Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr, 34959K50E VESTNIK Celovec • četrtek • 18. januar 2001 štev. 3 (3101) • letnik 56 * cena 10 šil.*0,73 evra Jezikovna politika držav v času globalizacije MATURANTJE SLOVENSKE GIMNAZIJE vabijo na maiuranlski ples v petek, 9. februarja 2001, ob 19.30 v Celovcu v Domu sindikatov ÖGB-Haus, Bahnhofstrasse 44 Za ples bodo igrali »||(|(| »»1IEILEMEIS« Srečolov in polnočni vložek! Prisrčno vabljeni! Q vet Evrope in Evropska uni-ijja sta leto 2001 razglasila za leto evropskih jezikov. V ta namen bodo države, posamezne institucije civilne družbe ipd. organizirale številne prireditve, na katerih bo izpostavljen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti za obstoj in razvoj evropskega integracijskega procesa. V času globalizacije in svobode pretoka blaga, kapitala, storitev in ljudi v Evropi se postavlja vprašanje ohranitve jezikovne in kulturne raznolikosti v novi luči in v novih dimenzijah. Zato je Svet Evrope že pred leti izdelal evropsko listino manjšinskih in regionalnih jezikov, v kateri izpostavlja vprašanje ohranitve manjšinskih in regionalnih jezikov in kultur in predvideva vrsto ukrepov, ki naj bi služili uresničitvi cilja listine. Vrsta držav je listino že podpisala in ratificirala. Avstrija bo ratifikacijo opravila še to leto. Iz vsega tega sledi, da bodo države morale sprejeti nove modele jezikovne politike. Zgodnja večjezičnost bo potrebna in v ta razvoj bo treba funkcionalno vključiti tudi interese manjšinskih in regionalnih jezikov. V smislu teh evropskih razprav se zdi koroška debata o reformi manjšinskega šolstva še dokaj zastarela in naloga komisije na nivoju zveznega ministrstva za šolstvo bo tudi v tem, da posodobi razpravo o reformi DRUŠTVO KOROŠKIH SLOVENSKIH PRAVNIKOV vabi na predavanje mag. Rudija Vouka »Odločitev ustavnega sodišča o priznanju slovenščine kot uradnega jezika v Dobrli vasi in posledice za druge občine dvojezičnega ozemlja« v petek, 19. januarja 2001, ob 19. uri v gostišču Juenna v Cepičah pri Globasnici manjšinskega šolstva tudi v odnosu do širših potreb po dvo- in večjezični kvalifikaciji. Gre za vprašanje ustrezne jezikovne politike posameznih držav in planiranja take politike. Manjšine oziroma sodobni eksperti imajo veliko izkušenj, ki jih lahko smotrno vnesejo v to razpravo. Poti nazaj ni. Prihodnost ima tisti, ki je dobro kvalificiran in k temu spada tudi dobra jezikovna izobrazba. Zato bo morala dunajska komisija imeti v mislih predvsem interes, da bo šolstvo prispevalo k temu, da bodo ljudje kos izzivom današnjega in jutrišnjega časa. Dr. Marjan Sturm MEDDRŽAVNI ODNOSI Slovensko veleposlaništvo v Beogradu Slovenija je med prvimi državami, ki je po političnih spremembah v Srbiji in ZR Jugoslaviji začela normalizirati me-državne odnose. Tako je v zadnji številki Uradnega lista bil objavljen tudi ukaz o odprtju veleposlaništva Republike Slo- Na novoletnem koncertu v k & k centru v Šentjanžu je zaplesala tudi folklorna skupina »France Marolt« iz Slovenije in s svojim dovršenim plesom očarala občinstvo, posebno še, ker je zadnje čase prireditev s folklornimi plesi bolj malo. Na prireditvi so nastopili tudi Smrtnikovi bratje. Foto: H. Wein venije v Beogradu. Pred dobrim mesecem dni, ko je bil v Ljubljani na obisku (po skoraj 10 letih) jugoslovanski zunanji minister Svilanovič, so podpisali tudi sporazum o vzpostavitvi medsebojnih diplomatskih odnosov. Zagotovo bo lažje razrešiti številna vprašanja med obema državama, ki so ostala odprta praktično vse od razpada skupne države. Slovenija se je odločila, da bo v kratkem odprla tudi generalni konzulat v Podgorici v Črni gori. Kot je slišati iz vladne palače, naj bi bil slovenski veleposlanik v Beogradu Borut Suklje, trenutno poslanec Liberalne demokracije Slovenije, sicer pa prekaljeni politik slovenske levice še iz časov skupne države in do nedavnega tudi slovenski notranji minister. Ta teden se je v Ljublani mudila gospodarska delegacija iz Srbije. Predstavniki 31 podjetij tekstilne, pohištvene, farmacevtske in gradbene industrije ter bančništva so se v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije dogovarjali o konkretnih poslih s predstavniki slovenskega gospodarstva. Ob tem velja omeniti, da je Gospodarska zbornica Slovenije svoje predstavništvo v Beogradu odprla že pred dobrima dvema mesecema. a. k. PREBLISK branijo kakšne ceste ali železnice v svoji bližni? Vsi smo za boljše prometne povezave, samo ne pred svojo hišo, ne v bližini turističnih centrov, ne na ekološko pomembnih zemljiščih, ne tam, kjer bi tak pro- Mislim na tiste ure, ki baje na Dunaju tečejo drugače. Kako naj si sicer razlagamo zamero, ne le znotraj FPÖ, ko ministrica za promet Forstingerje-va enostavno ne uvidi vele-važnosti koroških zahtev in je - no, ja, začetnica pač - enostavno Črtala, črtala r\ msiiclsa ura in še enkrat črtala pro- UUllOJSKC UlG jekte. Navadni član FPÖ je zato celo zagrozil, da si bo zadevo s koalicijo še krepko premislil. (To je demokracija, ko lahko navadni člani odločajo o celi stranki. Kaj, če bi vsak to poskusil?) Dejstvo je, da manjka Koroški dobrih cest, boljših železniških povezav itd. Po drugi strani pa: ali ni s tem ugodila številnim ljudskim iniciativam, ki se na vse pretege jekt kvaril razgled, ne tam, kjer bi lahko turisti ušli še naprej v Italijo ali Dalmacijo ... Ostane še puščava Gobi. In če bo šlo tako naprej, bo Koroška nastala puščava, gospodarska namreč. Pa saj imamo politike za to, da bodo čez deset ali dvajset let dežurni krivci. Oni so bili tisti, mi smo ja hoteli čisto drugače... S. W. KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTK IN ŠTUDENTOV V GRADCU vabi na otvoritev projekta »GmeetsM« (Gradec meets Metelkova) SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »EDINOST« IN SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na pevski koncert »Od Korotana v petek, 19. januarja do Jadrana« 2001, ob 20. uri v Forumu Stadtpark v soboto, 27. januarja 2001, ob 19.30 v Pliberk v Kulturni dom Sodelujejo: Nastopajo: ■ MoPZ Zarja iz Trbovelj ■ Helmut Schäfer ■ MoPZ Vres iz Prevalj ■ Bernhard Loibner ■ MoPZ Franc Zgonik iz ■ Karl Jenšac Branika ■ Hörb ■ MoPZ Tabor z Opčin ■ DJ Shocker ■ MoPZ Foltej Hartman iz ■ DJ Blaž Pliberka Vabljeni! Prisrčno vabljeni! "7 nano je, da je le majhno šte-Avilo ljudi politično interesi-ranih in da je le drobec teh pripravljenih tudi plavati proti toku reke - se aktivno postaviti proti vladajočim strukturam, ko le-te izrabljajo svojo oblast. Od Marije Terezije dalje je šolsko vprašanje politično vprašanje in se na Koroškem uporablja v protislovenski strategiji. Tudi aktualna tematika »dvojezičnost za 4. razred/šolsko stopnjo v dvojezičnih ljudskih šolah« je deležna omenjene politične obravnave. Mnoga leta pred odločitvijo ustavnega sodišča so nemško-nacionalno usmerjeni politiki in šolski uradniki