*$:<*&. ¦L
^J; Tf % HOehiobl. k. k. Hofbibliothek,
p^ts/-'   -.....
?    St. 5.
.^-^^
Wien
V Gorici, 30. januarija 1880.
„So8a" izhaja vaak potak s in relja a posto prajemana ali v Gorici na dom poSiljana:
Vse leto.....f. 4.50
Pol leta    ...... 2.30
6etvrt leta    .   .   .   .   ,,1.20
Pri oznanilih in prav talco pri ,,po-elanicah" se placuje za navadno tristop-
oo visto:
8 kr. 6e se tiska 1 krat
Zavftce crke po prostoru.
SOČA
Posamezne;gteyjlke. se dobivajo pe 10 soldoT v Gorici t tobakarnici v go-. sposki ulici blizo „irph kron". in" na slarera trgu.— V Trstn v tobakarnici „ Via dclla caserma 3".         '
Dopisi naj s« blajjoVoljno pogiljaj* \ nredniStvu „Soce« v Gorici v HilarijanBki. tiskarni, narocnina pa opravniitfUj.SoSa" n« Korenji v Sticsa-yi hifii it. 863 H.
Rokopisi >a n» vrafiajo; dopiti naj se blagovoljno frankujejo. — Dolalcam in drugim neprcmoanim m narocnina antta, ako sa oglaie pri Qreiuriitvn.
1 jPJTFt-TFp"" DT"J
Iz drzavnega zbora.              '
Porocaii smo uze zadnjie, da je poslanska zbor- I nica z maliini spremembami sprejela vladni predlog glede olajisauja revStine v dezelah, najliuje zadctih po lanski letini. — Doticna razprava, katcro inwmo pred Beboj v stenograficnem zapisuiku, potrjuje naso sodbo, izrazcno zadnjiu v elanku „d r z a v n a porno 6," da je namreft vlada sicer z dobr olio trio pravi tines tjo odmenila podpore posameznim drzavnim stra-nem, katerc je najnujniSe potrcbujejo, da pa njeaia predlog ne sloui na temeljitih studijah, ainpak bolj na povrsnih porofiilili politiCnih dezelnih in okraj-nih organov. Drzavna pomofi, kakorSna je doloficua po sprejctej postavi, utegne nekoliko olaj&iti sedan jo revSemo v nekaterih dezelah, a ne priskrbuje prav nie, da bi se ob enem v okom pri&lo cnakim bodoCim po-lozajem v tistih dez>lah, kdcr se 2alibog prepogostoma ponavlja potreba drzavne poniocX No, sedanja vlada je Se malo casa na imnilu, naj nam bode torej v turn slueaji dokazana resna volja, naglo in pravicno poma-gati, komur je pomofii silno potieben, tolazljivo po-roStvo, da si bo priz idevala znnaproj pozvedeii v o-skrbovanih dezelah prave razmoie in potrebo tor nnjii in vporabiti tciu raznieram in potrebain primerne, trajno izdatne pripomoCke.
Mej debato o prvem paragrafu, v kateiem je budgetni odbor povikSal znesek 20.000 gl. za linkup ncobhodiio potrebnega ziveza goriSko-isterskim siro-makoni, oglasil se je tudi na§ poslauec W ijn k 1 e r za bcsedo.   Govoril je tako :
„Naj mi bo dovoljeno, podpirati z nekaterimi kratkimi opazkami odborove predloge, kolikor zade-vajo mojo goritiko domovino. Omenjam namrefi, da preuravnava drzavne ceste pri Kauaiu in preurav-nava drzavne ceste Gorica-AjdovgCina mej Oerni-6ami in vertovinskim mostom sti uze saini na sebi jako nujni deli, kateii bi be morali zapofieti tudi ne glede na revScino. Visoka vlada je izgotovila doticne nacrte uze pred veC leti. Jaz imam n. pr. tukaj za-stran prclozbe ceste v so§ki dolini pri Kanalu mini-sterski ukaz od 5. septembra 1870, s katerim je vis. ininisterstvo odobtilo nacrt zadevajoC preuravnavo te ceste uaroSivSi namestnistvu, naj postavi doticni stro-§ek v prOracun za 1. 1878. Od takrat so pretekla tri leta, zalibog ni bil finauCeii polozaj Avstrijo tak, da bi se bil mogel sprejeti doticni znesek v drzavni pro-raCun; in tako se je zgodilo, da se je tisti in da so m drugi zneski za cestue stavbe, dasl jih je namest-niStvo predlagalo, leto za letom brisali iz driavnih prorafiunov.
Ce se Bprcjmejo zdaj nukatori toll znoskovv drzavni proracun, doscze 'je dvojni namen: na eni strani spolui drzava samo svojo dolznost, kotero bi bila imela uzc davno spolniti, ali bi jo morala vsnj v najkrajgi dobi spolniti; na drugi strani pa se z zneski, odloCeuimi za javne stavbe v podporo revezem, pomofi mikloni potrcbncmu prebivalstvu. Iz tega sta-lififia priporoia se vsakakor odborov predlog in sicer tudi zastran vodobrambenih stavb pri Ogleji o tamo-Snjjh zasipih, kateri so tudi e r a r s k a dela, enako ccsti po so§ki dolini in o»i mej Gorico in AjdovSCino. Tudi s tern, da so dozeitcjo dela pri tok zasipih, po-uiaga drzava revnemu prebivalstvu vsedanjih stbkah, a zadostuje ob enem svojej doHnosti.
V  tern ozim mi ni niC: ve6 opaziti, Je zcW mo-ram obzalovati, da ni tu odloien prav za prav noben znesek v pomofi K r a s u, dasi je tarn euaka ali pa Se vcca rovSfiiiiii, kakor drugod v -goridki grofiji ali v Boscdnji Istri.
Toda ker se ima vladi izrofiiti 100,000 gold, v prosto razpolaganje, navdaja mo nada, da se bodo iz tega denara tudi kaj odlofiilo za nekatera javna dela v sezauskem in komeuskem okraji, ker je, kakor sem uze rekol, tudi tain silno velika revSCina.
V  ta namen naj se odlocijo obema okrajema primeriK* subvencije, ali vsaj predpla6e, katcro bi po tern povrnila tamosuja okrajna cestna zaloga, alintoida celo dezelni zalog. Po vsakem uaCiuu bi morala vlada tudi kaj storiti za ono ubogo prebivalstvo. Sledujid nioraui prav gorko priporoeati na koncu uaCrta postavi' nasvetovano resulucijo, da se za izvrSovanje o-nih del, ki se imajo zapoeeti, v prvt vrsti vporabi do-mace ljudstvo.
j           Jaz zagovarjam to resolucijo in prosim ob enem
j vlado prav nujno,   naj da izvrSiti dela v lastnem I gospodarstvu.   Saj lahko  potrjujem • po  svojih ' skuSnjah,  kako laliko je uspeSno izvajati taka dela v lastnem gospodarstvu,   ako se zapocenjajo pod nazor-stvom zanesljivih oglednikov.
Ce se lzroee dela podjetnikom, nastane lahko pri uas za domace ljudstvo nevarnost, da privrejo d e 1 a v c i i z s o s e d n j e 11 a 1 i j e ter izpodnesejo namen, ki se namcrava doseCi.
Da se ne spustim v nadaljno razpravo, ter ne utrudim potrpe2ljivosti visoke zbornice, priporoCam, naj se sprejmejo prodlogi budgetnega odbora. —
Tudi verli zastopnik isterskih Slovanov, dr. Vi-tezic, ni zamudil ugodne prilike oglasiti se na ko-rist svojim zastopaucem. »V § 3 Je rekel," odloCen je znesek   133.000 gld. za mejuo grofijo istersko kot
LISTKK.
SHUBIGI Y FAROVZI.
Spisal Simon Brie
Fara svetega Martina lezl v lepej podolgatoj dolini, katera ?e proti severu cepi na dvoje.'V zatetku te korace dviguje se nevisok holuiec, na njem je cer-kev farnega patrona in tik cerkve farovz, priprosta, prijazna hisa. Pod holmcem stoje v polokrogu kakor pi§Leta okolo koklje hise Smartinske vasi, ki je pre-stolica celej fari.
V farovzi stauujejo uze nad pet in dvajset let gospod Matija Konjic, eestitljiv starfiek, dober mo2. Mnogo Suiartincev so uze okerstili, mnogo pokopali. Veckrat pravijo, da pride sedaj kmalo versta na nje iti po herbtu tje k sv. Stefanu na pokopali§6e.
Pa gospod Matija govore" le od lepSega; imajo res nad Sest krizev, a mesa in belega kruha jim ne manjka, za potrebo si ptivoSCijo, gibljejo se, kolikor zdravju tekne — verb vsega jim pa posluzi gospo-dieua Elizabeta, sorodnica njih, kakor si Clovek le more 2eleti. Cemu bi jih gospod Matija ne ucakali osemdeset, 6e jih Bog obvaruje nesrefie ?
