Požtnlna plgčana > antoiliil-XII. lejtnlk. S. numera. Mesečne verske novine. Vu imčni pr§kmurske evang. šinjorije reditel i vfidavnlk s rLISAR JANOS, Murska Sobota. Rokopisi se morejo v Puconce poSilati. Čekračunašt. 13,586; imč »Duševni llst" Puconci. Cejna na cejio leto 20 Oin., v svfinstvo 30 din., v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivzente vsaki evang. dilhovnik i vučitel. JU ščemo Jezuša viditi!" (Jancša ev. 12, 21.) Jezuš je obslednjim bio vu jeružalem-skoj cerkvi. Od vsakše krajine sveta so se židovje ta paščili na molitev vu sveto mesto. Tudi tiihinci so prišli, poganje, ki so grčki gučali, 3udj6 grčke inteligence i kulture, ki so Boga iskali. Kak ta bethlehemska zvezda te modre z sunčenoga shoda k Jezuša jaslam je vodila, tak je zvafa odičenost Gospodna, ki je zdaj že na pragi smrti stao, one po-gane vu Njegovo bližino. Oni so občutili to: nej ta cčrkev, niti ne lepota ti Boži sliižb njim je ne mogla pomočti, nego oni so potrebiivali Jezuša! ¦"• Bojazlivo so ne vtipali sami k njemi pridti, nego so se k Filippusi obrnoli i so ga prosili: ,,mi bi Jezuža radi vidili !" Šteli so ga spoznati, njemi vu oči po- glednoti, njegov g!as čuti. — Pred parmi letami se je zgodilo, ka bi eden preveč herešnji predgar mogo vu cčrkvi gučati. Vo je bilo razglašeno nje-govo prišestje ešče na plakataj i se je tak preveč dosta naroda zndbralo vu cčrkev. Ali vu zadnjoj minuti je glas prišo, ka ga nede, a"r je nepričakana sila prišla zmes, za volo štere je nej mogoči pridti. vka-nenje je strašno velko bilo. Na sredini cčrkvi sta dvd kmeta se-dela pri eden driigom. Te mlajši se je tožiti zžčao, ka je zdaleča prišo i dosta triida ga je koštalo i t6 zda vse zaman. Pa se je že jako veselio, dr je od toga herešnjega predgara dosta čako. Ka zda bode ? Te poleg njega sed^či, žč seri gračO-vajoči je tiho posliihšao. Samo je z prstom pokazo na tablo, na štero so gorizapisane bile one reči, obri šteri bi te predgar gučati mogo : ,,Mi bi Jezuša radi vidili!" Te drUgi je to zarazmo i njemi je tiho zahvalo. Moj lubleni čtitel, ka iščeš ti po ne-delaj vu cerkvi pri Boži službaj ? Prišo si človeka posliihšat i čudiivat ? Pri tom ti diiša žčdna i lačna ostane! Ne človeka potrebiiješ ti, nego samo Jezuša i vedno samo Jezuša ! Njega idi poglednot i najdti! Silvdnus. vdDl-ilii 20. Jezuš, moje sunce . . . JezuJ, mc|e sunce Vu kmičnoj noči. .[' . Jezuš, moja radost Vu vsakšem vesdlji. ' ' , „ ^' Ti si mi labdren, :- <¦ ¦<"-' Jedina sreča. Kak v dobri, tak v hOdi H Dnevt obramba. ' '>¦ ¦ ¦¦ ¦ i>.:";;. -''¦'-." ;.- Ti si ffiojo diiio Čfidno otavo. -: • ¦ Tvojga daha krepkost Vu riične vcepo. Strdn 50. DUSEVNI LIST špriliš 20. Božanski mčr si mi Vsak dča daravao. Vu tvojoj lubčzni Satn si počino. Vu svetski nevčlaj, Vu greha boji Je tvoja obladnost Bila pri raeni. BoriŠ se za rr.ene ; Jas sarno cakam I v Tvojo miloščo Sebe zakrkam. Kak bMjženi žilek Vu temnora svetL JezuŠ, On je zmenorn I sam vesčli. Nika me' ne vtrgne V8 z rok Njegovi; Dokeč me ne vzeme Prek groba k sebi. Silvanus, Naša mati. Pisaoi Hari Lipot ev. duh. (K materinskoml dnčvi.) Dostakrat v ednoj reči kelko raoči, jakosti vidimo i nžjdeaio. Na edno reč se zapre i zmr- zne naše srce. na driigo reč pa, kak po toplom, sprotolešnjem sunčnom žarki se otopi zmrznjena skorja i vopožene čisto, svdto občfitčnje, kak zelčna trdva, Edna rčč nas lodi raztSla, druga nas pa vkuperzveže v edno sv^to vesčlo ob-čatenje. Nšs liidi, ki po različni potaj hoditno i vandramo v edno skOpno občiitenje vkiiperpri-kapči e(a reč: mati. Pred nami stoji edna triidna, vkuperpotreta ženska. V svojS triidni ro-kaj Svžto pismo drži. Zna biti, da tvoj poglčd ne vidi to sfžro žensko, ar je tebi t^ kep tiihin-ski, ZnS biti, da na njej popoSneši obraz iščeš, na njeni prsiaj drage prstenke, žr je tvoja mati ne tak prosta. Ne poznaš jo. Ti bi rajši vido edno ržvno, raočno žensko, štera je tiidi odzva-na lepa i zdrava, ar je tvoja mati ne tak prflsta. Ne 1 Donok je ona tvoja tnati. Ar vsžke matere žitek, či je tiidi odzvuna lepa i zdrava, to sliko nosi v svojem srci zapreto. Ednok ti