trosili vesti o poslabšanju šolske situacije za Slovence, če bo ustavno sodišče odločilo v naš prid. Dejansko so to politično obarvane grožnje: poslužili se bomo nemškonacionalnih združenj in videli boste! Te premišljene, namerne in v preteklosti preizkušene grožnje so se verjetno ustrašili nekateri naši vplivnejši funkcionarji in uradniki, prenehali razmišljati o potrebi po- sodabljanja šolskega sistema in med učiteljstvo začeli raznašati vesti o možnem poslabšanju učne situacije v četrtem razredu. Vede ali nevede so ustregli nemškonacionalni propagandi in ustvarili posebno pri dvojezičnem učiteljstvu bojazen in nesigurnost ter tako vnaprej zadušili vsak možen upor. Da je večletno raznašanje nemškonacionalnih groženj škodilo le nam samim, ni treba posebej razlagati. Kugyjev razred na slovenski gimnaziji - pot v odprto družbo Za ureditev prvega Kugyjevega razreda v šolskem letu 1999/ 2000 ima bivši ravnatelj dr. Reginald Vospernik nedvomno velike zasluge. V 1C (sedaj 2C) so otroci iz Slovenije, Italije in Avstrije. V IB (sedaj 2B), tako zvanem italijanskem razredu, so Korošci. Učni program je za omenjene razrede enak. Ku-gyjevci se dodatno mnogokrat zadržujejo na šolanju v tujini. Skoraj bi jih imenoval obiskovalce elitnega razreda. Italijanščine se učijo tri ure na teden. Ker predmetnik italijanskih ur ne predvideva, gredo na račun drugih predmetov - manj glasbe, tehničnega oblikovanja, telovadbe, nemščine ali slovenščine. Število vseh učnih ur na teden se ne sme prekoračiti. Slovenska gimnazija je pravočasno pričela z izobraževanjem v evropskem duhu, kar pripomore tudi k odpravljanju predsodkov napram Slovencem v naši deželi. Šola uživa vso podporo staršev otrok. Deluje s pogledom v bodočnost. Četrti razred v dvojezičnih ljudskih šolah - nezakonito stanje Trenutno predvideva predmetnik (urnik) za četrti razred sedem ur nemščine in štiri ure slovenščine na teden. Ostali pouk je nemški. Slovenščino obiskujoči otroci imajo navadno po eno uro telovadbe in risanja manj kot ostali otroci, dve uri pa morajo ostati dalj v šoli. Ob upoštevanju razsodbe ustavnega sodišča bi postal četrti razred dvojezičen, kar si lahko poenostavljeno predstav- ljamo tako: sedem ur nemščine, štiri ure slovenščine, ves ostali pouk dvojezičen - skupno število tedenskih učnih ur ostane isto kot sedaj. Nova ureditev bi pomenila znaten korak naprej, k zboljšanju jezikovne kompetence. Možnost je (bila) dana. Uvedba dvojezičnosti v četrtem razredu - merjenje z različnimi merili Zaradi začetka omenjene situacije zastavijo nekateri naši svoj vpliv namesto za potrebne in koristne spremembe v nasprotno smer. Zame popolno- ma nerazumljivo obnašanje. Niti sklepov v našem najpomembnejšemu gremiju, razširjenem KOKS, ne omogočijo. Po prebranem prispevku dr. Reginalda Vospernika 11. 1. 2001 v Slovenskem vestniku imam vtis, da se ni opredelil v nobeno smer. Tudi ni povedal, zakaj se je v šolskem odboru NSKS trudil za sklep o možnosti umika pritožbe pri ustavnem sodišču, kdo je stal v ozadju oziroma želel (naročil) tak sklep in kaj bi bilo po umiku pritožbe iztržiti. Zakaj različna merila pri začrta vanju šolske izobrazbe in vzgoje za bodočnost? Stavljam vprašanje: zakaj dr. Vospernik kot predsednik šolskega odbora NSKS skupno s starši, učitelji in KOKS ne ukrene kaj dodatnega k temu, kar sta v šolskih zadevah storili osrednji organizaciji? Lepo pisati, nič storiti, se izgovarjati na druge in povrhu še ospora-vati, kar so dosegli drugi, ni prava pot za dosego napredkov. Franc Kukoviča Dvojna merila pri organiziranju boljše kvalitete šolske izobrazbe SPOMINSKA SVEČANOST Tudi ta bitka je bila seme samostojnosti Slovenije 10. in 11. januarja 1942 je nacistični okupator zagrešil v Sloveniji enega od svojih številnih vojnih zločinov. Po hudi borbi z borci Cankarjevega bataljona so nemške policijske in vojaške enote zavzele vas Dražgoše nad Železniki na Gorenjskem in jo do tal požgale in porušile. 41 prebivalcev so pobili na kraju samem, ostale vaščane pa odgnali ali pozaprli. V borbi je padlo 8 partizanov. V spomin na ta dogodek je bil minulo nedeljo že 49. spominski pohod v Dražgoše, ki se ga je udeležilo več kot deset tisoč pohodnikov. Med njimi je bil tudi predsednik R Slovenije Milan Kučan, predsednik Državnega zbora Borut Pahor, predsednik zunanjepolitičnega odbora v slovenskem parlamentu Jelko Kacin in drugi visoki predstavniki političnega ter družbenega življenja države. Proslave so se udeležili tudi številni koroški Slovenci s predsednikom ZSO Marjanom Sturmom in predsednikom Zveze koroških partizanov Petrom Kucharjem na čelu. Državnozborski poslanec Franc Kavčič je v svojem govoru poudaril vseslovenski pomen Dražgoš za preživetje naroda, ki sta ga nacizem in fašizem obsodila na smrt. Dražgoše so se dogodile v času, ko je nemški nacistični stroj bil na višku svoje moči, tiste dni sta grozila padec Moskve in Leningrada. Pod bičem fašizma je ječal ves svet. Na začetku leta 1942 se je v Dražgoše prebil Cankarjev ba-talajon slovenske partizanske vojske, potem ko je dneve poprej uspešno razbil nemško po- Zoran Predin je pel v spomin in opomin Slovenska vlada popolna Po nedavnih volitvah in na začetku mandata je Liberalna demokracija Slovenije skupaj s koalicijo strank že takoj na začetku predložila novi zakon o vladi. Z njim so skrčili število ministrstev oz. resorjev. Vendar pa se zaradi referendumske pobude skupine državljanov zoper predlagani zakon ni moglo vlade oblikovati že takoj na začetku mandata po volji premiera Drnovška. To so storili pred slabim tednom dni. V prenovljeni dvorani slovenskega parlamenta so konec tedna poslanci s prepričljivo večino potrdili še štiri ministre. Tea Petrin je postala ministrica za gospodarstvo, Lucija Čok ministrica za šolstvo, znanost in šport, Pavel Gantar minister za informacijsko družbo in Jakob Presečnik minister za promet. a. k. licijsko kolono. Za ta udarec so se Nemci odločili kruto maščevati, kar so s požigom Dražgoš in s pobijanjem ter pregonom vaščanov tudi storili. Če nekateri danes hočejo krivdo za ta zločin naprtiti partizanom, potem - tako govornik Franc Kavčič - pozabljajo, da je okupator slovenskemu narodu namenil izginotje in pogin in je bil upor potreben in upravičen. Prav uporniški duh, ki je med Slovenci vzplamtel med drugo svetovno vojno, je pripomogel k temu, da je slovenski narod od vsega začetka stal na strani antifašizma. Tudi iz tega je zraslo mednarodno priznanje samostojne države Slovenije leta 1992. Ta duh upornosti in samoobrambe je tudi leta 1991 pripomogel do zmage. Govornik je s pogledom v prihodnost dejal, da bojo Slovenci v Evropski uniji res sestavni del skupnosti narodov, obenem pa bojo sami odgovorni za svojo prihodnost. Kajti boj za preživetje in dostojanstvo se bo nadaljeval. Zahteve, daje treba z ulic, šol in kulturnih domov črtati partizanska imena, je imenoval