Gospodt^pa Elizabeta se pa aosi go meitnej
Segi. Ko gre v terg, pripue klobufiek na glavo. Lju-dem pripoveduje, da zua neuiSko govoriti. Nasprotuo se pa Dolinarjev gospod, ki je pel preteklo jesen novo maso, nekako §egavo namuzne, kadar govore o Eliza-betinej nerascini. Cenim tedaj, da ne zna veliko. Zadnjic* je bila gospodi&ia Elizabeta v tergu in do-tekel jo je bil gospod davkarski. kontroloL Ivan Sko* mina, udovec, oce dveh 2ive6ih otrok. Cemu bi ue bil gospod Skomiua srefien. eel bozji dan deuarje §teje. Kako se je toraj 6udila s poCetka gospodifina Elizabeta, ko je gospod Skomiua to&l, da mu postaja na tern svetu dolg Cas. Iz nadaljevanja je pa posnc-la veselo novico, da bi se gospod Skomiua rad v drugic* o2cuil} ter da je Elizabeta milost naSla pred njego-vim oblicjem. Zarudela je v obraz in rekla mu ja: nVeste kaj, gospod Ivan, veduo sem. Vas globoko spo-stovala in govorila bom z gospodom strijeem". Na potu domu je bila Elizabeta srecnal gospa kontro-iorkinja! — Trideseto leto ni veC dale61 Zadnji Cas:
Se strijeem pa ni §e govorila, ker je tezko.
Pd svetem Martinu je dosti siroma§tva in bo-gatije dovelj. Med bogata^i je Andrej KoromaC, star-Cek, udovec. V hlevu ima Sestuajst goved, v god cudo sena, potem pa tudi denara, denara 1
Toda kaj pomaga cloveku bogatija, ako mu sta-rost dan za dnevom obfiutljiveje ti^6i na ude. Ko je b|l Andrej Koromac" mlad, bil bi goal od mraka 4o,?orej
drzavna predpla5a de2elnemu, okrajniin in obfiinskim zalogom za izvrsitev javnih stavb.
Zelo moram obzalovati, da niso niti mej razlogi vladnega, niti mej oniini odborovoga porodila navede-na dela, ki se imajo zapoeeti.                          ;
GoRpodai vlstri so prav posebne razmere. Tarn imamo dvc vcliki narodni stranki, slovansko in ita»> lijansko, a velika veema prebivalcev so Blovani. Raz-merje je na pr. kakor 3:1; pri vsem tern pa gospo-dnje italijauska Btranka, ona imanadvlado v najvefiih* oMinab, v dezelnem zastopu in tudi v diiavnemzbo-ru. Ne bom tukaj preiskaval, od kod je to prlftlo, ¦ omeniti hof;em samo, kar sem razlo^il u2e pri drugi priliki, da jo bila tega zeld kriva vlada—kolikor ab-solutna, toliko usfcavna. Kakor si bodi, stvari so take in bati se je zelo, da se pri odlo&evanji del no bode postopalo prav objekfcivno, ampak da se bode morda; tudi iz tega koval politic on kapital. Jaz no bom stavil nobencga predloga, saj bi bilo tudi tezko kaj o tern predlagati; vsakakor pa moram nujno pripoio-ht\ visoki vladi, naj pazi nato, da so bode objektivno poatopnlo, kedar so bodo odlotevala dela, —
V razpravi §. 7, katori dolofiuje gvoto zanaltup semenskega zita, oglasil se je zopet dr. VitozU tako-le: „Strankarske razmere, kakor mi je bilo Cast narisati jih v razpravi §. 3. in kakorfioe so v resuici; v Istri, preverjaj\> me, da priporofiam tudi tu visoki vladi, da naj se pri delitvi posojil za semensko zito in vzlasti, ko se bodo revezem podporo delile za zV vei?, opazuje najvefia objektivnost, to je, da se no gleda na to, katerc narodnosti je ta ali oni, ali kako je glasovai kedo pri tej ali oni volitvi, ampak da 80 ozir jemlje samo na pravo potrebo.                   .   .
Jaz bi ne bil opomnil tega, ako bi ne bil po? zvedel, da so tu in tarn pri delitvi do sedaj Inabra-nega denara prezirali to objektivnost in da so se go-dile zlorabe in neprUicaosti. Ker se je obravnava tega; predmeta u^e predolgo raztegnila, ne bom tu navajal posanieznih slueajev, kateri so mi znani; ,opu§cam to tudi zato, ker se nadejam, da bodo znale drzavue o-blastnije zabraniti ponovitev euakih neprilifitt03tiB.l
Oba gospoda zastopnika sta v pravem zmislu zagovarjala interese svojih deiel; upajmo, da si je vlada zapomnila njihove besede izvirajofie iz natanfi-nega poznauja domafiih razmer in da se bodo tudi po njih ravnala; kajti le tedaj bode zdaj postavno zago-tovljeua drzavna pomoL, p r a v a, p r a v i c n a, i z-datna porno c.
sedaj pet ur, vec ne. Zimske nod so dolge. Koromac* ima dovelj casa premiSljevati svet in revo in te^avo.
„Ej, Bog ti daj nebesa", je zdihoval v tihej merziej noci, „oster jezik si imela vfiasih in jezila si me dovelj, pa le dobra si bila, inoja rajnka. Ko bi zlvela, bilo bi vse drugafie, rad bi malo poterpel. Ti si umerla, hdere so se poniozile, sedaj sva sama s faritom na domu! Kadar odletim Se jaz, poberejo fantu vse, sosedje in posli spravijo v niC fantal*
Kedo jeKoromadev faut? I no, France Koromac* je, starega Andreja sin, Srednje, terSaste postave je,-dela za dva, tobaka ue pusi, pije ga ne, kvartati ne zna, za Lenstvo ne mara in pet in dvajset let je star. Tovarsi ga ne ljubijo, ker ni I njimi; dekleta tudi' ne, ker——no, ker ima vece veselje nad rodovitniuv kapiScem, nego nad dekletom, ko bi bilo. lepSe, kakor zlahtna cvetioa ngartro2aa.                            .    ;
Dragace so pa mislile matere. „Tistai ki dobr Franceta Koromafievega", so govorile, bo srefina tukaj in na unem svetu. Lep6 bosta 5ivela in greba ne bo; Ce bi pa bilo kaj, u2e placa toliko svetih ma§ iu dru-zih pro^nja za njo, da bo duSa vesela 1"
Povedal sem, dobri bralci moji, kako je zdihoval Andrej Koromac zavoljo prihodnosti svojogafanta in ko je pi'isel v svojem preroSkem duhu do sklepa, da pride fant po sosedrh in poslih v ni<S, je 9"jraolkuil in mislW je dolgo in globoko,                           "•
Dopisi.             I
; Jz^TokMimkega 26. jan. (Izv. dop.) (MBrenceJj« pa cetkveno petje.) Dofcil sem po nakljucbi v toke ljubljanskega JBrencelfc* zadnji list za 1.1869. List-Dim ocem skoro nisem veroval, zgrabila me je ue-volja, ko sem bral crno na bclem, kako 0Respeht*r-jeva kuharica" o cerkvenem petji sodi in pise in sicer -sedaj, ko veljavni mozje in veScaki na muzikal-riO'pevakem polji na to delajo, da bi se po cerkvah tako pelo, kakor gre. Imel sem odgovor na ta BBren- ! celjev* filanek ie v peresu, mislil sem spraviti ga na j papir, kar mi prineae poStar „S1. Naroda* 18. list, ˇ kterwn je ueimeaovan duhoven v imenu veft drugih rfBmncelju" povodal, kar mu gre in ob enem sapo { zaprl twm listim, ki Riharjeve korapozicije zago-1 varjajo in cez mero povzdigujejo, Cecilijancepa irnijo. Sapo jim je zaprl z besedami veljavnih mot \ in i dolocbami aajviie cerkvane oblasti, ki ima pi a-1 tico in dolfnost na vsa usta povedati, kaj se sme in mora v cerkvi petl, naj bo ^judem vSec ali ne. Da ne bodem predolg, poatavim tu sem odlomek iz ome-njenaga dopisa v ,81. Narodu* y prevdarek jvsem ti-stim, ki imajo s cerkvenim petjem opraviti. Glasi se ttko:
„Ne raislite nekateri svojeglavnezi in nevednezi, da boate satrli cecilijanatvo, katerega se je po-prijelo le na NamSkem in Avstrijanskem 22 katoliskih akofov in vsi Stirje deski Skofje. Sklicujem se na Boll© Pija IX. „Ad commovendos animos-, v kterej papez potrdi nemsko cecilijansko druibo, in ravno ti-ati cerkveai namen ima nafie ljubljansko, od prec. kneaoekoia potrjeno. Sklicujem se na Leona XIII., ki mocno zeli (vehementer desiderat), da se namen druatva po rsem svetu razSiri, kar je „Brenceljnuu in ujogovim nevednim pajdasem, se ve da, neznano. Xo bi slo po okusu g. AleSovca innjegovih privrzen-cev, bi se lepota in vrednost pesnij le v to stavila, koliko gre v pete, da cerkev veselje in radost druga-ce izraaa, kot posvetna godba.
