LJUTOMERSKI DIJAKI NA
RUŠKI GIMNAZIJI 1645 -1760
SAŠO RADOVANOVIČ
Gimnazija v Rušah je bila ustanovljena leta
1645 in je delovala do leta 1760. Ustanovitelj
ruške šole je bil tamkajšnji župnik Jurij Kozi-
na, ki je pred nastopom službe v Rušah oprav-
ljal pomembne cerkvene službe: tako ga leta
1629 srečamo kot župnika na ljubljanski žup-
niji sv. Petra, na začetku leta 1644 pa kot vi-
karja in komisarja ljubljanskega škofa na žup-
niji ljubljanske škofije v Gornjem gradu v Sa-
vinjski dolini. T. i. Ruška kronika (latinska
kronika), ki jo hrani župnijski urad v Rušah
in ki je delo Rušana Jožefa Auguština (Mari-
ana) Mezneriča, vsebuje med drugim tudi se-
zname vseh učencev, ki so se na takmkajšnji
župnijski šoli šolali od nastanka ustanove leta
1645 pa do njenega prenehanja v letu 1760.
Kronist navaja pod zaglavjem posameznega
leta najprej inštruktorje, nato po abecednem
redu ostale učence. Ob imenu in priimku na-
vaja največkrat še kraj, od koder je učenec pri-
šel na šolo, včasih le deželo, skoraj redno pa je
pri posamezniku vpisan še poznejši poklic
oziroma kariera, ki jo je napravil. Kronist, ki
je bil inštruktor na ruški šoli od leta 1730 do
1742 in od leta 1747 do ukinitve šole, je mo-
ral imeti v rokah sezname dijakov, ki pa se
niso ohranili.
Prvo študijsko Jeto je šola pričela s sedem-
najstimi učenci. Število učencev se je nato iz
leta v leto večalo do leta 1698, ko je doseglo
število 220. V Rušah se je v času od 1645 do
1760 šolalo nad 6000 učencev, izmed katerih
so se mnogim odprla vrata za študij na višjih
šolah.
Dijaki so na ruško šolo prihajali iz različnih
krajev Notranje Avstrije, Hrvaške, Dalmacije,
Furlanije, Ogrske, Češke in Italije, ter celo iz
Anglije.
O predmetih, ki so se na tej šoli poučevali,
nam ni kaj veliko znanega. Vir govori le o
tem, da se je učence poučevalo v slovenščini
in nemščini, v glasbi in petju ter geometriji. K
navedenim predrnetom je sama po sebi prišla
tudi latinščina. Šlo je torej za poučevanje
predmetov, ki so dijakom omogočali najmanj
vstop na gimnazijo. Sicer pa smemo ruško
šolo okarakterizirati kot učno ustanovo, ki je
daleč presegala okvire tedanjih osnovnih šol
in ki je z nekaterimi svojimi učnimi predmeti
posegala že na učno polje nižjih gimnazij.
V letih 1645 do 1760 se je na ruški šoli,
imenovani tudi ruška gimnazija, šolalo 46 di-
jakov, doma iz Ljutomera. V ruški kroniki
najdemo poleg kraja, od koder so izhajali, tudi
poklice, ki so jih pozneje opravljali. Opazimo
lahko, da jih je večina pozneje tako ali druga-
če delovala v cerkvenih službah, bodisi kot
duhovniki, samostanski bratje ali pa kot žup-
niki in kaplani. Le trije med njimi bili pozneje
nadzorniki vinogradov ali vinogradniški in-
špektorji, dva pa oskrbnika v Lukavcih. Več
jih je postalo članov raznih cerkvenih redov,
dva sta postala pavlinca, po eden benedikti-
nec, kartuzijanec in frančiškan. Osem jih je
bilo duhovnov, štirje so postali župniki (na
Planini, pri sv. Miklavžu, v Ljutomeru in
Cmureku), dva pa sta postala doktorja teologi-
je (eden je bil hkrati župnik v Ljutomeru).