čudaške in nesprejemljive. Drugo leto, 60 let po požigu Dražgoš, bojo pohodniki petde-setič šli na pot, da bi se spomnili tistih davnih hudih dogodkov, ki niso šli v pozabo. wafra OSEBNI JUBILEJ PREDSEDNIKA SLOVENIJE Milan Kučan 60-letnik Te dni obhaja Milan Kučan, I prvi predsednik samostojne in demokratične Republike Slovenije, svojo 60-letnico. V Dražgošah, kjer se je udeležil pohoda in spominske sveča- nosti na zločin, ki so ga nad to gorenjsko vasico in njenim prebivalstvom 10. in 11. januarja 1942 zagrešili nemški okupatorji, sta mu za rojstni dan čestitala tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm in predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar. Čestitkam se pridružujejo tudi uredništvo in bralci Slovenskega vestnika. Ad multos annos - še na mnoga leta! Moja dežela -lepa in gostoljubna Pod tem geslom je potekalo tekmovanje med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Na tradicionalnem srečanju turističnih delavcev v Moravskih toplicah je Turistična zveza Slovenije razglasila tudi rezultate. Prvo mesto je pripadlo Moravskim toplicam, dru- go termam Čatež in tretje termam v Žrečah. V posebni skupini tako imenovanih manjših zdravilišč pa so bili najuspešnejši v Zdravilišču Šmarješke Toplice, sledita pa jim Zdravilišče Laško in obmorsko zdravilišče Strunjan. Vzpodbudno je, da si prav s kvaliteto uslug in urejenostjo vsa omenjena zdravilišča vedno bolj odpirajo vrata turistične ponudbe tako za domače kot tuje goste in so praktično vse leto polno zasedena, a. k. |%r. Ingrid Gogolin je prejle šnjo sredo, 10. januarja, na celovški univerzi predavala o vrednosti jezikov v Evropski uniji. Dr. Gogolin je redna profesorica za primerjalno pedagogiko na univerzi v Hamburgu in je mednarodno priznana strokovnjakinja za jezikovna vprašanja z vidika multikulturnosti in večjezičnosti. Pogovor z dr. Ingrid Gogolin je opravil Franc Wakounig. Evropski svet je leto 2001 oklical za leto jezikov. Ali smo v Evropi res že tako daleč, da moramo, podobno kot ogroženim bitjem, tudi jezikom nameniti posebno leto? No, jaz v svojem življenju še nikdar nisem bila pesimistična in zato tudi tega ne bi videla tako. Mislim, da razširitev Evropske unije, ki je pred nami, jasno kaže, daje v evropski politiki na področju jezikov bilo premalo storjenega. Evropska politika je v glavnem bila gospodarska politika in le malenkostno izobraževalna in kulturna politika. Evropska unija vse do danes nima mandata za izobraževalno politiko. Če se pa hoče EU razširiti, bo neobodno potrebno razviti tudi jezikovno politiko. Trenutno je pač tako, da so vsi jeziki članic EU enakovredni. V prihodnje to očitno ne bo tako. V EU poznamo dva nasprotujoča si problema oz. tematiki. Na eni strani je to administracija, kjer so potrebni komunikacijski jeziki, katerih uporaba bi naj bila pragmatična, na drugi strani pa so regionalni jeziki, ki jih je treba ščititi in pospeševati. Torej bo potreben neke vrste jezikovni menedžment? Da, jezikovni menedžment za najrazličnejša funkcionalnostna območja, kjer so zahteve za politiko in administracijo seveda drugačne kot za regije in spet drugačne za izobraževalni kompleks. Glede na dispariteto, ki v EU vlada pri pravni zaščiti manjšin, vse to zveni kot kozmetična operacija. Vprašati se moramo, kakšen bo razvoj oblasti na ravni EU in pri dostopu do ekonomije. Tu bo vsekakor prišlo do monopoliziranega položaja treh jezikov, to je angleščine, francoščine in nemščine, ki bojo zasedli prostor javnosti. Predvsem pa to velja za angleščino. A ta razkorak med oblastjo določenih jezikov na eni strani in med zavzemanjem za jezikovno in kulturno dediščino Evrope na drugi strani ni nič novega. In tudi ni pričakovati, da ga bo zmanjkalo. V kolikor bojo na eni strani nastale dominance določenih jezikov, se bojo na drugi strani pojavila protigibanja. EU ima samo takrat možnost za svoje ekonomsko preživetje, če se bo prebivalstvo s tem identificiralo. Torej tu ne gre za jezikovno monokulturo ali nadvlado nekega jezika nad drugimi? Ne! Pač pa za različne jezikovne ravni. Znane so jezikovne ravni, kjer bojo pomembni edinole ekonomski in oblast-nostni vidiki in kjer o manjših jezikih ne bo nobenega sledu. Vzporedno pa obstajajo jezikovne ravni z vidiki sožitja in za socialni mir. Tu pa bojo manjši jeziki in jeziki manjšin branili svoj prostor. Tudi ta pojav ni nič novega v zgodovini Evrope. Dejstvo, da poznamo v Evropski uniji izobraževalno in kulturno politiko, ki te tendence podpirata, je posledica tega, da se EU še ni utrdila kot skupni identifikacijski prostor prebivalstva unije. Prav zategadelj, ker spoznavamo, da se povečana EU drugače ne bo dala obvladati, zdaj podpirajo te tendence. Povezanost tega političnega telesa ne nastane sama od sebe, zatorej je treba prebivalstvu dati možnost in priložnost identifikacije. In jezikovna politika je ena od teh možnosti. Nova vlada v Hessnu je pred nedavnim prav z utemeljitvijo, da je treba izboljšati pouk nemščine, ukinila pouk materinščine za otroke priseljencev. Vi ste ta ukrep obsodili kot napačnega. Zakaj? Če hočejo izboljšati znanje nemščine priseljenskih otrok, je treba izboljšati pouk nemščine, ne pa ukiniti pouk njihove materinščine. Neizpodbitno je dejstvo, da imajo otroci priseljencev v Nemčiji določene težave z nemščino. To pa ni krivda že tako obrobnega pouka in časovno skromne alfabetizacije v njihovi materinščini, pač pa je vzroke treba iskati drugod. Vzroki za to so nezadosten pouk nemščine in nezadostno upoštevanje večjezičnosti otrok v ostalem pouku. Ali iz tega ne vpije strah za zgodovinsko jezikovno podobo Nemčije? Nedvomno obstajajo gibanja, ki imajo ta strah. Pri tem pa določeno vlogo igra prav ideološki vidik, kako naj bo neka nacija organizirana. Na začetku ustanavljanja nacionalne države na prelomnici 18./19. stoletja je ta organizacijska oblika bila funkcionalna. To je čas splošne alfabetizacije prebivalstva v nekem določenem jeziku, pri čemer je pragmatičnost narekovala etabliranje šolskega sistema v enem jeziku. Medtem pa je ta miselnost postala ideološki konstrukt, ki s potrebami in dejstvi današnjega časa nima nobene zveze več. Kajti takrat zaželeno stanje je danes že zdavnaj doseženo, nemščina je uradni jezik v državi in to stanje tudi ni ogroženo. Poznamo pa danes bistveno višjo stopnjo jezikovne heterogenosti, pestrosti, kot smo jo imeli pred 20, 30 leti znotraj posameznih nacionalnih držav Evrope. En vzrok za to je migracija, ki bo v prihodnje še naraščala. Drugi razlog pa je tehnični razvoj, kjer brez znanja jezikov ne gre. Ta dva razvoja pa sta radikalno drugačna od časa, ko so nastala jezikovna kultna prepričanja, ki še danes določajo politiko in naše mišljenje. Nam ne grozi nevarnost, da bi izgubili »linguae francae«, to je uradne jezike posameznih držav. Pač pa grozi nevarnost, da ne bomo dohajali dejanske jezikovne prakse