Po „BrenceJlJnu" bi mo ala cerkev biti vse kaj druzega, ne pa svetiSce, kjer se ponavlja in s petjem spremlja daritev, ki seje prvicvrSiia na velikipe-tek popoludne na gori Kalvariji; po njegovem bi cerkev morala biti Sola, da se kratkocasnic uie mlatiCi, ienice, pastirji in morda cel6 pijaoci.
Kar se pa tite Riharjevih pesnij, nij poza-biti, da Bihar, dasiravno zelo obdarovan, je bil barn oak, in da je zivel v spridenem casu. vVendar je nekaj njegovih pesen dobrib, ki setudi vSenklavSkej cerkvi poj6 in bodo gotovo tudi v „Pesmarico" pri-ffle, ali grozna vecina jihje za cerkev nerab-nih. Sklicujem be zopet na avtoriteto, katero celi svet slavi, in ta je: Witt, kateremu je Fij IX. za ajegOTe Telike zasluge v cerkvenej inuziki podelil dok-torski naslov. Witt pi§e v „Musiea sacra": Es lie-gen der Redaktion eine Menge Rihar'scher Lieder vor, sammtlich unt er all er Eritik. Per so viel geruhmte Glerus der LaibacherDidzese soil sich vom Herzen freuen, dass endlich gemass dem Befehle des Trideniiner Concils (Sess. 22, lascivum aut impurum), mit diesen fiber alles Macs hinaus prfanen und unreinen Compositionen aufgeraumt wird und soil mit alien Kraften mitwirken."
Gg. duhovniki, ucitelji in kar Yas je prijateljev eerkvenega petja, berite pazljivo dr.Witt-o?okri-tiko o kompozicijah raj.   Riharja in potem—sodite/
„02eniti ga moram8, je slednjic" bolj dihnil, kakor govoril. Videlo se je, da je bil Koromacer boj tezak.
^Fant je priden", nadaljuje, Buze pet in dvajset jih ima, pa se ne oglednje §e za zenstvom. Takemu te da dopovedati!"
Zopct je molcal stari. Veratil je vsa vasna de-kleta, ki bi znala biti EoromaSevega vredna, — a dobiti ni bilo mnogo.   Gerde sinahe nefie, premajhne
9e mara, prevelike se boji, uboge nima rad-------da,
Lazarjeva bi bila prav, pa Lazar je gerdin; skiegal ae je bil na senpzeti, ker je bil Koroma^ pri mejniku enkrat preveS mahnil, ne iz dobifikarije. S takimi ne mesamo svoje kervi!
Eaj bi bilo z Elizabeto v farov^i? Ima jihblizo trideset, pa §e bpljge, ne. bo preobilnega rodu. Denar ima, gospod Matija je strijc, dominus vobiskom ni §e atradal.
Drago jutro sta Andrej in France Koromac" tako dvpgOTorila:
sFant, sem pjjdil"
„Kaj hoiete?"
,Oieniti se moras 1*
»Kje?«
,V farovii !u
BV farovzi??"
,Jutri pojdeva, govoril bom jaz,' Ti ne zna§. Danes pa pogtej tam v rebri".
SUajJi KprdmaC je odfiel.
(Kouec prib.)
Iz Trente dne 28. Jan. (Izv. dop.) Moja spo-ro&ila so vedno le ialostna, razun kedar pi§em o bo-taniki ali turistiki. Danes sporoCa- tuznim srcem, da je vLeraj 49 letni, o^enjeni moz, uoze Cuder iz Trente h§t. 47, umerl nagle ..mrti. VCeraj zjutraj je Sel v pianino , Verebico" drva gonit. 0 poldne so vdrle nad njim koze velik kamen kateri ga je zadel v desno roko in des-o nogo; zadujo ma je popolnoma poma-stil in odtergal. Desna roka je tudi mocno ranjena. Nad njim sta gonila drva tudi dva druga mladenca, ki sta kamnu vtekla in LIa hitro gledat nesro^neza, kojega sta nasla ze v smrtnih boleCinab. Prosil jib je rajnki, naj ga neseta iz suega. To poslednjo zeljo sta mu hitro rada izpolnila. Potem je nesreCne^ kma-lo vzdihjiil svojo dn§o. Rajnki je bil najvecji revei v Trenti; zapustil je revno vdovo in 6. odraslih otrok. Bog ga je reSil iz rev in tezav, in ga premestil po mojih mislih v boljSo dezelo kakor je Trenta. Naj v miru po&val___________
12 LjUbljane 26. jan. (Izv. dop.) (Predstava dram. druStva — f France Pirc, misionar. — Vse pleSe.)
Minolo je uze mnogo dni, odkar sem Yam bil opisal zabavni vecer v cltalnicncj avorani, oni6uol pervo predstavljenje dramatifinega druslva, pervojavlje"-nje po dolzem zimnem spanji in pokojnem mol^anji; — a do sedaj niste §e nicesa prinesli, kar mi sili mi-sel v glavo, da seje gotovo stvar izgubila med kraSkim okersjem. Dovolite tedaj, da Vara danes — o poznej uri vsaj nekoliko omenira ve<5era v nedeljo 11. jan. Da Yam po proslih nekateiih tednih vendar Se sporofiam zastarele novice, je razlog, da je stvar prevelike vaznosti za na§o narodnost, na§o uzbujo, na§ napredek. — Da je dramatidno druStvo spalo to-liko casa spanje pravicnega, ne smemo pripisovati sa-mo njemu, nego i raznim va^nim in neogibnim ok61-nostim in gatoslnemu polo2e"nju njegovemu; — a prej-dimo sklizko to pot h, spomnimo se rajse zabave, ka-tera je privabila obilno obCinstvo obojega spola, razne starosti, raznih del in vsake oberti; sosebno se je udeleZilo lepo Stevilo slov. ufiencev predstave, kar je bilo v obCevsem prav v§e6: vsak rodoljub mora ra-dovati se opazefi za narod uneto nadepolno mladino, katera donaSa radovoljno po svojej zmoznosti o vsa-cem sluLaji svoj drobni dar in ga postavlja na narod-ni 2ertvenik, ako jej ni s previsoko vstopnino zagra-jen vhod. Lepo je to in nasledovanja vrcdno!
Igra »Ogenj ni.igraca," katero je spisal Se zivefi nem§ki pesnik in generalni upravitelj Gustav pi. Putlitz, na slovenski jezik pretoM Jos. Cim-perman, je morda izmed najboljSih dramatifinih proizvodov Putlitz-evib, le, MI da ima tu in tam kak — a le redek — neleposloven izraz (kakor n. pr. Vam povem na tiho, da ne Cujo dragi: da bi od smeha pocill) — Prdstava se je vrSila prav gladko in sploh tako, da je bilo obclnstvo z igro verlo za-dovolino. Gospica Zoretic nas je kratkocasila in razveseljevala med dejanji se spretnim igranjem na glasoviru. — Tako naj deluje na§e dram. druStvo, skerbi za dobre, vzlasti domace igre in podpera po zmoznosti dobre mod in naj nas v kratkem zopet iznenadi! Po tej poti lehko dospemo do prejSuje-ga stanja in upajmo tudi napredka .* nekatera imena v letoSnjem odboru nam dajejo poroStvo za to 1 —
Mnogim Citateljem je znan moz\ kateri je pre-2ivel skoro polovino svojega dolzega ziivljenja med divjimi indijanskimi narodi v Ameriki, znan nekate-rim samo po imeni, drugim osobno. Umerl je tu dne 22. t. m. v Cetvertek gosp. France Pirc, misionar in staresma kranjske duhovScine. Gospod France Pirc, znan po svojej nmogoletnej vztrajuej delavnosti v vinograda Gospodovem kakor misionar, je bil po-rojen na Gorenjskem, sin kmetskih roditeljev, sverSil gimnazijo in potem posvetil se duhovnemu stanu, bil do 44. leta svoje starosti iupnik vPodbrezji priPod-nartu na Gorenjskem. Spisai je nekoliko lepo razum-jjivo pisanih knjizic v sloven§Cini ob umnem obdelo-vanji sadnih dreves into je dalopovod c. kr. kmetij-skej drulbi, dagajeizbralaza svojega Castnega filana. Leta 1830. ga pozove njegov rojak Friderik Baraga, tedajnji Skof v St. Mary Upper Michigan v Ameriki k sebi in ga pbslje za misionarja v Lacroise v Sever-no Ameriko k indijanskim ptemenom o reki Missisip-pi. Misionar je bil Crez {etirideset let, sluzil Bogu s plemenito udanostjo v svojem te2kem poklicu. 27. feb. 1864 bil je v Ljubljani; v fiitalnici uspisal se je last-noroCno v »knjigo za vpeljane goste,* z besedami: .Franz Pierz, cath. Missionar na Indianskim v' Crow Wing Skofie St. Paul v' Minesota v* Gorni Ameriki,* Eomaj pred Sestimi leti vernol se je telesno utrujen I v Evropo in naselil se je v Ljub\jani, kjer sq mu v j fffarov^uB priskerbeli stanovanje in prijazno ga nego-vali. Zavedal se je do posledujt ga vzdiha, Cemur so se cudili, vsi obiskujofii ga. Pogreb bil je slovesen v I soboto 24. t. m. popoludne. Naj v miru po&va zaslu-[ zni devetdesetipetletni starCek! —
Mlado in staro, kedor ima zdrave noge, vsak se hofie izplesatt in cemu ne? — Prilike imamo mnogo, more biti,, da p eve6: vsako ljubljansko druStvo, kakor »Liedertafel,8 filh^rmoniCno draStvo, kazino, Cital-I nica ltd, ima svoje male in velike plese, plesne vaje
in igranke (Tanzkrftnzcben), in razven tega napraljajo §e drugi stanovi Bminorum gentium" svoje izvozdilke, ko5ijazke, tergovske itd. plesove. — Kakor citamo v, poslednjej aSoei", poklanjate se tudi vi GoriCanje v obilnej roeri boginji Terpsichori. Dobro zabavo!