Ljutomerčani, vpisani v ruško kroniko:
1652 Workho Anton iz Ljutomera, kije bil
kasneje vinogradniški inšpektor
1657 gospoda Janez Pavel in Peter Anton
Nachtigal, brata iz Ljutomera
1657Janez Krstnik Osmez iz Ljutomera
1658 gospod Leonard Jauritsh iz Ljutomera
1663 Janez Krstnik Zhuritsh iz Ljutomera;
pozneje je postal pavlinec
1665 Janez Krstnik Nikolaj Osmann iz Lju-
tomera
1666 brata Franc Anton in Janez Krstnik
Geist iz Ljutomera, ki sta postala pozneje du-
hovnika
1672 Janez Krstnik Geist iz Ljutomera;
kasneje je postal župnik na Planini
1674 Andrej Staricha iz Ljutomera; pozneje
je postal župnik pri sv. Miklavžu
15
1681 Hieronim Juritsh iz Ljutomera; kasne-
je je stopil v red pavlincev
1683 Lovrenc Bratusha iz Ljutomera; kas-
neje je služboval kot nadzornik vinogradov
1683 Andrej Millpacher iz Ljutomera; po-
zneje je postal duhovnik
1683 Pavel Timotej Osmez iz Ljutomera;
pozneje je postal duhovnik
1684 Matija Wukoushegg iz Ljutomera; po-
zneje je postal kaplan v Ljutomeru
1687 Janez Jurij Jellen iz Ljutomera; po-
zneje je služboval kot oskrbnik posesti v Lu-
kavcih
1692 gospod Karel Osmez iz Ljutomera
1695 brata Anton in Martin Kossez iz Lju-
tomera
1697 brata, gospoda Janez Krstnik in Janez
Evangelist Geist iz Ljutomera; pozneje sta oba
postala duhovnika
1698 Andrej in Nikolaj Sorkho iz Ljutome-
ra; Andrej Sorkho je pozneje postal duhovnik.
1698 Martin Wratusha iz Ljutomera
1700 Janez Krstnik in Lovrenc Kajeten Os-
mez iz Ljutomera
1702 Baldauff in Miha Bemadus iz Ljuto-
mera
1702 Sebastijan Morzhitsh iz Ljutomera;
pozneje je služboval kot nadzornik vinogra-
dov
1717 Janez Jurij Geist iz Ljutomera; pozne-
je je postal doktor teologije in župnik v Ljuto-
meru
1718 Jožef Anton Millpacher iz Ljutomera;
pozneje je postal župnik v Cmureku
1720 Janez Krstnik Jellen iz Ljutomera.
Pozneje je služboval kot oskrbnik na posestvu
v Lukavcih. (Najverjetneje sin Janeza Jurija
Jellena, kije leta 1687 obiskoval ruško šolo in
bil pozneje oskrbnik v Lukavcih.)
1722 Miha Fras iz Ljutomera; pozneje je v
Ljutomeru deloval kot župnik
1722 Andrej Millpacher iz Ljutomera; po-
zneje je postal duhovnik
1725 Sebastijan Wratusha iz Ljutomera;
pozneje je stopil v frančiškanski red
1728 Filip Kampust iz Ljutomera; kasneje
je postaldoktor teologije
1731 brata Lovrenc in Martin Osmez iz
Ljutomera
1733 Janez Anton Geist iz Ljutomera; kas-
neje je stopil v kartuzijanski red in postal pa-
ter Benedikt
1733 brata Martin in Leopold Gusman iz
Ljutomera
1734 brata Maksimiljan in Ferdinand Geist
iz Ljutomera
1734 Janez Krstnik Kamust iz Ljutomera;
pozneje je postal duhovnik.
1741 Janez Krstnik Geist iz Ljutomera; po-
zneje je vstopil med benediktince in postal pa-
ter Gebhard.
LJUTOMERSKI ŠTUDENTJE NA
GRAŠKI UNIVERZI 1586- 1710
Leta 1573 so jezuiti, ki jih je leto poprej v
svojo prestolnico povabil nadvojvoda Karel,
ustanovili v Gradcu gimnazijo, ki so jo vedno
bolj izpopolnjevali. Tako je postopoma nasta-
jala univerza, ki je bila uradno ustanovljena
14. 4. 1586. Glavna naloga nove univerze je
bila vzgajati sposobne katoliške duhovnike,
hkrati pa so se tukaj lahko izobraževali sinovi
domačih plemičev in meščanov, ki so do ta-
krat obiskovali protestantske univerze v Ne-
mčiji.
Graška univerza je prvotno obsegala dve fa-
kulteti: bogoslovno s štirimi letniki (dogmati-
ka, sveto pismo, kanonsko pravo in praktično
dušno skrbstvo) in modroslovno ali artistično
s tremi letniki (logika, fizika, metafizika).