jo pokaže, i to po svojem svetom deli, po svojem plemenitom trudi. Ar je ona tista, k! za nas ob-stara, ki je za nas obstarala. Naša mati nas že napre obdartije z držgim kinčom. Liidje prle iiki bi svojim bližnjim po-mdgali, pde liki bt njim nekaj džli, znova i znova pregledajo svoje račune. Ali mati je pa tista, ki že v zibeo notridene svojega srca vso Iflbejen, blagoslov i jžkost, Pa ešče niti ne vč, ali njej nebo te zibele stančar ednok roesto ve-seljš na žalost, mesto blagoslova prekl^tstvo, Rožice. (V-Sobotškcga ev. ženskoga društva držanom verskom zvečarki goripreStela Kovžtš Annuika.) Nedužne dekline rade majo razločni licojn rožice i korine. I to je uprav hvdle vredna nd-vada. Vem i pesnik (udi pržvi: KBeri dlšne rb-žlce, gaji Itpo cvetje: dr kl se vu tom triidt, mfa nedužno srdce." — T6 je to, ki lubi rožice, ne je hfide vesti človek. Edna prijdtna, paščiiva deklina je jdko ra-da mela lepe rože i dišno cvetje. — Vu ograd-ček! je je od rdnoga sprotoletja mao celo leto, do kčsne jeseni sadila, polevala, gajila i žnjitn se obveselj&vala. Ržvno tak tucli doma pri hiži je je skrbno vu črepnj^ presajala i vu okna skicidala, tak da je celo prestavo nastdvila žnji. Najjakšo radost i veselj^ je mela vu tom, či so prijdtelice i poznanci nj^ne rože občiidivali i hvalili. Ta dekHna je to mela šego praviti, ka so rože nj^ne vučitelice. Vu svojetn žitki seje jako dosta dobroga i hasnovitoga navčila od nji. B6g dragi, ka dobra se navčirao z-dišni rožic? — Na to pitanje šč^m eto pot odgo-vor dati. Ednok je tž deklina v-edno včkšo črepnjo kaktusno flanco posadila. Flanca se je prijela, ali v-zržsi je sploj zaostala, tak da bi odreve-nila, nika je ne rasla. K-koncovi se je jo deklina navolila duže čakati. Vzela je črepnjo i nesla jo je vu ograd-čeka zšdnji kot, ka bi jo na smetje ifičila. Ne-vedoč je ravno zda tž prišao varaški ogradčar, kertes, da bi pogledno tč dekline v cela varaši tak hlrešen rož ogradček. Ka nesete, gospodičina Gizela? — pita kertes dcklino. — Edno flanco nesem na smetje, odgovori ona. — Škoda je rožo na smetje la- dpriliš 20. DUŠEVNI LIST Stran 51. mesto dike — sramota, tnesto biajženstva smrt davajofi trnjavi venec. Ona to ne pita. Ona sebe napre tadd svojemi deteti. Oh či bi se samo za eao minuto zgiasila v detinskom srci ona liibezen, štera je kraluvala pri njegovoj zi-beli v matere njegove prsaj, lak bi nepoštena, nezahvalna deca preišla z ete zemlž. Na decč vustaj bi več ne čtili nepoštene i grob!anske reči, štere tak dostakrat oranijo dobu stariiov srce. Te bi dnesdča dosta decč popadnolo edno trfidno, zgrbano rfiko i bi jo z hvdlodavanjcm kflšfivali. T6 je bila tista r6ka, štera nam je žč v zibeli najdragše kinče dala. Tvoja mati ti je vse tadala. Ne te je samo z svoje duše lubčznostjov obdaruvala, nego celi svoj ž>tek je za tebe potrošila v deli. Ali si žč vido takše ludi, ki so cesto gradili. Njihove no-gč i rokč so pune bilč z ranami, med težkim dLlom, kak žtneten karnen nosijo i vozijo, njim zamazani znoj teče po obrazl. Jeli da z poštii-vanjom g'6dai na te poitene, delavne llidi. Ali ne pozabi, da |e tvoja mati tfidi takša, ona je tiidi cesini graditeo i dčlavec. Nične trtidne roke i trpetajoče nogč nam od tistoga triidapunoga dela gučijo, z šterim je težko kamenje nosila, da bi tebi odprla pot v živlenje, proti blaženostf. Ooa ne prosi od tebe dosta, nego jdko malo. Samo eden miroven, tihi kot v tvojem domt, ali mogOče, kak betežnik za par mesecov edno ničhko i toplo postelo. Ona samo telko prosi čiti, er^ kertes. — Vište gospon kertes, pred dvema mesecome sem posadila eto kaktusovo flanco, nestanoma sem jo polevala, na svetlost, na topločo devala i mka nevalž; zda sem se je pa že spich navolila, zato jo šščm na smetje i lučiti. — Ogradčar nesmi zgubiti pctrplivosti, odgovori kertes. — Nas se uprav dostdja i gliha prilična reč: ,Potrplivost rdže rodtl" Neste jo samo naza, že bodete vidili, kak lepo rožo vam porodi vaša potrplivost! Gizela je bogala. Naza je nesla flanco i kak velko radost je zadobila. Kakius je poinali rasti začao. Vidoč se je osnavlao, rszvijao i