__________               Slavomil.
Z Dunaja (Izv. dop.) Uze pred bo^iCnimi praz-niki se je citalo po slovenskih novinah, dase je usta-novil po enoglasnem sklepu zbora v krogu sSIovenije" posebni juridiCni oddelek. V tern oddelku naj bi se vadili pravniki izrazati se in t edavati v lepoj fiistej slovenSCini, da bi Jit v pozneji'i letih slovensko ura-dovanje ne prizadevalo takih si >sti, kakor jih pri-zadeva zalibo^e §e dandanes vecuii na^ih uradnikov, ki se veckrat poslu^ujejo nemSkcga jezika iz cdinega vzroka, ker so tega bolj navajeni bodisi v pismu bo-disi v govoru. —14. t. m. se je gori omeajeni prav-ni odsek konstituiral ter izvolil svoj pervi odbor. Vo-ljeni so bili za predsednika g. R. Pukl, za njegovega namestnika g. E. Volcic, za tajnika g. Schweiger, vsi trije mo^je, od kojih se je, kar se tice izvergevanja tezavnega posla, najboljSega nadjati; in res nam je ! g. Volcic uze 16. t. m. cital svoj jalco zanimivi spis „0 delovanji Slovencev na pravnem polji" tev obljubil, da bode v prihcinji seji predaval tudi o delovanji na« §ih juznih bratov Serbov in Hervatov na tern polji. Tako je vendar ehkrat pravni odsek „S!ovenije" de-jansko pokazal, da obstoji; lepa ideja, ki je bila dol-go le ideja brez mesa in kosti, se je utelesila in upati je, da se bode cedalje tembolj razvijala in krepila,da le resna volja, in te je neobhodno potreba, ne omaga ter podlegne gkodljivi apatiji. V to ime pomozi Bog!
,,SlovenijaK je imela zopet  prilo^noHt, da javno pokaze,  kako da goji idejo prijateljstva   z  druzimi bratskimi dru§tvi.   Na poziv scrbBkega druStva BZo-re;tt uaj bi Slovenija sodelovala piiproslavi stoletnice serbskega romfnopisca Milovaua Vidakovica, odgovo-rila je z enoglasnim sklepom, da se temu pozivu ustre* ie & kolikor mogofie mnogobrojno vdelezbo.   Slavnost se je verSila na  dan sv. Save t. j. 26. t. m. v lcpej velikej dvorani Zillingerjevej. NavzoSi so bili jako od-I Jicni gosti, tukajSnji serbski bogatini in kupci, derzav-I ni poslanec g. Vitezic in tukaj  bivajoCi bivSi serbski I ministerski  pcrvoscdnik g. Kuljevic;   vseh oti pa so se obracale na me'sto, kjer je sedel slavno znani serbski general Horvatovic,  lep mai  visoke  postave in J jako energicncga, a pri vsem ti m prijaznega obraza. I Tudi vecitia slovanskih dija§kih dtuStev je bila zasto-pana in cel6 dve nemSki drufitvi 9Akademische Lese-halle" pa „Techuische Rede-u Lesehalle" stc se vde-J lezili te slavnosti;   sploh se  zucenjajo Nemci v z'ad-I njem C'asu udele^evati bolj pogosto slovanskih veselic I in slavnosti, ker so menda vendar uvideli,   da nismo I Siovani taki divjakiin da se tudi v slovanskem druStvu | clovek lahko dobio zabava.   Program se je verSil iz-I bomo   in  slovenski pevci so   tudi ta   vecer zeli  od I zbranega obCinstva obilno pohvalo. Peli so zbore: Nek I du§man vidi," „Jadransko morje", in „0 Vidovu dnu". Vsi trije  zbori so  se   izverstno peli, zadnja dva  pa I sta se morala ponavljati.   V zabavnem delu sledili so I govori in napitnice. Od vseh  govorov uaj omenim le I govor g. Pliverica,  uda hervatskega diu&tva  nVelebi-ta," ker je bil po svojej vsebini jako znamenit in za razmere med Hervati in Serbi jako vazen. G. PliveriC je namrec v  daljem   govoru   povdarjal potrebo sloge med. Hervati i Serbi in konecno napil tej slogi v obce in slogun prijateljstvu druStev „ZoreJ in nVolebita" po-| sebe. Zivio-klici,  ki so po koneanem govoru uastali, bili so enaki orkanu,  ki je dvorano,   smelo refiem, j pretresal;   pa to ni 6udo,   saj se ne spotuinjamo, da I bi bili kedaj take besede culi v serbskera droStvu iz j ust Hervata.   Da bi se ta sir a res izve 3ilat je in I mora   biti 2elja vsa' sga   SIovj ia,   posebno pa  nas | Slovencev, ki smo zineraj to de ov  i, in to zmeraj po-I sredovali, vedoci, da je nesloga med Hervati in Serbi I edina ali vsaj  glavna ovira duSevnega zdru^enja Ju-I goslovanov i
PoMtidni pregled.
Z DUNAJA. — Poslanska zboraica se je te dni bavila z vladnim predlogom o zemlji-§kem davku; nekateri poslanci, zlasti Po-ljaki, bi to stvar najraj§e zateguili ad calendas graecas, ker ved6. da bo morala njihova dezela vsled pravidne preuravnave vec davkov pla-devati nego do zdaj; drugim se zopet stra§no mudi, ker bi radi odvalili del pretezke butare. A vecina je pra?iLna, ne mara se preuagliti, da bi nikomur ne skodovala, pa tudi zatezati ne mara predolgo, da se br^ poravna krivica, ko-mur se je do zdaj godila. V pondeljek je bil po zivalmi razpravi s 158 glasovi zoper 142 glasov sprejut prediog Lobkovic-ev, da se po-vrne vladni p'edlog davkovskemu odseku v zo» petno posvetovuuje z nalogom, da ima y 8. dneh
podati svoje poro&lo. —~ Vodje  financnega mi- j nisterstva ni bilo  pri tej seji,   a nadoraestoval j ga je ilrug sekcijski M —kar je  uze kazaio, da vkda ni kotela svbjih predlogov dalje zago-varjati. ¦— Sploh.se govori, da se Cherte'k-u tla pod nogami umikajo, a da se bo moral sani knialo umakniti   stalno  namesLenemu   ministru. Vsi Casniki ugibajo vsak dan o bodo&h ministrih za 11k in finance;  nekateri menijo celo,   da se preustroji   celo ministerstvo v zmislu  des-uice.   Zadnji telegrami pa zagotovljajo, da je Taaffe-ju resna volja ohraniti svojej vladi koa-licijski zna6aj, naj pride kar Me. Minister-stvo naj torej ne bode ni pravi izraz avtonomi-sti6ne vecme, niti ne preudano ustavovcrni manj-§ini — ne strankarsko, ampak posredovalno ministerstvo.   Za nas je glavna stvar, da nam je vlada pravifcna, praviena v narodnem in vsa-kem drugem oziru.   Toda  po britkih  skusnjah v preteklosti — ne moremo priLakovati, da nam bo praviLna,   dokler bosta pravosodje in poduk pod vodstvom Stremayr-ja, moza, vselej polnega lepih obljnb,  a stra§no skopega,   kedar gre za njihovo izvr&tev. — Ofenbcimova umazana pravda v poslanski zborniei je konfiana.  V seji dne 29. t. m. je imel  verifikacijski odsek  po-roflati o njegovi volitvi — in neverjetne roM so razkrite v poro&lu; — a Ofenheim je previdno uze v za&ctku seje naznanil, du polozi svoj man-dat. Koliko previdnile bi bil postopal moL, ako bi jo bil nze takrat pobrisal,   ko se je  zaCelu preiskava nepo§tenih agitacijskih emov,   s kate-rimi je priplezal do mandata.   A meril je naj-brie poslanske tovari§e po svojem vatlu ter za-naSal se,   da je prodrla korupcija tudi v vrste Jjudskih  zastopnikov.   Hvala  Bogu,   da se je motil!—V isti seji je sprejela poslanska zbor-nica postavo zastrun letoSnjega v o j a fi k e g a n o-vaSenja,   katero se bo odsihdob vriilo vsako leto marcija in aprila meseca,
Obe d e J e g a c i j i razpravljati §e vedno proracun za skupne drzavne potrebc.
