Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila v A. Razinger in Al.. Žumer ljudska učitelji. I "V. pregledani natis. V Ljubljani. Natisnila in založila «Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg*. Predgovor. Namen izdaje tega abecednika je, da bi se kolikor mogoče zadostilo teijatvam novega učnega reda za slovenske ljudske Šole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Priredjen je, kakor prej sni slovenski abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga Šolskih knjig. v Četrti ta natis je pregledan in natisnen po odobreni izdaji. Spisatelja. Na vsak pri založniku kupljeni deseti iztis priloži se vodstvu šole ena knjiga za uboge učence. Založnik. 3 1, u i, u, u, i, i, n. n ni, nu, nn, in, un, u-ni ni, i, n, u. m mi, mn, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. O on, no, o-ni, mi, l* 7777/77^ 7777/7777777 7/7/77777/77'Zi9T77777 7^ 77777/7/7 77 / 777 // 7 // 77 7 ^ 777/7/ /77/777/ 77/77/7 Z^l 7/777/77/7/7/7/7777/7 777 7/7/777777/777777 77/77 77/77777777' 5 o-no, u-no, mi m o- ni, on ni, on in o-ni. a an s na, ma-ma i- ma, ni-ma u-ma, i- ma um, on in o-na, na-ma. vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi-na, on i-ma. 6 //Y//S/Z7Z7 y/yy/Y///y/y//y/y/y///fjy^ ym^y?yyM/// yyy/z^ y//yy 77 /^ /^ 's/yys//yy ///& yy^yyyy/y/y yy^y^y^ ^/wyyw//rs//v*yy/ ~^ym/yy /f/u//-sy/s 7 ra-ma, ra-na u-ra, na- ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. e en, e-na, e-no, ne u-ne, me, i»me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, i, o, u. C ce, ce-na, re-ci, ra-ca, v ro-ci i-ma mu-co, re-ci- va mu, ov-ea. 8 SJfr 'SJ// 77/y//7/y^W/7;//7/////7V7 ///7////, '7//y////7. ^Z. 7TA 7Zy7/y/777777W7ž7 777 yyy/y/yyy/y///yyjyy/ 9 C če, oče, či, o-či, ča, mo-ča. — o-na no-če, on me-če, u-či me, o-če me n-če, ni-ma mo-či. z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zu vo-zi-mo re-či, mo-ča za- mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. z že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma, — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 Z2tL ^ J/ ,U ' //// ' /U/y. Afry?uy // //' ,y// A// - M/y-^7 //7S//-jjy/MŽ //////-J>/ jr A/S/-J// sW^/yr/Ad& 11 s si, su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ca, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-če se-no, on že-ne ži- vi-no. v s ša, še, si, so, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, če-mu i-ma-mo no-že? 13 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti, ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to, ti-či-ce so si-te. — za zi-mo vo¬ zi-mo šo-to, ti-ea no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te-ža-va mi-ne, ne to-ži. d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo¬ da de-re, na-ša do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-m mo ra-di. 15 1 li, la, lo, lu, le, ul, al, il. li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na, le¬ sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si-ca lovi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi-la, ze-le- na do-li-na, že-na so-li me-so, ne la-ži! ba, be, bi, bo, bu, ib, ub, ab, ob. so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo, va¬ bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va v lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro- be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra-či-ca be-ra-či. bn so de-be-le bu-če; — v šo-li 16 17 h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh. ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh! — ti-ho ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-le-ha in hi-ra. — v hi-ši so mu-he, no-si su-ho ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu¬ di u-ri hi-ti-mo do-moy, ne bo-di-te hu-di! k ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ko-yi-ca, o-ko, ka-ša, ki-ta, ик. — kn-ko-yi-ca ku-ka, ka-ko ku-ka? ku-ku. — ku-ra ko-ko-da- ка. — o-re-hi so su-hi, s ko-so ko-si-mo o-ta-yo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. 