takše lepo cvštje je pognao, ka se je vsaki, kre njega idoči, čfidUvao nad njim. — Gizeia se je tQdi jiko veselila toj lepoj roži. Večkrat je pred njov stanola, dugo jo gledala. I takšcga hipa si je vu sebi od toga premišldvala, ka smo mi ludje vu Božem velikom ogradčeki, na zemli 1Q- od tčbe, ona je z malim zadovolna, Ali bi pa resan bila fakša hflda deca, štera bi to skromno proinjo ne spunila svojoj materi.? Ona je naša nžjšstinska voditeJica na p6ti nebeskoga kraSestva. ' - > ' Tebi je daia svojega srca vsžko mclitev, svoje diiše plemenito lepoto, i tak je tebi ne samo v fcemeljsko živlenje odprla pot, negotudi proti vekivečnosti. Gda je molčča tebe na svoje prsa stisnola, že Se je v tebi goriobiidila Boga iskajoSo diišo, štera zda vkiiperdsne tvoje rokč na molitev. Poštuješ vsakoga človeka, tvoja roka gorizdigne toga slaboga, tvoje s?ce se vesell i veseiirni i |6če se z nevolnimi i žaiostnimi. Vse to je onoga svžtoga sefanja sad, štero je tvoja raati zvršiJa v tvojem gingavom srci. Rid čfeš i poslošaš Svčtoga Pisrea zlate rečis spoznaš vekivečnoga žitka skrivnepcti, I zda se ti prikaže edna prijazna bela roka, t?oje matere roka, štera te je ednok notripripelala v diiš lepi ograček, v Biblijo. Mogoče si ž6 pozabo svojega detinstva lepe dogodke, mogoče si že pozdbo na svoje liiblčne materž tanače i opominanja? Daleč od tvoje matere te nove slike ob?zemejo okoli, v tiihini si na lagve pcti odevdaro. Daleč od tebe, v t stoj hižici, gde si se narodo, edno topio src^ plakajoče moli za osloboditev tvoje diiše. T6 je pŠL tvoja mati. V hištoriji zspravlivoga sina nika ne člčroo od njcgove matere, ali donok dosta zvemo cd di rož flance. — Žalostno, ka srao mi tiidi prš-spodobni k onomi, tak teško se osoai/lajočenii kaktusi. — Keliko vnožino ludi stoji dugo na ednom mesti, nezbogša se, ne jeml^ gori vu ti božični, vu pobožnotn, jakostnotn žitki. — Oh kelkokrat bi vredni bili, naj nas naš kert-es, te dober Oča nebeski na skvarjenje smeli liiči. — Aii te milostiven dugotrplivi Bog čaka, da se zbogšamo. Kaktus je z lepim cvetjera zahva-lo dekline potrplivost, ali z-kem zah»a!imo mi našemi nebeskotni Oči k-nam kšzano veliko dobrotivnost ? Zaistino nas rožice na zahvalnost včijo, naj vsdki den zahvalimo Bogi očinsko dugo-trpllvost zato, ka ras čaka, da nam vrčmen na povrnenje i zbogšanje, Bojditno na toni, da naš kertes, te dober, nebeski Oča, nede zaman ča-kao na naše zbogšanje. Naj nas i te nairoenši cvetek vči: Pcmnte se, zbogšajte se liidje, arse bliža sodba I . - Stran 52. DUSEVNI USf dpriliš 20. nje. Pri vsskoj (akšoj hištorijf je ona rsevidoča. Ona ne stoji tam pri vrataj pred svojim detetom, šiero je n& hfido i lagvo pot zablodilo, ar je ona preveč slaba za to, da bi k svojemi defeti sigurna znila biti. Ons je najmočneša v tom, da v svoje hiže ednom skrivnom lfoti joče, moli, čž!ca Ao pobogSanja, do nazajpovrnenja svojega sina, ali hčeri. Ona md najmočnešo veto. V svojem čakanji se ne vkani, ar se ona vupa do zddnje mšnutg svojega živlenja. Z svo-jcga deteta ešče te ne pove doj, gda nje ga stnrt vkiavzesne. Gda nesmeren viher strosi sad pri-nasajčče drevo i žnjega dolistrga cvetje i sad, rana za niali čas zaceli na vSkaj i držvo dale cvetč, dale živč Ali zgiibiček matere je ne iakši. Po vsžkom zgiiblenom deteti, štero je smrtni vihčr doliftrgno žnjdnoga srca. edna odpreta rana pcstane i tž odpreta rana bode vekiveSna stžza v nebžsa. V ednoj traloj vesi živčedna v črno obleko oblečena slara ženska. Vsžko nedžlo popoldne zapič dveri svoje male sobice, goriodpre on ar i naprevzeme edne mžie cipeie, šteri so z rd^čtm pantlikom okinčani, eden preitiknjani vcjašfci plašč, eden erjavi bajonet i kašOje te drage os-tanke. Gičda je z miJicn pogledorn. Nj^ne oči vsigdar dale i dale vidijo, daleč od etoga plač-noga zemelskoga dola vidi edno malo džte, štero njej je smtt z prs odnesla, vidi ednoga bl&doga, žalostnoga cbraza soidžka, šleri je na tfihinskoj zemli, v sveto?noj bojni zgtibo svoje mlado živ-lenje. Nj^oa diiša obin)e \€ svoje lublene, it so to njdna Aica, i to je ne sen, aego istinost. Vsako nedelo naprevzeme le drage ostanke. Ne z b!aznim befegom, nego z svetim vapanjom ti naveke živoči )Qdi. Tak ma naša mati ndjmoč-nešo vero. I rai vsi z skiipnim obČiiiSnjotn posfanemo pred ednitn kepora, pred kfepcm naše liiblčne ma ere. Gde ndjde pokoj i mir njeni iskajoči pogled ? Ona sveje igrajoče vnfike gJdda. Njžni žalostni pogled zdagoripoižče ciatora eden-eden mejornati grob. E*i gladi ednoga svojega dobroga, poitenoga deteta obrdz, pa daleč v daJečino gleda i iiče, ?