD-jevske izpade proti koroškim Siovencem Tako je predsedstvo koroške FPO zdaj poslušno ponovilo tudi ..zahtevo" KHD, da je treba Slovencem predložiti račune za škodo, ki je bila vzadnjih letih povzročena z napisnimi akcijami. In zahtevo so koroški svobodnjakarji še podkrepili z grožnjo, da se morajo Slovencem ukiniti vse podpore, dokler svojih ..radikalcev" ne bodo imeli pod kontrolo, da bi se priznali k načelom pravne države. Na takšno modrovanje se pravzaprav sploh ne izplača odgovarjati, ker je dovolj jasno in znano, kje je doma miselnost, ki se skriva za vsem tem. Eno stvar pa je le treba postaviti na pravo mesto, namreč FPO-jevsko opozorilo na načela pravne države. Vprašujemo FPO, KHD in vse druge, ki nam skušajo podvaliti kršenje zakonov, kdo v resnici podira načela pravne države — tisti, ki se bori za izpolnitev mednarodnopravnih obveznosti države, ali pa oni, ki z nasilnimi dejanji prepreči izvajanje veljavnega zakona? Tisti, ki so leta 1972 odobravali ali celo podpirali zloglasni ..Tafelsturm", so vsekakor zapravili pravico, da bi zdaj Slovencem očitali protizakonitost. Sicer pa si slabo spričevalo svojih pravnih načel izstavlja predvsem tudi država, ki narodno manjšino sili, da se mora še 2S let po mednarodnopravni uzakonitvi njene zaščite boriti za uresničitev svojih pravic in dnevno trepetati za svoj nadaljnji obstoj, hkrati pa prav ta njen vsiljeni boj kriminalizira, ko proti njegovim nosilcem izvaja brezobzirno policijsko in sodnijsko zasledovanje. Ali ne bi kazalo enkrat razmisiiti tudi o tem, kdaj bo poravnana vsa tista ogromna škoda — pri tem pa ne gre le za škodo, ki jo je mogoče izraziti v šilingih — ki smo jo koroški Slovenci utrpeli zaradi uradne in neuradne protimanjšin-ske politike v deželi in državi? mert iz Kalifornije na 5000 kilometrov dolgi protestni pohod. In kaj je bil vzrok, da so vzeli nase tolikšno breme? Kaj je bil vzrok, da so ob vsakem vremenu prehodili vsak dan več deset kilometrov? V Ameriki je ogrožen obstoj vseh Indijancev, razen tistih par, ki so s svojimi pristnimi nošami atrakcija za turiste. Ogroženi so od „kulturnega genocida", kot je pred kratkim izjavil celo eden od ameriških poslancev. Trenutno živi v ZDA, v raznih rezervatih, približno 800.000 Indijancev pod najslabšimi pogoji. Wa-shingtonski urad za indijanske zadeve je postavil v te rezervate .oblasti", ki tam urejujejo .zadeve Indijancev". V teh rezervatih več kot 50 °/o Indijancev nima dela. Zaradi brezposelnosti in brezupnega življenja pod najbolj nečloveškimi pogoji vedno bolj ubupujejo, popivajo, razno mamila so zelo razširjena, število samomorov pa vsebolj narašča. Tudi umrljivost dojenčkov je nadpovprečno visoka (trikrat tako visoka kot ameriško povprečje). Ameriška vlada sterilizira proti njihovi volji in brez njihove vednosti 20 % indijanskih žensk, ko dosežejo spolno zrelost; okoli 30 °/o indijanskih otrok odvzamejo družinam že v detinstvu. Znani ameriški časopis .New York Times" je objavil, da Američani še vedno ubijajo Indijance, sicer ne z izstrelki, toda z orožjem, ki je še veliko hujši, z orožjem uničevanja, z revščino, lakoto, boleznijo, in preziranjem. Že dolga teta se Indijanci borijo za svoj obstoj. Ta svoj boj pa so že večkrat poplačali s smrtjo. Vedno spet pride do procesov in celo umorov raznih indijanskih voditeljev s strani ameriške vlade. Vzroki za to sovraštvo niso le rasistični, temveč tudi gospodarski. Ker se nahaja tretjina zalog premoga in polovica zalog urana na področju, kjer žive Indijanci, skuša vlada le-te še bolj decimi-rati. Ameriška oblast je šla celo tako daleč, da je hotela izdati vrsto zakonov, ki naj bi Indijance ločili od njihove zemlje in kulture, ki naj bi jim vzeli pravico do lova, ribo- lova, jurisdikcije itd. v rezervatih. Deset tozadevnih zakonskih predlogov čaka na odločitev zakonodajalcev. Na te ukrepe s strani ameriške vlade pa je reagiralo 2000 Indijancev z omenjenim protestnim pohodom. Iz Kalifornije so prišli do Washingtona in se utaborili v nekem parku v predmestju ameriškega glavnega mesta. Veliko demokratov in naprednih ljudi, med njimi tudi znani filmski igralec Marlon Brando, je pripotovalo v Washingfon; pridružili so se Indijancem, ki protestirajo v glavnem mestu ZDA in zahtevajo, da bi vlada spoštovala njihove pravice. Republiški izvršni svet Siovenije je pred nedavnim obravnava) vprašanja obmejnega gospodarskega sodeiovanja s sosednimi državami, posebno na področju industrijske proizvodnje, širših obiik kooperacij v kmetijstvu in turizmu, sodeiovanja na področju tehnoiogije itd. Izvršni svet občinske skupščine Maribor pa je prejšnji teden imenoval posebno komisijo za gospodarsko sodelovanje z avstrijsko Koroško. Za predsednika te komisije je bil izvoljen Vinko Borec, ki je glede namena komisije dejal: .Namen naše komisije je, da sedaj že uspešno sodelovanje med našo občino in avstrijsko Koroško in tam živečimi Slovenci okrepimo tudi na področju gospodarske izmenjave." Dodal je, da bo komisija skrbela tudi za Avstrijska nevtratnost hodi res nenavadna pota OJ^ar je atist?*;)^; parlament /eta 7933 !Zg/