2 18 19 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re-pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ca. — sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re-po, pe-ri-ca pe-re, v pe-či pe-če-mo po-ti-ce. — ku-pi pe-ro! po-to-ki so ma-li, ku-pi-mo o-re-he! po no-či po-či-va-mo. j ji, ju, jo, ja, je, aj, oj, ij, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ca, je-ze-ro, oj! — če-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-je-či, je-se-ni se-je-mo, vo-ja-ci se bo-ju- je-jo, ko-va-či ku-je-jo. — o-ra-či or-je-jo, je-re-bi-ca po-je, ma-ti ku- ha-jo ka-vo. 2 * v/ 21 S ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg. no-ga, no-ge, ja-go-da, goba, gu-ba. — go-ba gori, go vodo go-ni-mo na go-ro, čoga-ve so go-si? go-vo-ri! — ne ža-li n-bo- ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no- ga-mi ho-di-mo, vo-da ga-si že-jo, ku-Ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, fi, fu, fo, fe, if, nf, of. fa-ra, fi-ga, fu-ži-na. — fu-ži-na je na vo-di, fi-ge ra-di je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri so fa- ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-že-mo. 22 ko-ti, kot'; ra-ki, rak; me-hi, meh. — pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh? no-ži, nož. — de-ček je ru-de-čih lic. — red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke. — miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. 23 je-len; pn-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-če-ta in ma-ter rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam do-mov. pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so čr-ni. — pr-ti so be-li. 24 1 j: ljub, lju-be-zen, ljud-je, nie-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. ■ij : nji, nji-ya, konj, o-genj, pi-sa-nje, nje-na. bi: bla-go, bla-zi-na, blisk, bli-zo, bled. br: bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, bri¬ nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl: pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me, plug, plot, plju-ča. pr : pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag, prali, proč. til: dla-ka, dle-to, dlan. tir: dre-yo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. 11 : tla, tla-ka, tle-ti, tlak. tr: tra-ya, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud, tresk! St: ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. Str: stre-ba, stru-na, stra-ža, stran, strop, strijc. 25 sl: sli-va, slu-ga, mas-lo, ves-lo, sluh. sv: svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. sr: sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne- sre-ča. ip: spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. spl: sple-sti, sples-ni-ti, sploh, sli: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-he-ti. skl: skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep, št: šte-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten. še: šču-ka, kleš-če, šče-ti-na. šli: škar-je, škr-ba, škr-ja-nec. zi : zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. zb: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. K tl: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. ztlr: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je. zv: zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel. zv: zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. žl: žli-ca, žleb, žlič-njak. mr: žre-ti, žre-be. Ul: gla-va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas, 26 gr: gri-va, gre-di-ca, grad, grah, greh, grozd. lir: hra-na, hrast, hren, hrib, hrup, hrošč, ki: kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet, klic, klop. kij: kiju -ka, ključ, kljun, kr: kri, kra-va, kro-jač, kre-da, kro-kar, kro-ua, kruh, kralj, kres, križ, kriv, krop, kro-pi-ti. kv: kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. 27 n N Nazaret je mesto. Nikolaj je bil škof. Navada je železna srajca. 