&ka domo svojega hudoga, zaprav-Jivoga i zablodjenoga sina i hfčr. I tni te spoznamo v tvojem veseljž i v tvojcj žalosti, to si ti, naša driga i IGblžna ma-tnica. Kralovje, sfromaškl delavci, zablodjeni i dobri liidjč te z ednov istov rečjov zovčjo: m a t i. Deca, sinovje i hčeri, Ifibte z istinskov JQ-b^znostjov svojo drago mamico, dokeč je ona roed vami, ar ona celo svoje živlenje za vas gorialdfije. Letno gSavrio spravišfe Puconske fare. Puconska fsra je rnarc. 15 ga mela svoj rčdea obra^unski gjtilei Po vrelosn spevanji i molitvi diihovnika so Kiihar Števan inšpektor odprli gjulžš z pripravnim govorom. Naglašali so pomerUivost pozdfgnjenoga spominskoga stebra ; blagosJovleno delanje farnoga ženskoga V-ednom leti so G zele cvetne grede jdko obraiene bM z-travinov, vsefdle tnlajinov. — Čakajte vi nehasnovita mlajfna, vi oriižnite moj cvštni ogradček, viitro vas že vfisplevčm, tak da de moj c?etni ogradček tak čfsti, kak od greha očiščeno človeže srdcč. Z velikov paŠčlivostjov je piela Gizela ne-hasnovHo mlajino z-grčd cvžtja, tak tnislivša, ka vo poskiibena travina povehne, zagniii i pognoji zetnlo i tak k-haski pride, tam jo je povrgla nied cvetjem. Kak je plžnje odpravila i da se je driigo silno dal6 napre, je dober čas nš pogl^dnola cvetnoga ogradčeka. Ali, kak se je zadreznola, gda je pa vu ogradček prišla. Vosplete mlajine najvekši tal je znfiva gnao. Zaman je bllo prveše trfidavno delo. Mlajina je ne povehnola. B6g dtžgi, ka je toga zrok? — Rada bi toga zrok znala. Pregleddvali je vopobrdno travino i vidila je, ka je z-korenja ne stepla dolizeml^, Štera je ztidva žitek ddla pletji i zato je ne posehnolo. Gizela si je zaova premišlavala. — P& se je nika navčila. Mi se tOdi dostakrat radiijemo, či smo očistiii naia srdca od hfidi navad. Ci smo čisti, pobožni, sveti (?) gratali. Samo ka sami seb€ zvodimo z«takšov hvšlov. Ar kak se vu ograd-čeka zemli znova i znova na žitek pobudi mla-jina, tak se vu človeka srdce tiidi zndva naza povrnžjo grešne navade i hfida nakanenja. Svdto Pismo nam tak pršvi: BNe, ka bi ga že vzčo, ali ka bi že popolni bio: vganjam se pa, či ga kak popadnem." Na to nas tadi male rožice vči]o. Vu jeseni povžhnjene, ali na sprotoletje zndva na žitek zbodjene rožice, cvetje, nas naj navčijo pripravlati se na goristanenje i na ve-kivečen žitek. Nevmerjemo na veke. — Ar on, ki malo cvetje na žitek pozov^ z-grflde zemle, po smrti i nas zvao bode na novi vekivečen žitek 1 žpriliš 20. DOSEVNI LIST Stržn 53. driištva ; dostojno svetfivanje 150 letnoga po-svetšenja puconske cerkvi; potrebo grobnoga spomenka pok. dfihovniki Porkolab Gyuli; fon-tošnost verski štampov. Pri tom zadnjetn so pokazali na to, ka z kakšov pripravnostjov, z silov ino propagandov delajo druge cdrkvi za svoje cile, za svoje štatnpe, mi se pa za zaprte dveri potegnemo; Hki ednok KrisfuŠovi bojaz-livi vučenicke ; preveč stno mldčni; vnogokrat zatajimo vero svojo; moderno škčr razširjLvanja vere, t. je štamp, zametavamo. Vu velikoj nevar-nosti srao, bojdimo tLm bole prebudni! Zatem so diihovnik napredali od prem. leta svoje oznanilo, štero v celoti ese zamerkatno. Poštfivano 8pravišče! Liibleni presbiterje! Blagoslov i mčr Vam bojdi 1 Troje čOtenje se biidi vu globočini duše moje. Edno se proti nebi podigiva — za hvaloddva-nje T6 drugo pretečenoga leta požeta pola po-hodjdva — liki račundavajoč. To tr&je se proti našoj prisSestnosti obrača i nas na novo delanje pozava. 