v posameznih državah. Ogrožene niso »linguae francae«, pač pa drugi jeziki, ki so potisnjeni ob rob družbe, marginalizirani. Kako naj država ukrepa? Nekaj je ekonomska strategija. Če pomislimo samo na jezikov- ni potencial, ki ga imajo drugo-jezični ljudje v neki državi, potem je investicija za aktualiziranje tega potenciala v prid družbe relativno majhna. Po mojem bi bilo treba vlagati sredstva v alfabetizacijo v teh jezikih, da bo ta jezikovni potencial lahko koristil družbi. Na drugi strani pa, če izhajamo iz moralnih in etičnih pozicij, je jezik tudi človekova pravica. Naloga države naj bi bila, da ljudem na svojem območju omogoči obvladanje »linguae francae«, to je uradnega jezika, obenem jim pa nudi možnost, da živijo v drugih jezikih in v njih razvijejo polnost življenja. V jeziku pa polnost življenja razvijemo le, če smo v njem tudi alfabetizirani. Tu se pojavlja znano vprašanje avtohtonih (starih) in alohtonih (novih) manjšin. Nekatere države to močno razliku- jejo, druge pa ne. Tudi jaz ne bi razlikovala med avtohtonimi in alohtonimi manjšinami, ker imajo oboje pravico, da gojijo svoj jezik. Razlikovati zgolj v tem, da so pripadniki ene manjšine državljani, drugi pa ne, je tako iz mo-ralno-etičnega kot tudi jezikov-no-teoretičnega stališča nevzdržno. Ljudje, ki hočejo aktivno gojiti svoj jezik, in to ne glede na to, v kateri pravni državi živijo, bi morali imeti pravico alfabetizacije v svojem jeziku. To ni tako grozna zahteva do javnosti, ker si manjšine svojo javnost končno same ustvarijo. Tu gre za osnovno pravico dostopa do opismenjenosti v lastnem jeziku. Vi trdite, da danes enojezično čiste družbe ni več, ampak da je družba že večjezična. Kje je meja med eno- in večjezičnostjo družbe? Izhodišče je jezikovna večplastnost. Enojezičnost in večjezičnost sta dva vzporedna pojava, ki se med seboj pokrivata in ju zasledimo v istem prostoru. V zgodovini tako imenovane čiste enojezične družbe nikoli ni bilo, to je le ideološki konstrukt. Življenjska praksa ljudi je vedno bila večjezična, seveda v različnih odtenkih. Poznamo ljudi, ki živijo v različnih oblikah, inačičah enega in istega jezika, kar je tudi določena oblika večjezičnosti. Potem pa poznamo ljudi, ki istočasno in sočasno živijo v več jezikih. To predvsem velja za priseljene manjšine. V sodobni družbi pa se vsak človek sooča z bolj ali manj močno večjezičnostjo. Gra-dualna razlika je po mojem le ta, ali je večjezičnost za nekoga življensko važna ali pa ne. Kot Nemec si lahko v Nemčiji življenje zlahka organiziram popolnoma enojezično, to je nemško. Kot Lužiški Srb ali pa kot migrant pa si življenja tako ne morem organizirati. Za svoje preživetje potrebujem poleg nemščine še drug jezik. Angleščina danes vse bolj prodira tudi v vzgojne ustanove kot so to vrtci ali pa osnovne šole. Ali je to res najboljša pot, ali pa ne bi bilo bolje, če bi se otroci v tej starosti učili jezike sosedov? Brez angleščine danes ne gre več. Je pa dejstvo, da je pomen angleščine krepko pretiran. Angleščina namreč ni primeren jezik za zgodnje priučenje jezikov. Izbira jezikov v zgodnji mladosti naj bi se orientirala po kriteriju življenjske praktično- sti. Otroci se namreč bistveno laže naučijo jezika, ki ga lahko govorijo z ljudmi v okolju, ne pa le pri pouku. Drug razlog je, da za učenje jezikov ni dobro, če se na začetku odločimo za preenostavne jezike. Ovire, ki jih je treba na začetku jezikovnega pouka premagati, se pozneje obrestujejo v boljšem učnem uspehu in s tem, da pozneje laže osvajamo nove, dodatne jezike. Ta metoda namreč krepi zavest o lastnem jeziku in odpira vrata do drugih jezikov. Prav zategadelj je angleščina slaba izbira in je potrata učnega časa, če že otroke v vrtcih, osnovnih šola in nižjih stopnjah gimnazije z njo obremenjujemo. Dosti boljša je izbira drugih jezikov. Jaz sem za pouk angleščine, sem pa proti temu, da je angleščina prisotna v celotni izobraževalni in vzgojni biografiji otroka. Pravite, da danes ni več čisto enojezične družbe. Na Koroškem je v zgodovini očitno nikoli ni bilo, kar se odraža v obeh deželnih jezikih, ki sta polna medsebojnih izposojenk. Zaradi tega pa nista izgubila svojega značaja. Iz nemškonacionalno-političnih razlogov so na Koroškem začeli slovenščino cepiti na dva jezika, slovenščino in tako imenovano »vindišar-ščino«, to je jezikovna mešanica, ki naj bi jo govorili državi zvesti in nemštvu prijazni Slovenci. Ali je ta pojav politične zlorabe in instrumenta-liziranja jezikov znan in opazen tudi drugod po Evropi? To tradicijo najdemo v mnogih krajih Evrope in po svetu. Idealna konstrukcija jezika, ki je življenje nikjer ne pozna, služi v ideološke namene. S tem je možno ljudi ponižati ali pa povišati, jim pripisati ugled in vpliv. Konstrukt jezikovne čistoče igra od srede 18. stoletja naprej pomembno vlogo v Evropi. Takrat so filozofi izvor človeka hoteli dokazati na osnovi nekega praje-zika. V tem času nastajajo konstrukti čistih jezikov. V drugi polovici 19. stoletja se pojavi dopolnilni konstrukt, ki pravi, da dvojezični ljudje pravzaprav nobenega jezika ne obvladajo v zadostni meri. Iz tega sledi politično razvrednotenje teh ljudi. Dvojezični ljudje so nevarni. Zakaj pa to velja samo za en jezik, za en del prebivalstva, ko pa je znano, da tudi drugi jezik ni čist? Prav to je dokaz za to, da imamo opravka z ideološkim konstruktom, ker na pogovorni ravni tako imenovanega »čistega jezika« enostavno ni. Vključevanje dru-gojezičnih elementov v lasten jezik je nekaj povsem normalnega. Samo v primeru, ko jezik odmira, tega pojava ni. Sicer pa je prevzemanje elementov iz drugih, okolišnjih jezikov dokaz normalnega jezikovnega razvoja. To velja za vse jezike. In jeziki, ki imajo medsebojen stik, se razvijajo dosti bolj intenzivno. To so lingvistična dejstva. Dalje na 4. strani DR. INGRID GOGOLIN Evropska unija neobhodno potrebuje jezikovno politiko Dr. Ingrid Gogolin ...