2ZŽE2i: m M Mati kličejo: Matija! Marko, lepo se vedi! Martinček je nedolžna živa lica. 28 Ul rili je priden učenec. Učitelja ima¬ mo radi. Ubogajmo ga! Uršula plete. Veronika, Valburga, Vid, Vič. — V mestu živi veliko ljudi. Viktor in Va¬ lentin sta naša so učen ca. Zla to ust, Zalog, Žab ni ca. — Živali so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. 29 Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je redna, O pravem času v šolo hodi. Oče jo lju¬ bijo. Na Ogerskem bivajo Ogri. 1*7/.sit B A Adam, Anton, Amerika. — Afrika je del sveta. Avstrija je mogočno cesar¬ stvo. Amalija ljubi sestro Ano. 30 • -v Ciril, Celje, Celovec, Celil — Člo¬ veška pomlad cvete le enkrat. Čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! / /' (> K Eva, Evgen, Egidij, Evropa. — Eva je bila Adamova žena. Emil in Eli¬ zabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sve ta. 31 Gustav, Gabrijel, Evstaliij. — Golob¬ ček je čedna živa lica. Glej njegove snažne nožiče! Gorica je mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. Ida, Izidor, Izak, Idrija. — Imamo skrbne sta riše. Imenuj dele sveta! V Idriji, na Notranjskem se koplje živo sre bro. 32 Jo žef, Ju rij, Jar nej, I van. — Je ra¬ za lem je sveto mesto. Jelen ima velike rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. Henrik, Jar nej. — Hrvaško je naša so sed na de že la. Hče re bo di te po niž ne! Hu dob nili ot rok. se o gi baj te! 33 k K Klement, Kristina, Konrad. — Kolpa meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto¬ vec je go ra med Kranj skim in Ko roš¬ kim. Kranj je staro mesto na Gorenj¬ skem. sS-šŠ Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava te če mi mo Šmar ne go re. Gra dec je glav no mesto Štajerskega. Spoštuj svoje pred¬ stojnike! Šiška je vas. 3 34 ^ 1 L Leopold, Leon, Lucija. — Lažniku ni kdo ne verja me. Laž i ma krat ke no ge. Šiška in Ježica ste vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. t T Triglav, Trst, Tržič, To bi ja. — Trst je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku¬ pujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne dotikaj! Triglav je naj višja gora na Kranj skem. 35 Ferdinand, Friderik, Feliks. — Filip in Flo ri jan sta bra ta. Se stra je Fran čiš ka. Cesar Ferdinand je bil jako dobrotljiv. Franc Jožef so naš cesar. p p Praga, Po sto ji na, Primorje. — Peter in Pavel sta bila a po stelja. Pri Po sto¬ ji ni na Not ranj skem je slo ve ča ja ma. Praga je lepo mesto. 3 * 36 y/^M r R Rim. Ra dov lji ca, Rib ni ca. — Ru dol- fo vo (No vo me sto) je me sto. V Ri mu pre- bi va pa pez. Raj je bil lep kraj. Ra na u ra, zlata ura. Bogomila, Bled, Betlehem. — V Bo¬ hi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je lep kraj na Go renj skem. Mis li ved no na Boga! Boj se greha! 37 zžžS: d D Doroteja, Dunav, Drava. — Drava in Sava se stekate v Dunav. Dunaj je glav no me sto na še ga ce sar stva. Gro renj- sko, Do lenj sko in Not ranj sko so de li Kranj ske de že le. 38 39 41 Ženska krstna imena. Ana, Barbara, Cecilija, Do¬ roteja, Elizabeta, Frančiška, Gi- zela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pav¬ lina, Rozalija, Sabina, Štefa¬ nija, Terezija, Uršula, Veronika, Zofija. Priimki. Ahacelj, Bohorič, Cojz, Čop, Dalmatin, Erjavec, Florijančič, Globočnik, Hladnik, Ipavec, Ja¬ nežič, Kopitar, Levec, Metelko, Novak, Orožen, Preširen, Ravni¬ kar, Slomšek, Toman, Umek, Vodnik, Zalokar, Zemlja. 42 Vaje v branji. 1 . Kovič je rokodelec. Hiša je poslopje. Kosa je orodje. Kruh je jed. Voda je pijača. Suknja je obla¬ čilo. Črevlji so obuvalo. Klobuk je pokrivalo. — Konj je domača žival. Zajec je gozdna žival. Sinica je ptica. — Črešnja je sadno drevč. Smreka je gozdno drevč. Pšenica je žito. Vijolica je cvetica. — Železo je kovina. Kaj je mesč, šola, kapa, telovnik, vino, škornji, krojič, jagnje, lisica, lastovica, hruška, lipa, lilija, srebrč, prosč, sekira? 