1 ) Božo miloščo blagoslavlam, ka ravno že 20 let slfižim eto našo drago Puconskogtna-no. Vu torn časi smo edendrfigoga - Vi mene, jas Vžs — dobro spoznali. Či je moja diižnosti znanost, dtišnovestnost i vernost ne zaman bila i se je k tomi prikapčila Vaša lub^znost, pomoč i prerazmetost, pa je tak blagoslovo naše skiip-no delo Bog: Njega se prislaja z3 to hvala i dikal 2.) Z svoj'tn drugim čiitenjem na preteče-noga leta dela poli potorjeno vlatovje poberam vu snop. Vu prelečenom leti smo z punov radostjov postavili pred s^be naše c^rkvi velikoga refor-niatora, Dr. Luther Mžrtona dičen spomin, kise je pred 450 letmi porodo na ete svet. Jas zda na etotn tnesti poračam, naj farni gjuleš vu svojem denešnjem protokulomi oveki-veči svojo hvaio proti B6gi, ka je Luther Mžr-tona etomi sveti dariivao, na zvršenjč reformš.-cijskoga dela ga odločo i njegovo na večnoj Rtči stoječe delo notri do toga mao obar-vao -- etak : Z vesčlim srdcom zvišavamo Boga, ka je na glžienje njegovi istin vu Dr. Luther Martoni proroka i apoitola poslao na ete svet! Z zahvilnimi člitmi blagoslavlamo Gos-podna, ka je svetlost svojega zveltčanskoga evangelioma niti vu grozni viheraj stotin ne do piisto vovgasiti, tem viie jo tOdi dnes da bliščiti pred nami. Z velikov radostjov damo hvaio za to, ka liki kotrige naie blagoslovlene cerkvi smo Jehko vernici, liidstvo i lastntci toga Božanskega evangelioma. Oblubimo, ka se bomo naše cerkvi i po njej glašenoga evangelioma z Luthera vernostjov i stalnostjov držali i k njej na zemli i nčbi ne-vkleknjeno verni ostdnejo ! Eta obluba bojdi našega zahvžlnoga spo-mlna korona i spravičajoča pečat! Atnen 1 1933. oktobra 22 ga smo svetili z zviša-vanjem Bože miloiče 150 letnico obstoja naie Puconske fare. Med dfišo podigavajočem svetfi-vanjem šmo si roislili na grOntare, na pol-drfige stotine čudno hištorijo, na verno delanje vernikov, med šteritni ne eden je blaženo zgoro vu službi svoje gmane, liki la na oltar položena goreča sveča. Tem vrelim tnatno zahviliti, ka si je naša graana poštiivano iw6 v6zborila i svoje vodeče tnesto sebi notri do tega tnao obarvala. Naše svetiivanje je ne bilo samo ponavlanje spotninov od hištorični dogodkov, nego tiidi aldiivajoče činenje z postavitvov spominskoga stebra, da pri etom otroci kesni vremenov za-jimlejo moč z vrelosti, aldovagotovnosti i vre-losti očakov 1 Z-Bože milošče smo tudi v-pretečenom leti hitili krepko spunjavati naše odgovorne dužnosti. Tak farni inšpektor, kak kuržtorje, so vsigdar prečutili, ka čaka od nji cerkev vu vezdainji težki časaj, gda se nam tak vidi, liki da bi se vse vkOprušiti začinjalo, gda jedino Kristui nam zna dati odgovor na naša starajoča pitanja; je-dino Njegova Reč vužge svetlost vu etom veli-kom miiki človečanstva. Z zahvalnostjov proti Bogi naznanjam, ka so vernici naše fare v pretečenom itti na rai-iočne cile po ziatcj knigi dariivali vsevkiip 7250 din. gotovi pžnez, 48 falžtov sveč na oltžr, 192 falata sveč v bliščare, eden svilni robec k Gos-podnovoj sv. večerji; nadale 378 1. pienice, 673 1. žita na Diački Dotn; farno žensko društvo je dariivalo na oltar tnramorno tablo i pred oltar parketni pod na stroški 2000 Din-ov; Dr. KOhar Šandor primarius v Ptuji z svojov gospov mo-litveno preprogo k oltari; — k zidanji spomin-skoga stebra je darOvano 2707 din. i Hartnerova fundacija 1000 din. ~ Šuma vse samovolni da- Strdn 54. DOSEVNI LIST dpriliš 20. rov je 12,888*75 din. — Farni hrami so poprav-lani bili na strošk! 3700 din., ogradček je kiiple-ni c6j k-placi pred cčrkvov za 18,000 din, spo-tninski steber je pozdignjeni z stroškom 9000 din. Vse to je pa dano i včinjeno vu takšem časi, gda si je skoron vu sakšem stanki mesto vzelo zraenkanje. ZviSavam Boga za njegovo včinjeno čfidno delo vu srdcaj človeči. Šerčgi ti darflvajSči ver-nikov pa istinsko zahvalnost vadlujem za njiho-vo vrelost i aldovnost Stnrt je v pretečenom leti tiidi obilno žet-vo mela na poli naše fare. Mislimo si z zahvalnim poštiivanjem, pri-poznanjem i llibčznostjov na vse tiste, ki so ži tek svoj, moč dela svojega na razločni tnestaj, ali z istov vernostjov posvetili na dobro cčrkvi svojoj. Vu obiskavanji Bože hiže vernici zadostno vrelost skažujejo. DOnok verostujtno I Ar nett>a ratnost na totn prestori diišo zna vu