■»■miMNN POKLON PAVLU KERNJAKU Spominska tabla na rojstni hiši pri Mežnarju Miro Kernjak in Maksi Sima odkrivata ploščo llilinuli petek, 12. januarja IVI zvečer, je Šentilj doživel pomembno kulturno gesto: pri Mežnarju, na rojstni hiši Pavla Kernjaka, trubadurja koroških Slovencev, so namreč odkrili ploščo njemu v spomin. Zgodovina te plošče je tudi zgodovina obnove Mežnarjeve hiše in odraz odprtosti ter spoštljivega odnosa do kulturnih korenin kraja, kakor je v svojem govoru dejal poslovodja SPZ Janko Malle. Zdajšnji gospodar Gernot Zimmermann, ki je tudi daljni 1/est o nenadni smrti Lojzke V Boštjančič ni le pretresla Branče vasi, temveč je bolestno odjeknila po vsej bilčovski občini in preko njenih meja. Lojzka ni bila znana in priljubljena le v domači občini, poznali so jo tudi po vsem naselitvenem prostoru naše narodne skupnosti, zlasti v vrstah slovenskih žensk, saj je bila dolga desetletja prisotna v okviru Zveze slovenskih žena ali naših osrednjih organizacij. Bila je vedno prisotna in aktivna, kadar je šlo za pravice žensk, za ohranitev slovenske kulture in jezika ali za druga narodnostna vprašanja. Vest o njeni smrti nas je prizadela tembolj, saj je preteklo komaj dobro leto dni, odkar smo se ženske v prijetnem vzdušju srečale v Bilčovsu in obhajale njen 80. življenjski jubilej. Minulo sredo pa smo se zbrali na bilčovskem pokopališču in se za vedno poslovili od naše Lojzke. Življenjska pot pokojne se je pričela leta 1919 - eno leto po koncu prve svetovne vojne in hkrati leto pred koroškim plebiscitom. Gotovo je to zaznamovalo tudi njeno mladost, saj je v lastni domači vasi v Kajza-zah, kjer je doraščala v socialno težkih razmerah, a v narodno zavedni družini, spoznala, da se človeštvo deli v dva tabora. Zgodaj je dobila stik z domačim slovenskim prosvetnim društvom v Bilčovsu, rada se je spominjala prvih iger, predvsem pa je ljubila domačo slovensko pesem. Bila je mlado doraščajoče dekle, ko je prišlo leto 1938 in sprva niti ni slutila, da bodo tudi koroški Slovenci občutili oziroma postali žrtve Hitlerjeve diktature. Vsakega, ki se ni uklonil nacistični miselnosti, ki je ostal zvest svojemu narodu in jeziku, so razglasili za sovražnika. Tako je tudi Lojzka doživela tiste usodne dni aprila leta 1942, ko so pregnali slovenske družine z njihovih domov in jih odvedli v razna taborišča v Nemčijo. Videla je, kako so prišli po Plavčevo in Miklavževo družino, ter spoznala tudi vse tiste, ki so brez BILČOVS Lojzke Boštjančič ni več med nami sramu oropali njihove domove. Čeprav je Lojzka ostala doma, je tudi občutila nasilje fašizma. Zato se ni obotavljala in se je kmalu skupno z drugimi -predvsem ženskami - kot aktivistka odločila za odpor. Podpirala je partizane, skrbela za njihovo prehrano, predvsem pa raznašala rodoljubne in svobodoljubne vesti. Vse to je delala iz notranjega prepričanja, saj ji je tako odločitev narekovala stiska naroda, ki ga je močno ljubila. A njene zveze z odporniškim gibanjem okupatorju niso ostale prikrite. Prestajala je številna zasliševanja in grožnje, vendar ni nikogar izdala. Zaradi tega je bila aretirana in zaprta v celovškem zaporu, kjer je srečala številne ženske, s katerimi je delila isto usodo. Kljub težkim dnem trpljenja in ponižanja ni klonila in obupala. Po srečnem naključju ji niso sodili in ko je napočil čas zmage nad fašizmom, se je sicer težko bolna vrnila domov. Takoj po osvoboditvi seje Lojzka vključila v domače društvo, med politično angažirane ljudi, posebno pa v vrste Antifašistične fronte žena, predhodnice današnje Zveze slovenskih žena, in se do konca svojega življenja razdajala in borila tudi za pravice žensk. Kot mati je skupaj z možem svoje otroke vzgojila v narodno zavedne, poštene in zavzete člane slovenske narodne skupnosti. Imela je plemenit značaj, ki je razodeval skromno, a odločno in zavedno Slovenko. Kot taka je bila cenjena svetovalka in v oporo, kadar je šlo za vprašanje žensk in za probleme naše narodne skupnosti, posebno tudi v domačem kraju. Zaradi tega so njene tovarišice v ZSŽ bile nanjo vedno ponosne in je bila vsem za zgled. Ob odprtem grobu se je od Lojzke Boštjančič poslovila županja občine Bilčovs Stefi Quantschning, se ji zahvalila za njen doprinos na političnem področju, a tudi za njene kritične misli, ki jih je Lojzka vedno izrazila, kadar je šlo za pravice žensk ali za narodna vprašanja. Ob odprti gomili je spregovorila tudi predsednica ZSŽ Milka Kokot. Orisala je življenjsko pot pokojne odbornice in sodelavke in ob koncu dejala: »Danes, ko se od Tebe, draga Lojzka poslavljamo, se Ti iskreno zahvaljujemo za vse, kar si kot ženska storila za nas in s tem tudi v korist naše narodne skupnosti. V svojem in v imenu Zveze slovenskih žena, Zveze slovenskih organizacij ter Slovenske prosvetne zveze možu, otrokom in ostalim svojcem izrekam iskreno sožalje. Obljubljamo, da bomo predvsem ženske, a tudi naši rojaki v Tvojem duhu delovali tudi v bodoče in Te v tem smislu ohranili v častnem ter spoštljivem spominu.« Ob velikem številu domačinov ter žalnih gostov, ki so prišli iz Roža, z Zilje in iz Podjune, je pogrebno mašo daroval bilčovski župnik, dekan Leopold Kassl, ki je opravil tudi pogrebne obrede, cerkveni pevci so oblikovali poslovilno mašo, medtem ko se je moški zbor od Lojzke Boštjančič ob odprtem grobu poslovil s pesmima žalostinka-ma, zadnjo celo na Lojzkino besedilo. Številnim izrazom sožalja, ki so jih sorodniki prejeli ob smrti Lojzke Boštjančič, se kot zvesti bralki našega lista pridružuje tudi uredništvo Slovenskega vestnika. am sorodnik P. Kernjaka, se je namreč odločil, da bo hišo popravil in v njej namestil masažni salon. Rade volje je ustregel predlogu predsednika šentiljskih cerkvenih pevcev Maksija Sime, da bi na hiši pritrdili spominsko ploščo. Svečanost odkritja spominske plošče so olepšali zbor šentiljskih cerkvenih pevcev, ki ga vodi Rudi Gröblacher, duo Albert in Pavle ter MGV St. Egyden. Za blagoslov od zgoraj pa je prosil župnik Petričič. Pavle Kernjak ima zdaj v domači občini tudi spominsko tablo. Drug viden spomin nanj je ulica na Vrbi oz. na Žo-pračah, ki je poimenovana po njem. franc NADALJEVANJE S 3. STRANI Evropska unija ... Da pa prevzemanje drugoje-zičnih elementov v določenih okoliščinah služi kot sredstvo preziranja in sramotenja, pa ima ideološke osnove in povezave. Vsak čas jih je možno uporabiti proti politično neprijetnim osebam. Ta mehanizem je znan po vsem svetu. Ali bojo v teku časa nastali, nastajali novi jeziki? Mislim, da se bojo v teku zgodovine iz jezikov, ki jih danes poznamo in govorimo, razvili novi jeziki. Predvsem to velja za angleščino in francoščino, ki sta kot kolonialna jezika daleč razširjeni po svetu. Nekega dne bo nekdo s političnim aktom določil, da bo recimo to ali drugo vejo angleščine razglasil za poseben jezik. Oklic lastnega jezika je, kot vemo, vselej izraz politične volje. Hvala za pogovor! LEPENA Umrla je Marica Blajs Na življenjski poti srečal nas bo marsikdo, a ljubil kot Ti nas nihče ne bo. To je bilo uvodno besedilo I na črnoobrobljenem listu, ki so ga prvo soboto in nedeljo v tem letu delili po ka-pelških grapah in drugih sosednjih krajih. Oznanjal je, da nas je po dolgi, težki bolezni in vendar še mnogo mnogo prezgodaj, 6. januarja, za vedno zapustila žena, mati, babica in sestra Marica Blajs. Marica Blajs se je rodila 22. septembra 1934 v Koprivni nad Črno v družini Verdel, kjer je bilo dvanajst otrok. Po težkem otroštvu, polnem odrekanja, je leta 1950 večina družine odšla v Avstrijo, kjer se je po nekaj skupnih tednih na Brnci in nato pri Rastočni-ku v Lepeni razšla. Marica je odšla najprej služit kruh k Hrevelniku v osenči Lepene, potem pa k Auprichu na sončno stran. Tam je spoznala gospodarjevega brata Ernija in se leta 1955 z njim poročila. Mlada zakonca sta še nekaj let živela doma na kmetiji, potem