Z OGEUSKEGA priliajajo eiidne vesti, do-kaznjofie obeno spridenost, katcra se javlja po velikih goljufijah v javni upravi. Cel6 ministri se navajajo kot delezniki grdih 6inov umazane sebiSnosti. Opozicija, seveda, vporablja to stvar v svojo korist in uze so padle o tern ostre be-sede v zborniei. Tudi pouliLno rogovilenje, dvo-boji in enake izjave madjarske kulture se §e vedno ponavljajo v ogerskem glavnem mestu.
RUSIJA bo obbajala v kratkem slovesno 25 1etnico vlade eara Aleksandra; vsi evrop-ski dvori bodo pri tej priliki zastopani v Pe-tersburgu. — Vladarja B u 1 g a r i j e in S e r-bije se hoceta oscbno deleziti velike slavnosti. — Ruski proracun za 1880 kaze CC6.452.434 rubljev dohodkov in 066.250.500 rubljev stro-gkov; toraj 195.934 rubljev ostankov; posebna komisija preiskuje, ce fe da brez §kode za dr-zavo kaj prigospodariti,
1TALIJANSKE zbornice seje so pret. po-nedeljck prenehale, zborovanje jevsled kraljeve zapovedi odlozeno. Tako tudi zdaj ni dovrsena postava ob odpravi mlinskega davka in tudi ne preuravnava volilne postave.
NEM&KI kaneler B ism ark je dolgo bo-lehal; a zdaj je nekda zopet zdrav in se je iz svojega Varzin-a vrnil v Berlin.
NA ANGLESKEM se stranke na vse kriplje .pripravJjajo za nove volitve; poprej pa se snide §e enkrat ?edanji parlament.
Kolikor se nismo, hocemo prihqdnjifi v koneu clanka „Osoda enakopravnosti slovenskega jezika v c. k. uradih naGoriSkemf' dokazati,—koliko resnice je v Stremayr-jevem odgovoru gled6 naSih uradov.
D?u§tvo veteranov, o katerem smo zadnjiC porofiali, da se je ustauovilo v Gorici, nabira .prav marljivo svoje ude. Ker ima druStvo blag, patri-joti&e.n namen in ker.zadostuje.Ietnina saiuo ed-nega goJdinarja za ddezitev, menimo, da se bode tudi od slovenske stvaiii oglasilo mnogo mo2, vzlasti vsi doslu2eni vojaki, za vstop.
Odbor zajpodporo po slabi ietini zadetih goriSkih de^Blanov, kateremu pjedseduje de^elnigla-var vitez dr. P a j e r, nabral je uie drufii dan po svoji ustanovitvi nad 3000 gld. milodarov. Te dni, to je, kakor ¦ hitro dojdc namestnifitveno dovoljenje, raz-po§lje po dezeli in meiula tudi dvugam proklame za nabitanje darov. Mi voscimo iz dna area v korist nesrecnim rojakom najsrefiniSi uspeh!
Sprememba v de^elnem odbom. |De2elni odbornik gosp. A. Gorjup je vzel zaradi boleliavosti odpust za nedolofien Cas; na njegovo mesto stop! za-fiasno g. Jos. dr. T o a k 1 i.
Dobrodelen koncert. Mestni dobrodelni odbor je priredil sinoei v tukajsnjem gledisfii sijajin koncert v pomofi mestnim siromakom.   Program  je bil prav lep in se je gladko izvrSeval—v nekaterih tofikah izvrstno.   VojaSki orkester baron Hessovega peSpoIka se jo tako gponesel, da je zlasti z Lumbye-vo fiarob' no kompozicijo nTraumbikter-PbantaBie" vzbudil gvo-movito navdusenost v gledisfii.   Gosp.  mestni zupan kot predsednik dobrodeinega odbora je priSel iz svoje lo2e v parterre Cestitat odli&iemu kapelniku g. M i» 1 i e r-u.   Za to tocko je najbolje dopadal dvospev za Bopran in alt iz opere „SaftV; gospodifini sestri Pave 11 i ste Mi zaslu^eno zivalmo pohvalo. Tudi zbo-ri, niozki zbor iz opere flLorcnzino dei Medici", 4e»-ski iz opere „Saifou in me§ani  „La Marinaresca" so bili lopi iu prav srecno izvMeni, seveda se je krasno-mu vencu 15 rosnih dovojk naj viharnifio plusUnlo.-— Co lio(emo zvesto porofiati, thovamu pohvabio omonja-ti ^c vclicega wduorf na dveh glasovirjih iz „Wiljem Telia", v katerem sta gospodicm Schtttz in mlaili gosp. vitez Pauletig razvila svojo  lepo spretnoBt in slcdnjiC dveh kompozicij tukajSnjega  godbe u^ite-lja g. Tirindclli-ja» zborov za glasovir, harmonij, gosli, vijole in vijoloncele — katcra, dasl prav idadko  in z obcutkom izvrSena, nista, kakor se nam je zdelo, ni-kogar ganila in Se  manj  navdusila.   Sploh nioramo rec"«, da se nam je skoro neprimerno zdelo, videti na prugi-amu d v e skladbi domaficga skladatelja.—V oWe pa moremo le pohvalno govoriti o koncertu, katevi je priskrbel lep vecer zbranemu obfiinstvu—mestuim  si-romakom pa izdatuo podporo.—
Obcinske doklade za 1. 1880. Dezelni odbor goriSkfje dalje na znanje vzel, potrdil ali v do-sego najviSe potrdbe priporoCil sledefie doklade: V\ Sinartinski zupaniji po 10O/o na u2it. vina; za obcinski oddelek Smartno 107 ?/o hi§n. davka, 45 O/o; vseh izr. dav. v sluzbah; Brestje 30 O/o v denarja 25 0/o v sluzbah; Gtmjace 30 O/o v slu2b.; Kozana 68 O/o den. 25 O/o sluzb.; Kojsko 21 O/o den. 8 O/o Krasno 34 O/o den. 80 O/o sluSb.;   Vedrijan
niz 50 0/o niiC.-vina inwmesa; — Mpaodli 32;0/o izr. dav., 50Ojo u2?t. vina in mesa, sl-gl..od hektoi.. piva;   Pradiziolo 10 0[o  izr. ;dav.; . StrasSoldo 18^0 izr. dav., 40 0[on2it. vjaa,.in mesa;.— Perieoi^ 20 0[o izr. d., 35Oio.uzit. Vina in.mesa.; —^V{4il(A» Viccntiua 130io izr. d., 40p[0 u2it..vima in,mesa; — C r a u g I i o 20 Oio izr. !d.: —• D e: v in -15; 0^6. i?r,, d.,   30 0jo u2it. vina in mesa  za celo ^upani^o ; ^ Tr2iC (Monfalcone) 831/2'0[0 u2it. vina. in mesa,-1 gl. 60 kr. od hektol. piyai; — Sv. Kortijan pri;Pie-' risu 10 0[o izr. d.,   50 0(0  u2it, vina in • mesa; —• S v.; Peter na Sofii 10 ojo izr. d., 500to u2it..vinajiu mesa; Cassegliano 200[o izr. d., 50 0[o uaSit. vina in. mesa; — R o n k i 17 pio izr, d.,  106 0[o u2it. vina in mesa, 1 gl. 76 kr. od hektol. piva, 8 kr. od l\tra zganja, 1 gl. od vsacega prasca, Id se proda na drob-uo, Vermegliano 22 0(0 izr. d., 100 0{o nzit. vina* in mesa,  Selce 17Oio izr. d.,  100Om n?,it.  vina; — Turjak 300)o izr. d, 300[o nLit. vina in mesa.   '
Simon Rutar, naS rojak s Krna doma, je nne-uovan za definit. u^itelja na Koiorskem gimnaziji, Kolikor nam je ljubo, da je pri sedanjej obilnosti preskusanih historikov v pvimerno kratkem fiftsu do* bil stalno sluLbo, inoramo na drugi atrani obifolovuti, da izgubimo iz oStje domovine tako odlifino mo^,' mar-ijivega nabiratelja doma<lega zgodovhislcega jradiva in spretnega pisatelja na tern polji. Clank! o bovSkpj in tolminskej zgodovini, o briskih gradovih in vipav-skih trgih v lauskein tecaji nasega lisla so sdd nje-govili studij. Vemo pa tudi, da ima gospod Rutar v rojjopisu ui5e dovrfieno doinovinslovjo goriSko de'^elc, zemljepis in zgodovino, ki ob kratkem all tciueljito razpravlja vse ono, kar bi mpral vsak deie-I Ian vedeti o svoji domaCiji. — Upamo, da pride ^a-1 nimivo dclo skoro v javnost. Mladeinu profosorju pa ^elimo vse siece mej juguslovftiiskimi brati, kder naj-de gotovo tudi mnogo vaznega gradiva za svoje St«i-dije; a svojim rojakom naj vendar okrani v prvl vrstl svojo slab in nadaljuo delavnost.