nevervanost vnesti. Tak je z-duiov tQdi, liki z-telom, či jo nehranimo, vehnoti začne, i tomi je tak človek satn zrok. Nej malo ji je, ki neživejo z svestvon? veččrje Gospodnove. Ah pa globočino vadlu-vanjskoga žitka našega odloči istinitost pokore naše i omurnost povrnenja našega. Vzetje Gos podnove večerje nas ogvGša od zveličanske lu-beznosti Bože, slfiži pokrepitev vere naše i po pravoj pokori nas spodobne čir.i na nasiedii-vanje čistžšega i bogšega žitka. Kotni nebi po-trebno bilo to? Statistika mrtelnosti se podigava, račun rojstev kaple, tak ka stno 29 rojencov menje meli, liki mrtvecov, Dojtojno se strsnemo nad \6m. Zrok je gviišno eta grozna virstvinska kriza, pod šterov trpi eeli svet, bi pravli ti površni gledavci. Ali žitek sam pOvdarja to. Vem vu srmaškeši stan-kaj, gde poleg reči dobet B6g satn povnožava to malo, jeste dnesden tiidi decč blagoslov; te velke hiše pa prazne ostanjujejo. Ni bojna, niti drflge pogubelnosti so nam ne takši protivnik, kak mi sami sebi. Tužna istinost je to, ka vu takio formo naš narod vOvesne. Li ništerni de-seti let i mesto naši zavnfikov tfihenci 'prevze-mejo naše hiže. Kleklove Novine so ne davno odkrito pisale, ka v Prekmurji samo r. katholi-čanci majo bodočnost, ar pri evangoličanci ved-no bole doliidejo rojstva. Z-budirao se zato ! Vu našo c^rkev je ne prestSpo nišče. V5 je stopo eden — okoli Maribora slfižeči hlapec — vu r. kat. cerkev. Žalfijtno ga Merkajmo vsi na enovoga i pokrepkujmo te slabe vu ogvu-šanji vere svoje. Vu posti sem meo vsakl tjeden enkršt pre-davanje; vu Adventi pa tjedensko p^tkrat iit-rainje pubožnosti. Z-Iepov osvetnosijov smo svetiii ss^tek reformšcije i Božični zvečarek. Zahvalno naše poštuvanje do dičnoga spomen-ka toga velikoga reformatora našega sem tfidi z-tetn hito svedočiti, ka sem skoz ščst nedel po dokončanji predge predavanje meo od Luther Martona, — Na Adventno III nedelo sem pa od cerkevnoga žitka flnnov, šteri ndrod je ščista evangeličanski, držao predavanje. Vsigdar je bi-la edna-edna deklamacija tildi. Versko včenj^ z velikov težžvov odpravlam, ali itak se skrbim, naj deca našs nindri neos-tane brezi vadliivanjskoga včenja, nego naj si osvoji biblinske hištoriie, naie drage pesmi i verske istine, da se tak osnovd za ogvušano vu svojoj veri i ka je roditelom tfldi preveč fontoš-no, da deca bogša, podložneša, roditele poštli-vajoča bode. — Istinsko zahvalnost vadlujem jas i troštam se — tudi cela gtnana naša, Fureko-voj Kiilitš Irčni, Ratkai Od6ni, Titan Jožefi, Šiftar Janoši, ki so mi pri tom deli na gotovo pomoč, brezi štere deca naša vu veči iolaj nebi dobila verskoga včenja Mamo tiidi tak z*ano »Prekroursko evang. mladinsko društvo v Puconci", šteroga cio bi blo Kristuša, žitka krala, postaviti za ideaS mla-dim dflšam z onim močnini ogviišanjem, ka se zdrav, čisti žitek samo z naslediivanjern Nje-ga da dosčgncti. Žalost, od delanja toga drfišt-va nematno drflgcga znanja, kak samo td, kaje k Božiči hitilo nikelko povekšat; materialno ra-dost šolske dece. Fšrno daiaido tudi nemre navdflšenost že ednok vu pravo akcio postaviti. Li na farni 150 l&tni jubiieum i na 450 letnoga svetuvanja Lutherovoga rojstva je pozdigavala peroti vrelosti. Z-tčm v^kšov radostjo? naznanjam, ka je naše farno žensko drfištvo diihovno i materialno vredno delalo. Z-lepov osvetnostjov je krepilo verski žitek i evangeličansko ogvflšanost ob pri-liki svojega glavnoga spravišča. Lžpe aldove je prineslo na oltar naše cžrkvi. Penez ma zda že blfizi 12,000 D. Z-velikov dOhovnov radostjov glčdamo delo toga društva i je z tanačotn i dpriliš 20. DUŠEVNI LIST Strdn 55 molUvo? podpferamo, Boži sv. Dfih naj pcsvčti eto Društvo! Konfirmafldulje so vsi obderuvani bili z-spomenka Ifstom na konflrmacfjo, vsi novi hiž-nicke pa z Biblijov. Ne zanemdrimo ete fcntošni akfuš naše cerkvi. Naj neosfžne niti edno dete brezi konfir« mdcije, Stsnovito bi vsaki rcditei rad bio, dabi njegovo de?e bogše, blaženeše i zadovolneie bilo, liki je on, to se pa nžjbofe da naprepo-močti z blagoslovom vere. Vu tom leii sem tfdi hfto sebe gorialdflva joč i z vernosžjov