pa sta se odločila, da gresta na svoje. V Kebrovi bajti sta našla svoj prvi lasten in skromen dom, kjer sta prebivala skupno s petimi otroki in si počasi, pod najtršimi pogoji zgradila svoj dom ob lepenski ljudski šoli, kamor so se leta 1967 preselili. Tam so se rodili še trije otroci. Kljub temu, da je moral mož teden za tednom hoditi na delo v gozd, večinoma h grofu in se je le ob koncu tedna vračal domov, je Marica prebrodila vse težave, ki so bile povezane z delom z otroki, na gradbišču in na majhni najeti kmetijski zemlji. S pridnostjo in požrtvovalnostjo sta omogočila otrokom solidno izobrazbo in štirim celo maturo na slovenski gimnaziji v Celovcu. Najhujši udarec pa sta doživela, ko se jima je v gozdu smrtno ponesrečil sin Andrej. Marica Blajs je bila žena, mati in babica kot je samo še malo takih. Z nasmehom, s skromnostjo in velikim srcem ji je uspelo, da je držala skupaj družino, da je ustvarila dom, kamor so se vsi radi vračali. Otroški živ žav je nikoli ni motil in po hudi operaciji februarja lani, ko ji je zahrbtna bolezen že zadala neozdravljive rane, se je toliko opomogla, da je doživela še prvo rojstvo v družini najmlajše hčerke in tako postala s komaj 66 leti trinajstič babica. Bila je mati, ki je na nevsiljiv, prijeten način, predvsem pa z zgledom posredovala življenjske vrednote in svojo narodno zavednost otrokom in tudi vnukom. In še ko jo je bolezen že priklenila na posteljo, ji je bila skrb za druge večja kakor zase. V ponedeljek, 8. januarja, smo jo pospremili k zadnjemu počitku. Velika množica sorodnikov, znancev in prijateljev se je zbrala na pokopališču pri Devici Mariji v Trnju in pri maši, ki staje darovala domači župnik Poldej Zunder in Janez Tratar, sooblikoval pa cerkveni pevski zbor. Narava pa je jokala z nami. RAZSTAVA V DOMU V TINJAH Močan utrip šmihelskih likovnikov v r mihel že od nekdaj slovi kot «J kulturno zelo zagnana in delovna srenja, tam so doma dobri pevci, igralci in lutkarji. Zadnja leta pa se ta kraj prebija v zavest ljudi tudi kot kraj likovnikov, kiparjev in strugarjev - pač ljudi, ki so jim poleg vsakdanjega boja za kruh drage in mar tudi lepe strani življenja. V soboto, 13. januarja, zvečer se je v Tinjah v Domu prosvete začela razstava del Alberta in Simone Krajger ter Alberta Messneija, ali hudomušno rečeno - razstave ene Simone, dveh Albertov in dveh Krajgerjev. Simona Krajger, študentka v Gradcu, se v Tinjah predstavlja z motivi, ki kipijo v nebo. Barvno nežne, le tu in tam bolj bolj glasne kompozicije so podobne razvejanemu drevesu in to hrepenenje po višavah se odraža tudi v visokoformatnosti pejsažev. Pravi kontrapunkt so slike Alberta Krajgerja, Simoninega RADIŠE 25. Radiški ples NI eke vrste svetovni jubilej je IM doživel v soboto 13. januarja 2001, Radiški ples. Za glasbeni okvir je poskrbel ansambel Stopar, ki že leta redno gode na tem plesu. Stoparji so postali na Radišah že zelo domači. Na pleš so prišli Radišani in gostje iz drugih krajev in slovenskih društev, Šentpri- Gaudeamus v Šentpetru v Qestnajst maturantk in ma-iJturantov (13 plus 3) Višje gospodarske šole v Šentpetru pri Šentjakobu je pretekli petek v občinskem kulturnem domu pripravilo odlično obiskan in organiziran maturantski ples. To je osma generacija te petletne šole, ki bo z zaključnimi izpiti letošnjih maturantov poslala v poklic in življenje že 151 usposobljenih absolventov. Mag. Štefan Schellander, ravnatelj šole, je predstavil vse maturante in jim podaril rdeče nageljne. Res lepa gesta, ki izpričuje prijetno vzdušje na tej šoli. očeta. Albert Krajger razstavlja akvarele in skulpture. V slikah se močno zgleduje po naravi, skuša jo ujeti v svoj vidno-poj-movni svet in ji pri tem vtisne svoj umetniško-izrazni pečat. Skulpture so iz apnenca in lesa. Dočim so beli apnenčasti objekti zelo košati in razbohoteno oblikovani, saj v marsičem spominjajo na vilendorfsko Venero, so lesene figure zelo nežne. Opazovalca tu in tam obide strah, da se bo prav zdaj ta filigrana umetnina prelomila, zlomila. Iz grčastega in žilastega lesa izkopane skulpture zelo dobro har- moža, Sel (tokrat jih je bilo na žalost manj kot ponavadi), Celovca, Roža, in od drugod. Radišani so si za jubilejni ples izmislili nekaj presenečenj, ki jih je občinstvo dobro sprejelo. Imeli so specialni srečolov. Vsaka srečka, ki je prinesla dobitek, je imela še dodatno možnost uspeha. Poleg »normalinih« dobitkov (npr. snežna deska), so pri drugem žrebanju bile med zadetki dragocene reči, npr. televizor, Hi-Fi naprava, letni abonma za V dvorani je bilo videti med obiskovalci tudi precej častnih gostov. Slovenski generalni konzulat v Celovcu je zastopal monizirajo z belimi figurami. Tretji v družbi šmihelskih razstavljalcev je Albert Mesner. Pri njem opažamo sožitje nasprotja. To se na eni strani odraža v pestrosti in širini izbranih motivov, na drugi strani pa v redukciji pri prenosu na platno. Mesnerjev lok motivov sega od narave in poslopij do ženskega akta. Odslikan motiv, Messner dela samo z lopatico, zožen na samo jedro izpovedi in figuralne kompozicije, z vso težo obvlada razpoložljivo slikovno ploskev. Slike oz. skulpture so seveda naprodaj, franc mestno gledališče, slike znanih koroških slikarjev in drugo. Presenečenje je bil tudi polnočni vložek. Plesalke in plesalci iz šole »Mojce Horvat« so predstavili nekaj zanimivih plesov. Ko so se neverjetno gibljive plesalke s svojimi partnerji vrtele po plesišču, je marsikateri Radišan pozabil zapreti usta. Na lanskem Radiškem plesu je bilo nekoliko več ljudi. Ponudba prireditev je bila ta dan zelo velika. Mogoče bi bilo dobro, če bi se društva med seboj dogovarjala o terminih in tako imela na svojih prireditvah morda le nekaj več gostov. Ko so proti jutru Stoparji postali utrujeni, so jim priskočili na pomoč Radiški muzikantje, ki so tudi že znani po vsej južni Koroški. Radiški ples se je končal v zgodnjih jutranjih urah. Nekateri fantje niti niso našli poti domov; zajtrkovali so po drugih vaseh. Vidimo se drugo leto na 26. Radiškem plesu, prej pa na Gimnazijskem plesu, ki bo 9. 2. 