Iz Standreza ao nam poroCa, da jo u>nerldne 27. t. m. tamoSnji vikarij prco. gosp.Igttaclj Peter* nel in da je bil vecraj tako ftlovcgtm pogrob, kakor-gnega si jo zaslu^il ^stitljevi 70 letui Btai'fiek po dol-goletnem, pozrtovalnem delovanji za dudai in teleeni blagor svojih oskrbovancev. Rajuki je bil skoro pov-sod po Goriskem poznan kot prakticou zdraviiik; od vseh straui so prihajali k njemu na svete v razaih boleznih in kolikor je ino g e 1 I n z h a 1, pomagal je vedno rad brczplacuo. StaadreJika obCiua ialujo in ^aluje po pravici po blagem 'nozi, kateri .ni v avojej pohlevnostives cas svojega pastirovanja nikomurniC zalega storil,—vstrezal pa in dobrotedelil,komnrko-li je mogel.   Labka mu zemljica 1     '
Domade stvari.
Minister Stremayr je v budgetnem odseku na pritozbi poslaucev d.ra Klaifi-a in d.ra VoSnja-ka—kako se izvaja ravnopvavnost pri dalmatinskili in slovenskih sodnijah,,odgovoril tako4e: Kar se tiCe uradovanja imam tri nafiela: 1. Na vsako vlogo mora c. kr. urad odgovoriti v tistem de-2elnem jeziku, v katerem je uloga spisa-na; 2. Zapisniki morajo pri vseh c.kr. sod-nijah pisani biti v tistem de2elnem jezi-ku, katerega stranka govori in 3. KonCna obtav.ftava se mora vrSiti y tistem.jeziku, V katerem go^anisniki spisani.
340/o den. 800/0 slu^b.; Verhovljc 30 O/o den. 36 O/o sluzb.;   Visnjevek 34 O/o den., 52 l/2 0/ov sluzb.;  Vi-polsSe C4 0/o  den.   41 l/20/o sluzb. — Cernice za ^upauijo 50 O/o na. nlit. vina in 20 O/o na u2it. mesa; k izrav. davkom  za kat. obiHno Cernice 27 O/o,   Ba-tuje 1 </2 O/o, Selo 16 O/o; — R U e n b e r g 31 O/o izr. dav., Berje 42 O/o izr. dav.,   zraveu toga za celo farno obCino rihenbersko 13 O/o hi§.,  prihod.  in pri-dob. davka; — Skrilj e 30O/o   na  u&t.  vina  za j «elo zupanijo,  za kat. obeino Skrilje 93 O/o izr. dav. v denarju in 22 O/o v sluzbah,   Sv.  Tomaz  460/o v den., 16 0/o v sluzb,; — Vertovin 34O/o izr. dav. v denarju,   14O/o v slu^b..  15O/o na uzU vina; — Av6e i5 0/o izr. dav. v den., 30O/o v sluzl)., 50 O/o na ussit. vina in mesa; —Para 20O/o izr. d., 450/o uzit vina in mesa; Villanova 20 O/o izr. d.; — =Gra-dis5e 25 0/o izr. d., 64O/o uzit. vina,  50O/o uzit. mesa, davSfiiua 1 gl. 70 kr. od vsacega hektol. piva; — Z a g r a j a 20 O/o izr. dav.,   25 O/o uzit. vina in mesa,  Sv. Martin 50 O/o  izr. dav.,  25 O/o u^it. vina in mesa, Zdravgina lOO/o izr. dav., 10 0/o uait. vina in mesa; — Biljana 500/0 izr. dav., 50O/o uzit. vina; — BraSan  30O/o izr. d., 40O/o u*it. vina in mesa; —- Sv. Lovrenc pri Mu§i 5 O/o  izr. dM 50 0/0 »2»t. vina in mesa; — Medana 50 0/q uait. vina; — Co pri s 23 O/o izr. d., 50 O/o uzit. vina m mesa;  Viskon 17 I/2O/O for- dav.-v den.,  3 1/2 v Bl;» 50 0/0 u2it. vina in-mesa; — Morar 21 O/o izr. d. v dea., 6 O/o v sluzb., 35 O/o nzit. vina in mesa; — Aiel 50 0/0 izr. dav., 50O/o u2it. vina in mesa; — Oglej 15 0/0 izr. dav.,   100O/o uzit. vina m mesa, davlSina 1 gl 60 od hektol. piva: — Campolongo 18O/o izr. dav., 30O/o u2it. vina in mesa; — Ger-vi uj an 50 0/0 izr. d.,   100O/o uSit.  vina in mesa, 1 gld. od hektol. piva; — Flumizel 24O/o izr. dav., 50 0/0 uzit. vina in mesa; — Giado 100O/o uiit. vinaia mesa, i gl, SO^kr. od bektol.;.piva;- Joa-
Nesreda nigdar ne pociva. Preteklo sredo je zajel neki slroj v Ritterjevi ipapiruici ;v Podgpri .dp-mafiega delavca in mu qdlqmU despo rqko; drugtmu pa, Sovodenjcu,. ki je hotel. tovanSa reSiti, je, :brezolH zima maiiua tako neusmiijeno pdergnilajirbet, ;da,j^ ujegovo zivljenjc v nevarnosti, Pomagal. si :;je n^kd* se sam do doum, a k^kor sliSimo, so, ga vcerajpre-videli.—
Spremembe uradnega osebja. Vitea-Vtotsch-gau, nekdaj c. k. okr. kbmisar v Gorici prjeme-SCen je v svojej lastnosti kot okr. .glavar ..iz Pa,zi-na v GradiSCe; v Paain piidekot glavai'stvenitvot ditelj namestoiStveni tajnik g. Jetmar; voditelj-cs k. okr. glavarstva v Se2ani, g. vitez Bosizio je stalno imenovan za c.-k. qirrajnega glavarfa. <3e«tita* mo 1 G. v. Bosizio seje v «wjem dqse*la$em poslovanji jako prijaznega pokazai kra'Sktm' S16yencem v narodnem oziru, 0 §e bolj se trudi — kar nam je dobro znano — po pravem spoznanji rammer in potreb ,— zagovarjati njihove materjalne koristi./Zftto ae^s-to* §evci tudi mi ves'dimo ujegovega iraeaovanja. ¦•*«-¦¦ <;
Veliki pies v gorigki ditaliiici je bit- v preteklo saboto prav obiino * obiskovan in jako 2iyahep. In vedite, da gajniso o^ivljali ptuji elementi,' ^wp.ak sami pravi CitalnlCarji in nekoliko ljubih gpstov.z-de-Mc. Tezko, da bi se moglo katero drugo drustvo ^ Gorici ponagati .s takimi veselicami^pri'katerih n1C ne kali lepe harmonije.
Nabrezin^ka 6italnioa riapravi 2. svecana, v proslayljenje ¦. Vo d nik 0 v 0 alavaostni- flBefierl'iGovonlo se bode, pelo, deklamovalo, burkalo, igralo in plesalo. Vabijo se vsi .rodojjubi iz bliznjih ia 4aljuih krajev.