sliižiti cerkev nsšo z redjen-jom Dflševnoga L'sta i Evangeiičanskoga Ka-kndžrija. Moram napreprinestj, ka se je na prestcrl našega ?erskoga žitka nikša sekta (ločinka) ska-zala, štera Ifiknjati šče abrinče verc/adlihanja cdrkvi naše. Žalost, najdejo se med našim lQd-stvom neogvušanj, netrdi liiterdnje, šteri obisk&v-!ejo spravišča seklššov. Gda to znam, , od Bcže pomoči i milošče guči to. Pros:m Vas, primte z prerazmenjem čioveče delo i z hvalodavanjem to pomdgajočo Božo miloščo Proti težkoj prišestnosti vandrarno. Ali vii-psmo se z krepkov verov, ka naše oročno delo nebode zaman vu Gospodni. Od Kristuša to prisi te apoštol: ka je On Ifibo cerkev i sam sebd tadao za njo Nas je z Um pozvcinfetn postavo Gospod cerkvi vu slflžbo njegovoga žisroga fela, da lflbimo cerkev; Iflbimo nateiko, ka ves svojo moč i žitek za njO aldfijemo. Zato vs na stran položivši vse, z ednov volov delajmo nadale tiidi za dobro svoje dii-hovne skupne raatcre; primlimo eden ovoga za roko z lflfcdznostjov, odpiistiavajmo si prestop-Ifioja poleg Jezušove pelde, naj bode tak Boga blagoslov na vsakotn našera deli tudi poetomtogal Po tom diihovnlkovom naznanili, itero so farni inšpektor zahvalili dfihovniki, so goripre-čteti bili 1 na znanje so vzeti rafiini pretečeno-ga leta. — Notrijetndnja je bilo 64 21174 D, vodavanja 60.783-04 D. V hranilnici (ipargasi) i bojnskom posojili rca fara 20.970 19 D. Farno pevsko drfištvo m& 3150 D, z štere šume se odobii podpora 1000 Din puconskomi ogenga-silnontii driištvi, Odobreni je proračun za t. leto. Zebrani so zavupniki na gjiileš šinjorije. Doli je ddni votutn na predsednikstvo šlnjorije. Gjiileš je z-radostjov i navdušenostjov osvojo porSčanja farnoga inipektora : Vu Ad-venti se obdrži 150 letnica posvetšenjž prve Puconske cferkvi, pri šteroj priliki na držanje svetešnje predge se oprosijo prečasni g. naš pušpek Dr. Popp Filip. Letos se postžvi grob-ski spooienek f Porkoldb Gjula diihovniki, ki so si pri renoviranji vezdašnje cerkvi spravili nevenlive zasluženosti. V t6 cio bodo tlidi sa-movolni dari naberani. Parkiranje cerkvenoga placa se bode ietos nadaljavalo. Po razpravjanji ešče drfigi menši dugovanj so fdrni inšpektor zahvaliii nazoči bodočim vo-držanje i objektivno tanaču?anje, štero kaže, ka vidijc omurnost časa i so sprdvišče zaklučili. Rdzlotei mšli glftsi. Radosti glks. ,Ne boj se, jas sem te prvi i te slednji, te živoči i bio sem b4r mrtev, ali ovo živem na vekiveke i tn&m kliiče pekla i smrti." (Jsn. Ozn. 1, 17 18) N&jjakš! spomin. Koltay Kornelia gospo-dičina z Budapešta je na večen spotnin svojega dedeka i svoje babice 3000 dinarov dariivala na povekšanje fundacije bodonskoga Szinic Lajoša i Berke Tcrezije. Etakše plemenito činenje samo seb^ hvali. Fdrno Žensko Društvo v Puconci je apriJa 8 ga raelo svoje redno Utno spravišče i lepi osvetek, Od vsega se v prišestnoj nutneri prestrano spomenemo. Zda li telko zamerkamo, ka eto vrelo driiitvo kfipi oltLrski kep Dolnjoj Lendavskoj cerkev zidajočoj cnaloj fari našoj; 1000 dinarov aldiije na grobski spotnin f Por-kolab Gyu!a duhovnika; primerne stolice sprdvi na cerkevni plac. Strdn 56. DOSEVNI LIST apriliŠ 20. »Zvrfidnosti moje cčrkvl tQdi dam." Maic 20-ga je mrla v Sebeborci vdova Fiisar Ferenca, roj. Pčček Ana, stara 70 let. Sirotna želarkinja je bila nigda, težko je gorizhranila svoje petero decč, iteri so vsi v Ameriki, (edna od tistec že tfidf k Bogi nazaj odišla). Bogata je pa bila \u dfiht. Gospodnovo hižo je natelko liibila, ka jo je v dobrom — hfldom vremeni vsako nedelo goripoiskala. Naš list je verno čtLla ' ženskoga driištva vrela kotriga bila. Pir dnevov je befe gGvala; teitamališ dala napraviti i pri razdelitvi svoje vrednosti je n6 vonihila cčrkvi svoje, po-detita je nje tfidi griišen herb. Bogi bojdi za to dika! Zarok. Kercsmat Zoltan, missionar v Apači si je zaročo Bac Kalmdaa, ev. vu&tela, ččr Gi zelo v KSsegi. Bojdi blaženstvo njidva skupno žtvlenje! Opotnin vučitelom verenavuka. Naznan-}e je dani akt sreskega načelstva v M. Soboti (ii P. 682/1 od 10. apr. t. 1.) vsem vučitelom verenavuka, poleg