2 . Sneg je bel. Tinta je črna. Kri je rudeča. Zlatč je rumeno. Lisica je rujava. Nebo je modro. Trava je zelena. Golob je siv. Kaj je še belo? Kaj je še črno, rudeče, rumeno, rujavo, modro, zeleno, sivo? Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Jabelko je kislo. Pelin je grenak. Mesč je okusno. Juha je slana. Cerkev je velika. — Hišica je majhna. — Drevo je visoko. Grm je nizek. — Cesta je široka. Steza je ozka. — Kosa je dolga. — Nož je kratek. — Železo je trdo. — Kruh je mehek. — Led je mrzel. 43 Peč je gorka. — Tabla je voglata. Krajcar je okrogel. —- Palica je ravna. Veja je kriva. — Sekira je ostra. Škarje so skrhane. 3 . Oče orj6. Mati kukajo. Sin vozi. Hči plete. Hlapec seka. Dekla pere. — Mlinar melje. Pek&r peče. Mesar kolje. Črevlj&r šiva. Kdo še šiva? Zid&r zida. Tes&r teše. Miz&r obla. Kov&č kuje. Kljnčaničar pili. Tkalec tke. Barvar barva. Pes laje. Mačka mijavka. Konj rezgeta (hrže). Krava muka. Osel riga. Ovca blekeU. Koza mekeče. Prašič kruli. Petelin poje. Kokoš kokoče. Gos gogoče. Golob gruli. — Volk tuli. Medved gode. Lev rjove. — Skorjanec žvrgoli. Krokar kroka. Sova vpije. — Žaba regiji. Kača siče. Brencelj brenči. Škornji škripljejo. Veriga rožlja,. Zvon klenka. Mlin ropoče. Potok šumi. Veter vrši. Grom bobni. Struna brni. Orgle buče. Denar cvenka. Voz drdra,. Led poka. Nazorni nauk in berila. A. Šola. Hodimo v šolo. Učenci smo. V šolski sobi vidimo okna, duri, stene, strop in tla. V sobi stoji peč in veliko klopi. Vsak učenec sedi na svojem prostoru in gleda gospoda učitelja Pred ukom molimo ali pojemo. Potem računimo, beremo, pišemo ali risamo. Pod klopjč ima vsak učenec spravljene šolske priprave: knjigo, tablico, ra- čunico, pisalo, gobico, pisanko, držalo in perč. V klopi je tintnik s tinto. Pred klopmi j e šolska tabla, računski stroj, miza in stoli. S kredo pišejo gospod učitelj na tablo, z gobo pa brišejo. Na steni visi razpelo in lepa cesarjeva podoba. Učitelj pripovedujejo, mi pa poslušamo. Potem izprašujejo in mi odgovarjamo. Po uku zopet mo¬ limo ali pojemo. Iz Šole gremo redno im mirno domčv. 45 Pred ukom. O Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo In tebi služimo ves čas! Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srcu hranimo, Da vedno se po njili ravnamo In večno srečni bodemo. Bodi postrežen. Nekega dne so otroci dohajali v šolo, pa so bili vsi nekako tihi in žalostni. Učitelj vprašajo: »Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček: „Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel. u „Ali imate Jakca radi?“ vprašajo učitelj. »Radi, radi ga imamo N odgovore enoglasno vsi otroci. »Zakaj ga imate tako radi? (( vprašajo dalje učitelj. »Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv, u odgovore otroci. Neki deček pripoveduje: »Jaz sem enkrat knjigo zgubil', Jakec mi jo je poiskal in prinesel Neka deklica pravi: »Šla sem po poti in velik pes je tam stal, bala se sem ga', Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa. u 46 Drug učenec pravi: „Meni je Jakec večkrat poma¬ gal, ako nisem mogel kaj spisatih Še drug pripoveduje: ,,Jaz sem nesel težak jerbas s polja, in nisem mogel dalje: Jakec me sreča in mi pomaga jerbas nesti.“ Tako pripovedujejo otroci drug za družim in učitelj pravijo: ,, Jakec je tedaj res prav postrež/jiv in priljuden deček. On rad pomaga vsacemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdraveli Vsi otroci so živo ganjeni in nekateri se celo jokajo. Učitelj molijo, otroci pa za njimi, tako le: „Ljubi Bog! prisrčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu tovari¬ šu kmalu ozdravelih Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsakikrat, Vsak imel te bode rad! B. Človek. Otrčk sem. Vsak otrčk je človek. Človek ima dušo in telč. Duše ne vidimo. Z dušo mislimo in čutimo veselje ali žalost. Z dušo razločujemo, kaj je pravo ali ni pravo. Duša ima um in pamet. Duša je neumrjoča. 