Slednja je odgovarjala nekako 3. in 4. razredu
nekdanjih gimnazije in služila obenem kot
priprava na bogoslovni študij. Učni jezik je bil
do leta 1782 latinski.
V letih 1586 - 1710 se je šolalo na graški
univerzi 21 študentov ali dijakov, doma iz
Ljutomera.
V matičnih knjigah se pojavlja več oblik
imena Ljutomer: Lutenberg, Lotomberg, Lot-
tumberg, Lotumberg, Luttenberg.
Ljutomerčani, vpisani v matične knjige graške
univerze
1608 Matija Poiassaritsh iz Ljutomera na
Štajerskem, dijak v razredu za slovnico latin-
skega jezika (M 1608/82)
1617 Jakob Simonitius iz Ljutomera na Šta-
jerskem, dijak v razredu za slovnico latinskega
jezika (M 1617/144)
1618 Kaspar Draskouich, Hrvat, baron na
gradu Trakoščanu pri Ljutomeru, dijak začet-
nega razreda gimnazije (M 1618/117)
1614 Janez Horuat iz Ljutomera na Štajer-
skem, star 19 let, dijak v razredu za govorni-
štvo (retoriko); 18. maja 1614 je postal član je-
zuitskega kolegija Ferdinandeum (»Factus So-
cietatis Jesu«) (F 841)
1621 Jakob Summanezius iz Ljutomera na
Štajerskem, star 18 let, dijak v razredu za go-
vorništvo; leta 1622 je postal bakalaver; 16.
junija 1623 pa je končal svoj študij in članstvo
v kolegiju (F 1113)
1626 Jurij Valasitzh iz Ljutomera na Štajer-
skem, star 14 let, dijak v razredu za slovnico
latinskega jezika; 21. maja 1626 je bil na pri-
poročilo staršev sprejet v kolegij Ferdinande-
um (F 1339)
1641 Lovrenc Mim, meščan (tržan) iz Lju-
tomera (M 1641/58)
1645 Peter Merkas meščan iz Ljutomera na
Štajerskem, dijak v razredu za slovnico latin-
skega jezika (M 1645/62)
1655 Fran. Merkas iz Ljutomera, dijak za-
četnega razreda gimnazije (M 16 5 5/15 8)
16
1659 Matija Zorko iz Ljutomera, študent
logike, že leta 1660 je postal bakalaver filo-
zofije; leta 1661 pa je vpisan med promovi-
ranci v doktorja teologije (M 1659/58; P 2437
-47;P2590-25)
1685 Janez Krstnik Fliszer, gospod iz Lju-
tomera na Štajerskem, študent logike (M
1685/49)
1687 Jurij Fliszer, gospod iz Ljutomera na
Štajerskem, dijak v razredu za slovnico latin-
skega jezika (M 1687/98)
Lovrenc Lambrecht iz Štajerske - Ljuto-
mer, dijak razreda parvistov (verjetno začetni
razred osnovne šole) (206)
1693 Peter Brumez iz Ljutomera na Štajer-
skem, študent logike (M 1693/97)
1695 Janez Jurij Osmez iz Ljutomera, dijak
parvistov (M 1695/254)
1699 Kossi Jožef iz Ljutomera na Štajer-
skem, dijak parvistov (M 1699/170)
1700 Lovrenc Wratusch, meščan (tržan) iz
Ljutomera na Štajerskem, dijak v razredu za
slovnico latinskega jezika (M 1700/124)
1705 Kampf Andrej, meščan (tržan) iz Lju-
tomera na Štajerskem, dijak parvist (M
1705/199)
Murschiz Franc, kmet iz Ljutomera na Šta-
jerskem - dijak parvistov (211)
Častiti gospod in doktor svobodnih umet-
nosti ter višji predstojnik filozofije in bakala-
ver teologije Jurij Schurman je leta 1673
postal župnik pri Svetem Križu (Križevci)
nad Ljutomerom (P 1122)
1674 Stariha Martin, Hrvat, dijak glasbenik
(Poetae) (M 1674/107).
Na graški univerzi pa je poleg študentov in
dijakov deloval v tem času med mnogimi pro-
fesorji iz slovenskih dežel tudi profesor, doma
iz Ljutomera. To je bil Peter Mercas (Merka-
s), rojen leta 1629 v Ljutomeru. Bilje profesor
filozofije in teologije. V letih 1673 do 1679 je
bil regens jezuitskega kolegija Ferdinandeum.
V letih 1684 do 1688 pa je bil rektor univerze.