iteroga se tnora versko včenje vriiti v državnom jeziki i ne v dialekti. — Naši vučitclje verenavuka ršsan v prtkmurščini os-ndvlajo mladino za krfčanske karaktere, verne i pobožne kotrige svoje cerkve i vdane državljane kraljevine Jugoslavije, a do toga tnajo juš poleg § 8. Ustava Evangcličanske cerkve, sankcionira-noga po Njeg. Vel. kralji. Poleg toga § a se predava venkovčenji v vsL Šoldj, tako vuiodski, kako vu srednji, v jezlkl bože sliižbe. Z-toga doblenoga juša verovučitelje cerkve naše nem-rejo i liidi nesmiji© dolipovedati za nikoga volo. Grčija. Athenska ev. cerkev je na vQzem sko nedelo posvetšena. Austrijs. Velki nolristopi y ev. c6rk«v jesto. Jedino v BeSi se je od sredine februdra 9000 dfiš povrnolo notri vu ev cčrkev. Kleklove »Novine" v svojoj 13. nutneri pišejo, ka je v r. kat. cerkev stopo nikši Dr. Herbert E. Corry v Ameriki. WZ živlenja živdzni, itere je preiskavao, je spozno, da jeste Bog } je isti, Štcroga glžsi katoličanska vera* (?!) — čtetno v »Novinaj." Zaistino se nam čfidno vj di, ka je z živlenja živaznl — t6 gUncov, soma rov, tigrišov itd. spoznati Bogd, ki je isti, šte-roga kat. vera vči! Mi stno do tega tnao tak znali, ka je Boga z Kristušovoga evangelloma spoznati i stno v tom Bogi vorvali i verjetno j na dale. Ne smo znali, či kat. vera drOgoga Boga glasi, kak drfige krščanske vere, ar Bog je itak eden! Z »Novin* stno se zda pa nikaj navčili ! - Jts. Verski zadvečarki. Kak vsakše leto, tak so tiidi letos držani vu mursko-soboškoj evan-geliSanskoj fari na postne nedele popodnevi po božoj slfilbi verski zadvečarki. Eti so po popš- vanji kotrige ženskoga draštva držale lepa po-božna goričtenja, Letos so z etakšimi pokrepu-vale naio vero i obogatile našo dtišo gospa Kukel Karolova, KardoŠ Jožcfova i gospodičina Kovatš Annuška. Potom so dUhovnik razkladali svčto pistno. Na slednjo postno nedelo so pa Kfihar Fercnc pomožni dahovnik z Moravec meli edno navdiišeno napredavanje. Vsakšo nedelo so vu veiikotn računi deklamirali na eti zadvečer-kaj šolska deca, tak z liidske šole, kak z gim-naziuma. Vekše deklamacije so dali naprej: Plochl Ilona, Car Jolan, Heklič Edith, Sočič Oiz^lla, Bagar Mirko, Varga Koloman, Cug Evgen i. t. v. Edno nedelo je bila edna igra, štero je gospa Ružova, roj. Tomka Gizella vo-dila. Tak genliva je bila eta pobožna igra, ka se je vsakšo oko s skuzami napunilo. Nej so samo oni stariši meli veliko radost, šteri deca so igrali, nego vsakiega poslušalca srd se je s svetim navdiišenjem napuniJo. Naj dugo žive spomenek oni lepi postni dnevov vu naii srcaj i posejano semen naj rodi stoteri sad vu liibez-ni do naše evangeličanske svete v6re ! do naše evangeličanske cerkvil Samovolni džrl na goridržanje Dtiševnoga Lista: Kološa Ivanova Puconci, Brgies Miklo-šova Šalamenci 5—5 O, Šoštarec Franc ev. diih. Subctica 50 D, Šoštarčc Matjašova Puconci 10 D i na kalendari 5 D, Dr. Kiihar Šandor pri-marius Ptuj 30 D, Slivnjek Franc Sebeborci 2 D, SapaČ Janoš Lemerje 5 D, SukiČ Lajoš Pre-danovci 10 Din. — Radi bi nadaljavali! Srdčna hvdla! — Na Dijački Dom: Dr. Kfihar Alex. i soproga Pluj 100 Din. Jako lepa hvžla! Dari k nesprhHvomi venci v spomin na Luthžrovo Flisir Šarolto za Dijačkoga Doma štipendij: Domjan Gezova Brezovci 10 D, Furek Roman š. ravnatel Brezovci 20 D, vd. Šožtarec Matjaia Pucond 10 D, Tkautš Stefan Sebeborci 10 D, Šiftar Emilia Polana 20 D, Haiaj Mariška Vaneča 10 D, Barbarič Viktor Sebeborci 20 D, Cigiith Kalmanova Borejci 10 D, Maček Lajoš Sebeborci 10 D, Škraban Gizi Brezovct 10 D, Rituper Mariška Sebeborci 10 Din. — Nžjsrčneša hvžla za tč korine poštiivanja! Turobni glasi. Odselili so se zždnji tne-sec z Puconske fare vu večnost: vd. Kfihar Te-rezija, roj. Temlin v Pužavci, st. 82 1.; vd. Bac Žula, roj. Škrilec v Brezovci, st. 83 1.; Sapač Janoš v Lemerji, st. 70 1. ; vd. CigBth Kata, roj FHszžr na Vaneči, st. 48 1.; Brgles Ana, roj. Varga v Šalamenci, st. 52 1.; vd. Oček Terezija roj. CigOth v Markišavci, stara 80 let. - Naj roajo sladtek grobski sčn i blaženo gorstanenje! Stampano v BPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.