47 Tel6 vidimo. Telč je umrjoče. Deli telesa so: glava, trup in udje. — Na glavi imam lase, čelo, oči, nos, usta, brado, senci, lica, ušesa. Nad očmi imam obrvi. Oči s trepalnicami zapiram. Z očmi vidim rumeno solnce, modro neb<5, pisane cvetice, zelena polja. Kaj še vidimo? Slepec tega ne vidi. Revež je. — Z ušesi slišim ljudi govo¬ riti in ptičice peti. Kaj še slišimo? Gluhec ne sliši. — Z nosom duham cvetice. Vijolica lepo diši. Kaj še diši? — V ustih imam zobe, jezik in nebo. Z zobmi jem. Z jezikom govorim in okušam jedi. Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Zelje je kislo. Kaj je Še kislo? Glava tiči na vratu. Trup ima prsi, hrbet in trebuh. Udje so roke in noge. Roka se giblje v komolcu in ramenu. Na rokah imam po pet prstov; ti so: palec, kazalec, sredinec, prstanec in mezinec. Na vsakem prstu je noht. — Noga ima stegno, koleno, meča in piščal, peto in stopalo s petimi prsti. Na vsem telesu čutim, ali je izba gorka ali mrzla. Kaj še čutimo? 48 Jaz vidim, slišim, duham, okušam in čutim (tipljem). Imam petero čutov: vid, sluh, vonj (duh), okus in tip. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Franček sedeli so skupaj pred hišo. Pogovarjali so se o očetu in materi. Jožek, starejši brat, pravi: „ Včeraj so mi oče dali novo knjižico.“ Sestra pravi: „Meni so mati kupili lep robec za god.“ Franček pravi: „Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha.“ Potem še dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pripove¬ duje o sosedovi deklici, ki so jej mati umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Franček reče: „Naša mati ne smejo umreti!“ Vsi gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. C. Jed in pijača. Zjutraj, opčludne in zvečer jem. Kar jemo, imenujemo jed. Vsak človek potrebuje jedi. Naj¬ večkrat jemo kruh. Kruh se dela iz moke; je črn ali bel. O božiči pekč mati potice, o veliki noči koldč in pogačo. Tudi jemo juho in meso. Juha je zdrava. Mes6 je tečno. Meso dobivamo 49 pri mesarji. Mesar kolje vole, krave, teleta, ovce, koze in prašiče. Kakšno meso imamo? Prašiče k praznikom doma koljemo in delamo klobase ter sekamo slanino. Lovec strelja srne, jelene, zajce, jarebice. Meso teh živali imenujemo divja¬ čino. — Z mesom jemo grah, lečo, zelje, repo, so¬ lato; te jedi so zelenjava. Otroci radi jemo sadje, kakor: črešnje, hruške, jabolka, češplje, grozdje, orehe in kostanj. Pred jedjo in po jedi molimo. Preveč ne smem jesti, da ne zbolim. Prevročih ali premrzlih jedil in nezrelega sadja tudi ne jem, ker je ne¬ zdravo. Kadar sem žejen, pijem. Kar pijem, je pi- v jača. Najbolj zdrava pijača je voda. Ce mi je vroče, ne pijem mrzle vode. Mleko je tečna in dobra pijača. Kdaj pijemo kavo? Odrasteni ljudje pijd tndi vino in pivo. Bodi usmiljen! Matijček in Milica sta prišla ravno iz šole domov. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves se je tresel od mraza. Siromak ja nagovori: «Usmilite se me, lačen sem, prosim, dajte mi malo kruha!» 4 50 Milica: «Pojdite z nama v hišo, da se malo pogre- jete! Danes imamo gorko v hiši.» Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Milica prosi mater: «Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega .» Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.» Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: «Malokje našel sem tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero vama Bog povrni, kar sta za me pri dobrih stariših izprosila!» Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! Uganke. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rudeče ko kri, otrokom diši; kako se veli? * Velik sem kot hiša in majhen kot, miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedo; kdo sem? * * * Če kviško vržeš, je belo, če na tla pade, je rumeno. Kaj je to? a Obleka. Kadar zjutraj vstanem, oblečem se. Na životu imam srajco. Srajco dela šivilja iz platna. Platno tkč tkalec iz preje. Prejo prede predica iz prediva. 