Problem matičnih knjig graške univerze je v
tem, da so v večini primerov dijaka ali študen-
ta le enkrat vpisali v matrike, tako da danes
ne moremo slediti njihovemu študiju v celoti,
ampak vemo le za posamezno leto, katero
stopnjo je obiskoval. Še večji problem pa so
izgubljene knjige promovirancev na graški
univerzi za konec 17. in začetek 18. stoletja.
Zato ne moremo ugotoviti, koliko študentov,
tudi iz naših krajev, je v tem času promoviralo
v Gradcu, kar je še posebej neugodno, če
vemo, da je večina študentov iz slovenskega
prostora absolvirala študij teologije prav na tej
univerzi.
Zanimivo pa je tudi ugotavljanje, koliko di-
jakov ruške šole (gimnazije) je pozneje nada-
ljevalo študij na graški univezi.
Nekatere izmed dijakov ruške gimnazije
pozneje najdemo kot dijake ali študente na
graški univerzi. Tako najdemo Workho Anto-
na, ki je leta 1652 obiskoval ruško šolo, kot
študenta logike (Logici) Matijo Zorka leta
1659 na graški univerzi. Leta 1660 je promo-
viral v bakalaver filozofije, leta 1661 pa je po-
stal že doktor verjetno filozofije, čeprav ni
nikjer izrecno zapisano, iz česa je doktoriral.
Takrat je bil star okoli 18 let, povprečna sta-
rost dijakov ruške šole pa je bila med 10 in 11
leti. Pozneje je bil vinogradniški inšpektor.
Opazimo lahko, da se leta 1659 pojavi dru-
gačno ime kot leta 1652, Antona nadomesti
Matija, kar pa ni nič presenetljivega, če vemo,
da so takrat otroci pri krstu dobili po dve, tri
ali celo več imen. Po drugi strani pa gre več-
krat tudi za pomanjkljive ali napačne vpise,
predvsem v ruški kroniki, ki jo je kronist pisal
v 18. stoletju tudi za nazaj. Zato pogosta dru-
gačnost imena v enem ali drugem zapisu in
tudi v naslednjih primerih ni presenetljiva.
Leta 1695 najdemo med dijaki graške uni-
verze Janeza Jurija Osmeza kot parvista na
univerzi, leta 1692 pa je obiskoval ruško šolo.
Jožef Kosse je bil leta 1699 vpisan kot par-
vist v matične knjige graške univerze. Leta
1695 pa sta obiskovala ruško šolo brata Anton
in Martin Kosse (Nobilis).
Leta 1700 je kot dijak pravopisa (Gramati-
sta) obiskoval graško univerzo Lovrenc Wra-
tuscha. Leta 1698 je bil vpisan kot dijak ruške
šole.
Sebastijan Morzhitsh je bil leta 1702 dijak
ruške šole. Leta 1705 je Murschiz Franc obi-
skoval graško univerzo kot dijak parvistike.
Pozneje se je zaposlil kot nadzornik vinogra-
dov.
Leta 1674 je bil dijak ruške šole med drugi-
mi tudi Staricha Andrej, ki naj bi istega leta
kot Martin Stariha (Hrvat) obiskoval graško
univerzo kot slušatelj »Poeta«.
Kratice:
M - matične knjige graške univerze
F - kolegij Ferdinandeum v Gradcu
P - knjige promovirancev
M 1608/82, 1611/61, 1617/144, 1618/117;
F841, 1113, 1339,(782);
M 1641/58, 1645/62, 1655/158, 1659/58;
P 2437, 2590;
M 1685/49; 1687/98, 206; 1693/97; 1695/254;
1699/179; 1700/124; 1705/199; 211;
P 1122
AA. LL. - Artium Liberalium (svobodne umet-
nosti)
VIRI IN LITERATURA
Johann Andritsch: Die Matrikeln der Universität
Graz 1586 - 1630, Graz - Austria 1977 — Johann
Andritsch: Die Matrikeln der Universität Graz
1630 - 1662, Graz - Austria 1977 — Johann An-
dritsch: Die Matrikeln der Universität Graz 1662 -
1710, Graz - Austria 1977 — Ruška kronika, Jože
Mlinaric: Ruška kronika; — Jože Mlinaric: Seznam
imen iz latinske kronike; Maribor 1985 — Jutro
1936, številka 188, stran 13; Vladimir Travner:
Naši učenjaki v Gradcu
17