Slovansko ppdpomo druStvo'y^jfSjhipri; redi v dobrodelen nanien v spboto, dne 31. t, fi. v gle-diSCu »Fenice* .veseiico s6rsledefiim progranibm:
I. del. 1. ^U boju—zl. pi. Zajc, peje zbor.—2. -Morje Adrijanskotf—zl. Hajdrih, poje zbor s6 sprem-}jevaujem orkestra.—3. -BV ifltibljsno ^o-dftjtn«««-vcw sela igra v treh dejanjih—zl. Jos. Ogrinec.—4. „Sto CutiS"—zl. Dav.Jenko,,poje-zbor s6 fepr^mljevaujem orkestra.—5. aBanoycia—zl. Kraus, poje, zbor.—Med toekami bode sviral orktister. Po#<mcertu ^lmor. II. Del. 1. Veliki pies. Zacetek veselice tofinp ob .8Jf2 uri zvefier. Ustopnina h koncertu: parterre 40 sold, galeriia 20 s. sedezi I. vrste 40,8. .isedeji ,11. jagto '.30- 8,   Ustopainapifeplwtt'lgi,  Ustonni^e Wmm
«;¦
in plesa dobivajo se do sobote opoludne: v mestni titalnici, v kavarni ,Comercio* v prodajalnici g. F. Zitko, Corsia Stadion, it. 1 in zadnji dan v gledi-gcu. Listki za sedeze prodajajo se izkljucljivo le v prodajalnici g. F. Litko, Corsia Stadion §t 1.
Milodari za suromaSne Istrane. Gospod Matej Or§iL, bogoslovee v Gorici, je poslal odboru za stradajoce v srednji Istri 40 (Stirideset) gold., ko-je so daxovali sledeei p. n. gospodje:
Njih presvitlost, prevzvi§eni gosp. A. Gollmayer, nadSkof v Gorici 10 f.—G. Dr. Zorn 2 f.—G. Stefan Kociianaifi 2 f.—G. Dr. Josip Gabrijelfiie" 1 f.—G. Dr. Ranp 1 f.-G, Dr, Alpi 1 f.—G. J. MaruSic 2 f.-G. A. Mahnfc 2 f.—G. Bolter 1 f.—G. Bensa 2 f.~ G. Jordan 3 f.—G. ReSpet 40 a.—Centazzo 1 f.—G. Kafol 2 f.—P. n. bogoslovska mlade2 9 f. 60 s.
Vsem p. n. darovalcem za njihova darila in g. OrSiSn za njegov trad se v imenu odbora za stradajoce 7 srednji Istri prav srcno zahvaljuje
tajnik odbora Berbuc.
V isti namen nam je poslal v. & gosp. Peter Kobal dekan v Sempetru 5 gt.
Deset zapovedi dasnikarskim sodeloval-06m* Iz nemSkega lista smo posneli sledefie vrste, katere naj si dobro zapomnijo nasi prijazni sodelo-Tilci:
1, zapoved: Pisi vselej samo na eno stran, ker treba veCkrat list razrezati, da se razdeli delo mej atavce—2. zapoved: PiSi jasnoinrazloCno, pazi posebno na lastna imenain ptuje besede,ker nemas pravice goljufati urednika in stavce za njihovo cas zahtevaje, da raztolmacijo tvoje Laake.—3. zapoved: Ne piSi mikroskopiCno, kajti stavec mora brati rokopis na pol metra daljave in urednik ima veasih tndi kaj spremeniti. — 4. zapoved: No zaeenjaj prav na vrhu, ker urednik mora veclcrat naslov spremeriti, •li, kder ga ni—kar mu je navadno ljubSe—zapisati in zraven tega potrebuje prostora da zaznami, kako naj se stavi clanek.— 5. zapoved: Ne zavijaj nigdar svojega rokopiaa, ker se nad tern vsak jezi, kdor ga dobi v roke bodi urednik, stavec ali popravljavec. — 6. zapoved: Podpisnj vselej razlocno celo ime in na-slov pod svoja pisma, ker zeli kateri brat urednik s teboj obcevati in ker potrebuje tvojega celega imena za verjetnost spisa. Kedar rabis Sifro ali pseudonim, podpiii spodej svoje ime, katero se nikdar ne priobcSi, nikomur ne ovadi.—7. zapoved; Spisuj svoje clanke kolikor mogoCe skrbno ogibaje se vsake preobSirnosti in praznega besedovanja. Za Boga, ne zaeenjaj svo-jih clankov z Adamom in Evoali z vstvarjenjem sve-ta!—8. zapoved: Pri vsakem clankn pazi na zurna-listiSno dolgost; le glej, da ne bo zalegal veS nego poldrug predal, dveh ali k vecemn dveh predalov in poll—9. Navajaj v svojih claokih vselej metriLno mero in vtefc> in rabi pri tern uradoma dolocena o-krajsanja.—10. zapoved: Ljubi urednika tudi tedaj iz vsega srca, kedar je glede* izvrstnosti tvojih spisov drugacnega menenja, kakor ti; zapomni si pregovor errare hum an urn est, ter prizadevaj [si, da pri-dobis urednika z boljSimi clanki za svoje menenje.—
Lifltnica urednistrs: G. V. Gr. r Pr. Prepozno prejeli; priob&mo prihodnjid. — €r. dopisniku izpod TTLke v Istri: Pre-ostrol Dobite te dai pismo. — G. dop. iz <5ep. Prejeli, pa smo morali maraikaj odloziti, cel6 clanek ob „osodi slov. uradova-njft na Gorilkem. — G. J. L. t L. Prosimo Vas prav uljud-no, pustite nas se Svojimi listnicami itd. pri mini, da ne po-ttanemo zopet enkrat kosmati.
Dunajska borza.
Enotni dri. dolg r bankovcih Enotai dri. dolg v arebru   .
Zlata rente......
1860 dri. poaojilo . . . • Aclrije nmrodne bsake . . Kreditne akcije  .....
London........
Srebro   ........
Napol.........
C. kr. cekini  ......
71 gl. 50	kr.
72 „ 60	n
86 „ 10	
132 „ 75	
839 „ —	¦n
300 „ 80	
H7 „ 25	n
I  "**" » —	
9 „ 36	
5 „ 54	n
1  67 „ 95	»
Javna zalivala teledast. gosp. dr. Rojic-u v Gorici.
Iz dna svojega srca izrekam Yam v svojem in vse rodbine imenu najiskrenejso zahvalo, da ste me v dolgi nevarni bolezni se Svojim znanjem iz z neutrud-Ijivo skrbnostjo reSili gotove srarti.
DKAGOTIN GAgPARI Postojna.
Dobre, pravidne, nepokaiene
voscene svece,
-2a katere dajejo  poiostvo, iz cajbolj^ega Cistega ce-
belnega voska, katere izvrstno lepo in prav pofiasi gor6, prodajata po najnizjej ceni.
P. & R. Seemann
Pri ccs. kr. zastavljavnici
_,                     na Duuaji resene
ZEPKE IRE
po noza9lisr.no nizkih izjemnih ccnuh namreS
70 odstotkov pod kupno ceno
Razne zttloge iepnili ur, bi so bile xm prodi^l aerakaj po-al»na U najzaamenieejitii 5vic»r»niU tovarea, so bite poloiene t c. k. a»»t»vljavnico, Uer so zapaaie tor »» po draibonem pom p o I saatanj priUo v naSe roJte.
Zato smo v polo/.uji, da lahko prodamo prave zlate, srcbemein mkelnove ure, najboljie iviturske iztlelke, vse proti Sletni guranciji, da le nas uenar nazaj douimo, 70 pereentov pod navadno tovarnisko ceno, tako da so ure skoro flip- zastonj. -^Q
Vsaki (jlovok, ubogi ali bogat, potrebiy'e ure, hatera jemnu-gokrat najzvestejsa pryateljica iu spremljuvatka skozi celo zivljcnjo. Zduj pa »e ponuja ugotina prilika, kt ae murua nikdar veu ne pi>-Yrne, omisliti ni skoro za ni& aoliduo, lino,  garantirano,  do minute
natancno uro; kjyti naSe tovavnicno osehje pregleda
VSe Ure Se enkrat.   Km  v^aki   ur: je  »Ykar.-,ko  tovomicno
Garaiuija je tako zanesljiva, da se s tern javno zavezujeiuo, povrniti vsakemn narotniku nemudoma in brez vsake overe njegov denar.
Kdor hoio imot i izvrstno, neverjetno ceno, za5 let garantirano zepno nro skoro ijiffr zastonj ~9B
naj poSlje nemudoma naroubo, saj vondar vsaltdo lab o ra/umu, da 80 ure stra.no Intro ruzprodajo.