51 Predivo pa tare terica iz lanu. Potem oblečem hlače, telovnik in suknjo. To obleko dela krojač iz suknk S uk no se dela iz volne. — Na noge obujem nogovice in na te škornje ali črevlje. Škornje in črevlje dela črevljar iz usnja. Usnje dela usnjar iz kož. — Na glavi imam klobuk ali kapo, po letu pa slamnik. Klobuke dela klobučar. Po zimi nosimo plašče in kožuhe. Obleko mi oskrbujejo starisi. Obleka mnogo stane. Zaradi tega jo varujem in pazim, da je ne zamažem in ne raztrgam. Vsako oblačilo je lepo, da le ni raztrgano ali nesnažno. Ob nedeljah in praznikih nosim praznično obleko. Obleka pokriva in greje tek). Trebuh in noge moram po zimi gorko oblačiti, da ne zbolim. Tudi po snegu in po yodi ne hodim, da mi ne pride mokrota v črevlje. Naštejte moška oblačila! Katera so ženska oblačila? Golobček. Golobček, čedna stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prav pridni, čedni vsi! i* 52 Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni z vsemi in krotki. Poslušaj dober svet. Matej je bil poslušen deček. Igral se je necega po¬ mladanskega dne z druzimi otroci na travniku, ker je bil ravno sneg skopnel. Vsi skačejo sem in tijd, dokler ni bilo vsem zelo vroče. Slečejo tedaj suknjiče in se klade. Mimo pride star mož in opominja otroke, da naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se še ne zmenijo za dober svet starega moža in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro uboga, obleče suknjico in gre domov. Kmalu potem zboli več teh otrok ter morajo dolgo bolni ležati. Matej pa je bil zdrav in vesel, kakor pogrej. Uganka. Kdo ima iz samih šivank suknjo? z>. Stanovanje. V' v Človek potrebuje stanovanja. Ce dežuje ali sneži, sem v hiši pod streho. Po zimi se v gorki hiši grejem. Po noči spim v hiši. Hiša je zidana ali lesena. Skozi vrata hodim v vežo, iz veže 53 skozi duri v sobo ali kuhinjo in po stopnicah v klet ali v prvo nadstropje in pod strešje. Streha pokriva hišo. Na strehi je dimnik. V sobi bivamo po dneyi in po noči. Tla, strop, stene, okna, vrata in peč so deli sobe. V sobi je miza; pri mizi so stoli ali klopi. Pri steni stoji postelja in predalnik za obleko. Obleka se tudi v skrinji hrani. Na steni visi ura, podobe in zrcalo. Mati skrbe, da je soba in vsa hišna oprava snažna. V sobi in v vseh hišnih prostorih mora bit zdrav zrak. Zato vsak dan odpiramo okna in vrata. V kuhinji je ognjišče. Na ognjišči kuhajo mati jedi. Škaf, koree, lonec, ponev, skleda, kuhalnica, burkle, sklednik in žličnjak so ku- hinsko orodje. Kuhane jedi nosijo mati na mizo. Miza je pogrnjena s prtom. Na prtu so krožniki, žlice, vilice in noži. Hišo zidajo zidarji. Streho stavijo tesarji. Mizar izdeluje hišno opravo. Ključaničar obkuje okna in vrata. Steklar reže šipe in jih v okna vdeluje. 54 Petelinov klic. Kikiriki! Brž otroci nstanife, Se umite in molite ; Ta, ki dolgo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite’, Kdor se mlad uči, Kruha dost’ dobi, Kikiriki! Kikiriki! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladij Kdor rad poleži, v f Solo zamudi, Kikiriki ! Uganke. Šviga, švaga črez dva praga. Kaj je to? * * * Kdo svojo hišo vedno s sebdj nosi? * * * Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. Kaj je to? 55 E. Družina in človeška doba. Veseli god. Nekega popčludne vprašajo gospod učitelj Matijčka: „Kaj si danes tako vesel ?“ Matijček odgovori: „Naš ded (stari oče) obhajajo danes svoj god. Jaz, moj Tbrat Lovro in sestrica Milica veselili smo se že davno tega dnč. Zjutraj smo na vse zgodaj vstali in se praznično oblekli. Oče in mati naučili so nas prav lepih voščil. Prišli so tudi strijc in teta in so s sebčj pripeljali mojega odraslega bratranca Jožeta in sestričino Ano. Ko je bila vsa družina zbrana, šli smo s sorodniki vred dedu voščit. Jaz in Lovro bila sva prva. Babica pa so nesli malo Milico. Jaz in bratec stopiva pred deda in vsak povč svoje voščilo. Jaz sem voščil: Zdrave, srečne Vas ohrani Večni Oče in Gospod! Vseh naj Vas nadlog obrani