2001 v Domu sindikatov v Celovcu. Tomaž Ogris ml. Jure Žmauc, deželni šolski svet dr. Teodor Domej, KKZ bivši ravnatelj dr. Janko Zerzer, SGZ predsednik Dr. Matevž Grilc in ETNOLOGIJA Stare zgodbe, napisane na nov način Trst in njegovo podeželsko, I s slovenskim prebivalstvom poseljeno zaledje, omogočata vedno nove pristope k raziskovanju njune nekdanje gospodarske soodvisnosti. Prav tako so ti kraji zanimivi za vse, ki raziskujejo načine življenja žensk v preteklosti. Z različnimi načini oskrbe tega pristaniškega mesta s prehrambenimi in drugimi proizvodi so se namreč ukvarjale tudi ženske, ki so na ta način prispevale k preživetju družine ali lastni gospodarski neodvisnosti. Številnim knjigam, prispevkom in razstavnim katalogom o različnih poklicnih skupinah in načinih družinskega življenja ter sorodstva v vaseh, ki so bile do druge svetovne vojne gospodarsko odvisne od Trsta, se je tik pred iztekom leta pridružila še knjižica z naslovom »Potepanja po poteh Šavrinke Marije«, ki je sta jo napisali mladi etnologinji Špela Ledinek in Nataša Rogelja in je izšla v Knjižnici glasnika Slovenskega etnološkega društva v Ljubljani. Kljub temu, da je bilo v zadnjih dveh desetletjih o tej temi kar precej napisanega, saj so izšli kar trije deli spominov Šavrinke Marije Franca iz Gračišča z naslovom »Šavrinske zgodbe« in roman »Šavrinke«, ki ga je pisatelj Marjan Tomšič napisal prav na temelju njenih pripovedi, sta se mladi avtorici teme lotili na nov in svež način. Z avtorico spominov sta se o njenem življenju in delu ne le pogovarjali, tudi sami sta se po njenih napotkih peš odpravili po poti, ki jo je Marija Franca prvič prehodila že leta 1921 kot štirinajstletna deklica. Na tej poti - od Gračišča do vasi v okolici Buzeta in nazaj do Trsta - na katero sta se odpravili z izčrpnim znanjem, je nastal zanimiv foto-strip, sestavljen iz njunih fotografij ter odlomkov iz intervjuja in njunega lastnega dnevnika. V foto-stripu se današnji utrip krajev s pomočjo spominov glavne junakinje preplete z ne tako oddaljeno preteklostjo. Ženske, ki so pot do Trsta in nazaj lahko premagale v enem samem dnevu, so Trst poslovodja mag. Jože Picej, družabnosti pa so se udeležili tudi ravnatelji slovenskih in dvojezičnih srednjih šol, prof. Jože Wakounig, mag. Maja Amrusch-Hoja, mag. Herman Kelich, in seveda direktor Mohorjeve dr. Anton Koren. Manjkal pa tudi ni predsednik NSKS Bernard Sadovnik. Vse te in še druge častne goste so pozdravi- Mladi so tudi tokrat razgibali ples m V UL A i J« ’ li» Uvodni ples je bil posvečen staršem oskrbovale z bolj pokvarljivimi prehrambenimi proizvodi, domovi »Šavrink« - sprva je to oznaka za prebivalke Šavri-nije, kasneje za poklicno skupino jajčaric - pa so bili od Trsta toliko oddaljeni, da so se ukvarjale s preprodajo. V vaseh osrednje Istre so pobirale jajca, jih prodajale v Trstu, v zameno pa so ljudem prinašale stvari iz mestnih trgovin: petrolej, milo, gumbe, sukanec, igle, riž, sladkor ... Jajca so do Trsta, kamor so pešačile okoli pet ur, enkrat tedensko nosile v jerbasih ali pa so jih tovorile z oslom. Kljub temu, da so vse ženske s tega območja, tako jajčarice, mlekarice, krušarice kot gospodinjske pomočnice in perice, s svojim načinom življenja rušile tradicionalno pasivno vlogo ženske, ki skrbi za domače ognjišče in tam tudi ostaja, pa so bile zaradi deleža, ki so ga prispevale k preživetju družine, cenjene. Špela Ledinek in Nataša Rogelja bralcem ne ponudita le opisa trgovske poti in življenjske zgodbe Marije Franca, temveč tudi razmišljanje o pomenu zapisovanja slednjih, ki je naraslo z novimi kvalitativnimi pristopi v raziskovanju v osemdesetih letih. Raziskovalci naj bi s pomočjo biografske metode prepoznavali medsebojne interakcije med posebnimi in enkratnimi izkušnjami posameznika in širšim gospodarskim, družbenim in političnim kontekstom. Na način življenja in preživetja ljudi v zaledju Trsta v prvi polovici 20. stoletja niso vplivale samo posledice političnih odločitev - zamenjali so namreč kar nekaj držav in upravnih enot - temveč tudi dejstvo, da se zaradi nerodovitne zemlje v teh krajih ni dalo preživeti samo s kmetijstvom. Zaradi egalitarnega sistema dedovanja, po katerem ne deduje le najstarejši sin, temveč vsi enako, so se dediči delitvi že tako majhne posesti izognili s skupnim bivanjem, dodatni zaslužek pa so si iskali v Trstu. Kot sta ugotovili že Martine Segalen za Francijo in Mojca Ravnik za nekatere dele Istre, ta sistem dedovanja pospešuje mobilnost v regiji in s tem gospodarsko sodelovanje med mestom in njegovim zaledjem. Prav tako je skupno bivanje več družin omogočalo takšno delitev dela, da so ženske lahko odhajale od doma tudi za več dni, saj so se prav zaradi pogojev preživetja, med svakinjami razvila močna zavezništva. Irena Destovnik li maturanti. Predvsem pa je veljal prisrčen pozdrav njihovim staršem in vsem učiteljem in vzgojiteljem, ki jih vodijo do zrelostnega izpita. Ples z mnogimi vložki je potekal v res prijetnem vzdušju. Naj bodo šentpeterski maturantje tako uspešni tudi pri maturi! J. R. PRIREDITVE ČETRTEK, 18. 1.________________ CELOVEC, Dvoj. trg. akdemija 8.00-13.00 Dan oprtih vrat. Ob 10. uri predstavitev projektov v avli DUNAJ, Dietheater, Konzert-^ haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Predpremiera gled. predstave »Hias oder der Zorn des Achil«, režija: Nika Sommeregger PETEK, 19. 1.__________________ DUNAJ, kavarna Metternich 18.00 125. Dunajski krožek »Trije tedniki ali skupno glasilo?«; predava: Hanzi Tomažič GLOBASNICA, gostišče Juenna -Društvo koroških slovenskih pravnikov, SPD Srce, SKD Globasnica 19.00 Predavanje »Odločitev ustavnega sodišča o priznanju slovenščine kot uradnega jezika v Dobrli vasi in posledice za druge občine dvojezičnega ozemlja«. Referent: mag. Rudi Vouk GRADEC, Forum Stadtpark -KSŠŠG in KUD Mreža 20.00 Otvoritev projekta GmeetsM. Kich:off:event. Nastopajo: Helmut Schäfer, Bernhard Loibner, Karl Jenšac, Hörb, DJ Shocker in DJ Blaž DUNAJ, Dietheater, Konzerthaus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Predpremiera gled. predstave »Hias oder der Zorn des Achil«, režija: Nika Sommeregger SOBOTA, 20. 1._________________ ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 19.30 Predvajanje diapozitivov iz potovanja po Libiji (v nemščini). Predava Hanzi Weiss DUNAJ, Dietheater, Konzerthaus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Premiera gled. predstave »Hias oder der Zorn des Achil«, režija: Nika Sommeregger NEDELJA, 21. 1.________________ SVEČE, pri Adamu - SNI Urban Jarnik 11.00 Dan domačih klobas iz Koroške, Gorenjske, Primorske in Goriških brd ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 19.30 Predvajanje diapozitivov iz potovanja po Libiji (v slovenščini). Predava Hanzi Weiss PONEDELJEK, 22. 1. ŠMIHEL, farna dvorana - KKZ 8.15 Tri zgodbe o zajcu. Lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Maribor; nadaljnje predstave ob 9.30 in 10.45 uri. TOREK, 23. 1.__________________ DOBRLA VAS, Kulturni dom - KKZ 9.00 Tri zgodbe o zajcu. Lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Maribor; druga predstava ob 10.00 uri. CELOVEC, Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma - KKZ, NSKS 19.00 Podelitev Tischlerjeve nagrade. SREDA, 24. 1.__________________ CELOVEC, Klagenfurter Ensemble - KKZ 8.15 Tri zgodbe o zajcu. Lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Maribor; druga predstava ob 9.30 uri. ČETRTEK, 25. 1.________________ ŠENTJAKOB, farna dvorana - KKZ 8.15 Tri zgodbe o zajcu. Lutkovna predstava; gostuje Lutkovno gledališče Maribor; nadaljnje predstava ob 9.30 in 10.45 uri. DUNAJ, Dietheater, Konzert-_ haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Gled. predstava »Hias oder der Zorn des Achil«, režija: Nika Sommeregger ŠENTJAKOB, Regionalni center - Regionalni center 19.30 Petje za pečjo PETEK, 26. 