Razkaz zepnih ur:
/ei>na Cllindrica iz tezkega srebro-niketja, prav (Ina, na sekuude prugledana, gravirana, guilochirana, z » rubini, p!i;vim steduiii, emuiliranim kazaloiu in po*ebitim pokrivulom, » prav lino zlato fajo-vfrizico;   poproj je Btala 12 gl.,  zdaj samo  gl   o..W. —
Ista prav fino v ognjn pozlacena, krasna, kakor vsaka zlata gl. 6.50.
Zepna ankorca iz tezkcga »rebro-nikeIja, prav Una na minuto proglodana, gravirana, guilochirana, » l.r> rubini, plitvim steklom, email, azalom in nekundnim h azavcem, z jako lino veri-zico iz talmi-zlata, poprcj 20 gl., zdaj aamo 7 gld.^ - Kna najbolj-slb in Izvr.stnisih ur. — Ista tezko v ognji pozlacena, krasno izdelana, popoln.zlati enaka samo gl. 8.50.
KeniOUtoir-Ura U najftnejega duuhlc-zlata, se navija pri rincici brez kljucn, ohrarii pud garanoijo voiino zlato barvo, iz-vrHtno na minuto vrudjena, z dvojnim pokrovom, ukimiunim email. kazalom in prlvilug. koluitjum, odlikovana kapitaina ura » talmi vu-rlzico, poprcj Sl-t gl. aidaj aamo gl. S.OO. — Toll ur jo malo.
Sreberna remontoir-ura Iz pruvuga lit lot. urobru, od o. kr. punc. urada proakuauna, ao uavija bruz kljuea, a proti-za-porom in kazalno napravo. nujlineja a privilvgijom, nadrobno prc-gledana, s plitvim xteklom, email, kazaloin in aeknndnim kazaluein, znotraj a kriataluim pokrovom in nikelnjim koluaijem, za vaacega pru-zorno najboljaa, najecneja in olegnntnejsa ura na svetu; poprejanja cena 30 gl., zdaj aamib 11 gld.
Sreberna ankorca iz pra*ega, od c. k. ipunc. urada
preskusencga 13 lot. srebra s lo rubini prav flno na sckunde prugledana, s plitvim steklem. email, kazaiom in aekundnim kazaiccm, zraven tega po novcm clcktro-galvanicncm nacinu pozlacena, da je noben ztatar na svetu no razluei od pravo zlate ure, kutura ae navadno kupi za tako dragi denar; poprej je atala brez poziaeenja 24 gl,, zdaj a poziauenjeni vred samo gl. 12.50.
Sreberna cilindrica i2 pravega 13 lot. zlata, od c. k. pane, urada prcaku^ena, z 6 rubini, natancno na minute pregledana, po novcm elektro-galvauicnem nacinu pozlacena, —tako da ae ure le bsze ne razlocujejo od pravib zlatib, poprej 15 gl. zdaj samo gl. 'i.50.
IJra Za gOSpe iz pravega 14 karatnega ziatn, proskuaena od c. k. punc. urada, neizmerno fina, elegantna ura z najtinejo bc-neako zlato okolivratno laaon-verizico in najtinejo zamctaatu akat-yico, poprej 30 gl. zdaj samo gl. l«j.50. So nikdar kaj tacega.
Prava 14 karat, zlata l'eiUOntoir-Ul'a 40, 50 gi. najll-nejo Savonette-ure, katero so stale nckdaj po 100 gi. MASLOV:
Ulirea-Ausverkauf von A, Fraiss, Rothentaurin5trass2 %
parterre, gegenuber dem erzbiaehofl. I'ulaia. Wien.
JAKO VAZNO
vsaktereinu za odi.
Prava dr. White-jeva voda za o6i od Traugott Ehrliardt-a v Grossbreitenbacli-u v Tnringiji (Thiiringen) slovi uie od leta 1822 po celem svetu.
Dobiva se steklenica po 1 gl. v Trstu v lekarni „ Carlo Zanetti" Via nuova 27 in v Gorici tudi v Zaiietti-jevi lekarni na Travniku.
Odlomki izpisem: Gospodu Tr. Ehrhardt-u. PoSiljam Vam hvalezno poroCilo, da se je po-slana mi prava dr, White-jeva ocesna voda pri meni in pri mnogih drugih na ofieh bolnih kot izvrsten in naglo zdrave6 priponiofiek sponesla, vsled Cesar ga vsakeinti, kojega oCi bolijo, 2ivo priporo5am. Schramberg 30/1 78 Ign. Kauen 1. r.
Oglas!
mora biti sposoben slovenskega, [nemSkega iu i-talijanskega jezika, mora zveden biti v vseh zu-panctvenih poslili, kar naj dokaze se spricevali. Prosnje se sprejemajo do 15. februarja t. 1.
Banjsice sv. JJuha due 28. Jan. 1880. Jofcef Kumar, zupan.
!!8
Skoraj zastonj!!
Zavoljo nedavno na nii priSlo vulike FA.BRIKE ZA BIUTA-XIJA-SKE18UU, o iaje ae sledecih 42 KOMADOV, Izredno dohiih rccij od BRITANIJA-SKEBUA samo za gld. G.T5, kot jodva iutrti dvl troikov izdelovanja, tedaj skoraj zastonj, in sicer:
6 kom. vrlo dobrlh namiznih nofcev, z rocra-   ^ k ..-T'58
kom od  britanija-srebra,  8 pravo aogleski-    iS :~'91 g<
mi srebomo-jcklenimi ostrinumi.                     x    S cs "L ^4
6 kom, jako finih ViliC, britanija-»rebfo, iz Jedne- \  o .g Tc'"
ga kostt.                                                                  J ." ,a 0 g
C kom. tttSkib  ZliC Za jedi  od  britatilja-arebra. I -* •« 'L'?.._ 6 kom. Zlie Za kaVO od   brltanlja-siebra,  naj-|
bolj'.u kvalitote 1 ma»ivniZajemalec ZalillekO ml brlt-Hrelmt.
1  tt-ki XajeiiialeC Za JUtlO od  brttan.-srobra.j A podstaVkOV Za nOZC od brilaniju-arub
«kom. Viktorija-podstavkov, finocizt
2 kra^ia nam. svecnika od britnuija-srel i saionski naniiziii zvondek 0.1 briuniji
bra arobrnega glaau. 1 preCCJCValnik Za &IJ   od   britanlja-arobra,
z roekom ali vonalom.                                            [> L
•li 42 r
^o^g^
o s» ~, it
° u 5
42 koro.   Vbl-Ii t«Ii 42 reeij jo Izdelauo iz najllnejvoga brit
bra, ki je na celem avetu jedina kovina,  kutura oatano vcuno Uola,
in ho od pravega urobra  tudi pu 20letncm rabljenju no more razlo-
citi, ZA KAlt SE OABASTUJE.
Naalov ill je.lini kraj za narocila v «. k. avatro.ogerskih prOvincljalt:
Gencral-Dspot dcr !, esgl, Britinnii-Silber-rabri^a: lUau&Kauii, Wien, I. Eiisabethstrasse 6.
ti
^upanstvo Banjsic sv. Duha v kanalskem okraji, razpisuje sluzbo obcinskega tajnika z letno placo od 100 gld. Kdor zeli to sluzbo prevzeti,
& Zanimivo oznanilo. &
I
HI
Razprodaja traja samo nekoliko dni.
I
Noben potujoci barantac nam ne more konkurencije dehiti se spodej omenjenim blagom.
V stacuni, kder so poprej bratje S.in
SS dri prodajali razuo obttvalo v Gorici na SJ J Travniku blizo skotije, jc   vclika   zaloga [jj [JJ sreal,   krasnili   slik,   malanih   z   oljnato
9
ryi srcai, Krasnin siik, malanili z oljnato Kn jJJJ barvo, oleografij predstavljajocih podobe ffl PjS iz narave, svetnike, osebnosti razne barvo. En ^JJ        Kdor si zeli kaj omisliti, jc uljudno 1"
I
vabljen, da pride obiskat lepo zalogo, da se preprica o resuici.
5COCX30000000^
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0 *
Ant:n Gregoric
nVia Aseoli"  (v Getu)  Ste v.  18  od znotraj — v Gorici
sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in trajno izvrseno.
Priporo6a ob enem svojo bogato zalogo hiSne oprave (mobilij) tape-cirskega blaga iu sreal po prav spo-dobnib eenah.
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
m
g§     Zoper vsaki ka§e]j!
prsne boleati, praskanjo v goltniku, zagerljenje, za- f^A LW slizenje, pljuvanjokrvi, naduho, oslovski kaseljj jettSni " ^*1 kaaslj je Mayer-jev
M          beli prsni sirup
MSr] najzanesljiveji in najboljsi domaii pripomocek. raw             Pravi dobiva se samo pri
Mavatelj in odgoVOnu mMli; JQ^EF ZEL — Tiska; »Hilarijanska tukaraa« v Gorici,