In naj spremlja Vas povsod! To otrčk Vam vošči vdani Danes za veseli god. 56 Moj manjši bratec Lovro pa: Naj Bog s srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse kar srce poželjuje, Naj Vam da v obilnosti. Mala Milica podala jim je lep šopek cvetic. Potem so voščili moji ljubi stariši in sorodniki. Ko so naš stari oče videli, da jih imamo vnuki, Stariši in sorodniki tako radi, bili so tako veseli, da so se od veselja jokali. Opoludne ostali so tudi sorodniki pri kosilu. Vsi smo bili prav veseli. Učitelj na to reko: „Prav lepo ste storili in pokazali, da ste svojemu dedu hvaležni in da jih spoštujete. Ded in babica sta starčka. Vsa- cega starega človeka moramo spoštovati. Tvoj oče in strijc Še nista tako stara; sta moža. Mati in teta pa ste ženi. Odrasli bratranec Jože je mladenič in sestri čina Ana je devica. Ti in tvoj bratec Lovro sta dečka; Milica je pa deklica. Otroci! spoštujte in ubogajte vsacega odraslega in izkušenega človeka, posebno pa svoje stariše. Dajo vam vse, česar potrebujete: jed, obleko in stanovanje. Kdor nema očeta in matere je sirota. “ Uganka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opoludne po dveh in zvečer po treh? 57 F. Cerkev. Nedelja. Franček pripoveduje v Šoli: „ Včeraj je bila nedelja. Ko smo vstali, rekli so oče: Danes ne bomo delali; počivali bomo, ker je Gospodov dan. Mati so nam dali vsem praznično obleko. Zvonovi so zapeli in šli smo s stariŠi v cerkev. Cerkev je najlepše poslopje v vasi. Od daleč se že vidi zvonik, na katerem je cerkvena ura. Vrb zvo¬ nika je križ. Pokazali so nam oče tudi strelo¬ vod na zvoniku. Skozi line se vidijo zvonovi. V cerkev smo šli skozi velika vrata. Nad vrati naslikano je Božje oko. Pri vratih je kropilnik z blagoslovljeno vodo. Na eni strani je krstni kamen. Peljali so me oče po sredi cerkve pred veliki oltar. V oltarji je velika svetnikova po¬ doba. Na oltaiji je cerkovnik prižgal sveče, katere so v lepih, visokih svetilnikih. Duhovnik pridejo iz žagrada v lepem, mašnem oblačilu. V rokah nesč kelih. Maša se prične. Zadaj na vzvišenem koru zabuče orgle in pevci zapojo. Vse ljudstvo je molilo in nikdo se ni po cerkvi 58 oziral. Duhovnik šli so tudi na prižnico in so nam veliko lepega povedali o preljubem Bogu. Konec maše odprli so tabernakelj in so iz njega vzeli zlato monštranico, s katero so nam dali blago¬ slov. Iz cerkve gredč pokazali so nam oče na pokopališči spominek naših pradedov. Doma so me oče pohvalili, da sem se v cerkvi lepo vedel. PopOludne šli smo h krščanskemu nauku in litanij am.“ Gospod učitelj na to pravijo: „Cerkevje hiša Božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev!“ Zvonček. Ob zori zvonček poje: Bim bom bim bom bim bom, Molitve molim svoje, Na delo hitel bom. 3 . Zvoni »Marijo zdravo" Bim bom bim bom bim bom, Zdaj trud in delo mine, Spočil se jaz tud’ bom. 5 . 2 . Ob osmih v cerkev vabi: Bim bom bim bom bim bom, 0 po!’dne pa ne žabi Vabiti me na dom. 4 . Preglasno poje časi: Bim bom bim bom bim bom Veselje se nam glasi, Tud’ jaz vesel naj bom. Le kadar mrtvim klenka: Bim bom bim bom bim bom, Takrat je pesem grenka, Pa kliče v večni dom. 59 Bog vse vidi. «Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih ?» vpraša sin očeta iz cerkve grede. «To kaže, da Bog vse vidi in vse vč,» pravijo oče. «On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje oko. Tudi v postelji, kjer ležiš, ne moreš skriti se Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam v srce vidi. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.» Tako lepo so oče sina učili. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve ' Bog vse vidi in vse ve, Hrani čisto mu srce! Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? 6r. Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. V vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in rede živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsaki hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in gnojišče. Pokrita so poslopja s slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh 60 vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjavo in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo košata lipa. Blizo cerkve je zi¬ dana šola. Skozi vas teče tudi mali potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar žito melje. Okoli vasi so polja in travniki. Še dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v kateri stoji hiša tvojih starisev? Imenuj sosedne vasi! Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s polje7n je rumenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem preilahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rumenem se zlato klasje mi blišči. 7jeleni travniki dajejo mi klajo za zivinico, vino¬ gradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. O zgodnjej zciriji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Ce v gozdu sem, če sem na polji, če orjem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji, hvaležno stvarnika častim. 61 Uljudni dečki. Popotnik je šel skozi vas. Več otrok se je igralo na poti. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in levo, odkrijejo se in prijazno reko: „Bober večšr!” „Bog daj”, pravi popotnik in gre dalje. Kar se obrne in vpraša: „Katera pot drži v mesto?” Otroci glasno odgovori: „Desna pot!” Eden pa še za popotnikom gre in ga spremi do vrh hribca, kjer mu na tanko pokaže pravo pot v mesto. Ti otroci so bili uljudni. H. Mesto. Semen. Lencika je večkrat mater prosila, da bi jo enkrat vzeli s seboj v mesto. V bližnjem mestu je bil semen. Ker je bila pridna, storili so ji mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko masla ter so šli z Lenčico po veliki cesti v mesto prodajat ga. Proti večeru pridete domov, in Lenčica pripoveduje bratcu: „V mestu je veliko, veliko hiš. Vse hiše stoje v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so Široke in gladke ceste in ulice. Po 62 cestah drdrali so vozovi in lepe kočije; nikoli Še nisem videla tacih. Tudi več cerkva sem vi¬ dela v mestu. Na širocem prostoru, ki se trg imenuje, je bila velika množica kmetskih ljudi. Prodajali so živino, mesč, žito, mrvo, zelenjavo, mleko, maslo in še veliko druzih pridelkov. Tam sve tudi z materjo prodajali sadje in maslo. Roko¬ delci, kakor: mizarji, kolaiji, kovači, ključaničaiji, vožaiji, usnjarji in drugi, so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Rekli so mati, da so to uradniki in drugi bogati meščani in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blagč za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkdr, riž, fige in drugo blagč za živež. Opčludne so me peljali mati v gostilno, kjer sve dobili dobre juhe. Ko prideve iz gostilne, zaslišim močno ropo¬ tanje. Mati pravijo: Boben poje, vojaci gredč. N/ ‘ " "' _ _ Crez trg pride mnogo vojakov. Vsi so bili enako oblečeni in puške so imeli na rami. Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. v Sla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik za našega bolnega hlapca kupiti. Iz 63 mesta grede šli sve mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepč je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da, te tudi vzamejo v mesto s sebčj!“ Bratec teče k očetu in prosi: „Oče! ali bom šel enkrat z vami v mesto ?“ Oče reko: „Ce se bos rad učil, peljal boŠ z menoj našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat. “ L Domače živali. Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so Štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golob, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajete sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca daje nam meso in volno, prašič pa slanino in mesč za klobase. Pes varuje bišo. Mačka lovi miši. Kokčš nese jajca. Petelin nas rano kliče na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in peijem. 64 Mlado jagnje. Jl/ilado jagnje, leju)- kelo-,