1.__________________ ŠENTJANŽ, k & k - k & k 20.00 Gledališka predstava »Lidija ali zakaj si streljala«. Gostuje mlad. gled. skupina SPD Radiše SOBOTA, 27. 1._________________ ŠENTPRIMOŽ, farna cerkev -Fara Šentprimož. SPD Danica, Dvojezični zbor, KKZ 18.30 Izvedba maše Edija Oražeta. Izvajajo; razširjeni Dvojezični zbor in Šmihelski kvintet PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost in SPZ 19.30 Pevski koncert »Od Korotana do Jadrana«. Sodelujejo: MoPZ Zarja, MoPZ Vres, MoPZ Franc Zgonik, MoPZ Tabor, MoPZ Foltej Hartmann DUNAJ, Dietheater, Konzert-^ haus, Lothringerstr. 20 - KSŠŠD 20.00 Gled. predstava »Hias oder der Zorn des Achil«, režija: Nika Sommeregger PLEŠERKA, pri Svetiju (GH Allesch) - ŠPD Zvezda 20.00 Hodiški ples. Igra ansambel Šibovniki iz Slovenije Letošnji Slovenski kulturni praznik 8. februar bosta obe kulturni zvezi na Koroškem praznovali s svečano prireditvijo 6. febrauarja 2001, ob 19. uri v dvorani fresk v bivšemVetrinj-skem samostanu (sedaj gimnazija). Kulturni spored bodo oblikovali koroški umetniki, slavnostni govornik pa bo dr. Teodor Domej. Slovensko planinsko društvo Celovec razpisuje natečaj za amaterske fotografe PLANINE V SLIKI Kakor vsako leto, tudi letos vabimo vse planince - fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 40 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo, pošljite pa jih do 30. januarja 2001 na naslov: Slovensko planinsko društvo, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec!Klagenfurt. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC vabi na podelitev nagrad natečaja »Planine v sliki« v četrtek, 1. februarja 2001, ob 19. uri v k & k centru v Šentjanžu v Rožu Po podelitvi bo predaval vrhunski alpinist Davo Karničar, ki je do danes edini in prvi, ki je smučal z najvišje gore sveta - Mount Everesta. Prisrčno vabljeni! Krščanska kulturna zveza vabi na koncert ob 100-letnici smrti Guiseppa Verdija »MESSA DA REQUIEM« v nedeljo, 28. 1. 2001, ob 19.30 v Cankarjev dom v Ljubljano ■ Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, Zbor Consortium musicum, dirigent Mirko Cuderman ■ Vlatka Oršanic, sopran, Frančiška Gottwald, mezzosporan, Domenico Gheghi, tenor, Marko Fink, bass Cena vstopnice in prevoz: ATS 450,-Vstopnice lahko naročite pri KKZ: tel.: 04631516243 Pri Jeseniku v Lipi pri Rožeku bodo prihodnji petek obhajali 69. rojstni dan gospodarja Blaža Sturma. Številnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje kulturno dru-št\’o »Peter Markovič« iz Rožeka, ki s svojimi člani slavljencu kliče na še mnoga zdrava in blagoslovljena leta! PRAZNUJEJO! Erich Steiner iz Srej pri Šentjakobu - rojstni dan; duhovnik Dušan Česen iz Šentpetra pri Šentjakobu - 80. rojstni dan; Neži Olip - Vrtnikova iz Sel - rojstni dan; Tomi Mak in Pavel Mak s Kota v Selah - rojstni dan; Ernsti Pitschek iz Hol-bič - rojstni dan in god; Pavla Smrečnik iz Male vasi - 70. rojstni dan; Štefka Kap iz Dvora - 40. rojstni dan; Anton Petek iz Za-gorij - rojstni dan; Anton Pesjak iz Malčap - rojstni dan; Nevenka Sommeregger iz Kamna v Podjuni - rojstni dan; Anton Golt-nik z Zamanj - rojstni dan; Nadja Notsch s Čememice pri Šentjakobu - 40. rojstni dan; Mici Martinjak iz Gorinčič - osebni praznik; Rezi Arneitz iz Svaten - 70. rojstni dan; Mici Kastrun iz Železne Kaple - rojstni dan; Marija Tarmann iz Podgorijpri Ločah - 50. rojstni dan; Krista Malle iz Železne kaple - 30. rojstni dan; Franc Kattnig iz Rožeka - rojstni dan; Franc Markitz iz Male vasi - rojstni dan; Marija Miklau iz Štebna - rojstni dan; Neža Lubas iz Vogrč -rojstni dan; Alojzija Müller iz Vogrč - rojstni dan; Neža Pečnik iz Štebna - rojstni dan; Doroteja Domej iz Rinkol - rojstni dan; Pavla Auprich iz Globasnice - rojstni dan; Vera Amenitsch iz Žalca - 75. rojstni dan; mag. Lidija Vouk-Grilc iz Dobrle vasi - rojstni dan; Anemarie Roblek s Šajde -rojstni dan; Pavel Grilc iz Velikovca - rojstni dan; Zala Sadolšek iz Lobnika - rojstni dan; Werner Brumnik z Obirskega - rojstni dan; Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) E-mail: sonja.wakounig@slo.at Tajništvo ....................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba................Milka Kokot (-401 Prireditve ................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 18. 1.1 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 19. f. 118.10 Utrip kulture_________ SO 20. 1.1 18.10 Od pesmi do pesmi ... NE 21. 1.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 22. 1.1 18.10 Kratki stik___________ TO 23. 1.1 18.10 Otroški spored________ SR 24. 1. I 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored___________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 21.1.113.30 ORF 2 • Zapleti s šolsko komisijo: vodja Oddelka za manjšinsko šolstvo ni bil imenovan za člana • XXII. Tischlerjeva nagrada etnologinji dr. Mariji Makarovič za izredne zasluge na narodnopolitičnem, kulturnem in znanstvenem področju • Velika retrospektivna razstava Valentina Omana v Mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani prikazuje dela preteklih treh desetletij • »Ko Šentpeter pleše ...« - Maturantski ples, ne le za maturante izziv posebne vrste • Odbojka: Pobijanj z velikimi koraki v play-off. PO 22.1.13.15 ORF 2,16.00 TV SL01 (Pon.) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 19. 1. 110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Kultura 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Tamera (pon.) 01.00 Soundtrack tedna__________ SO 20. 1. 1 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Glasba 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Crescendo 18.45 Poročila 19.00 v pogovoru Dušan Polajnar 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Glasba NE 21. 1. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna Kajetan Kovič 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Glas od gore in iz dole 18.00 Topel weter v koroški eter 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For those about to rock 24.00 Glasba PO 22. 1. 1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Digitalizacija ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum TO 23. 1.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Kak-koi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna 23.00 Vešča 24.00 Glasba SR 24.01.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Me-diterraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force Hip Hop 24.00 Stimmen von Berg u. Tal 1.00 Glasba ČE 25.01. 1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Di-gitalizacija ljudske zavesti____________ POGREB JANKA TOLMAJERJA Bil je velik sin svojega naroda. 1 # sredo, 10. januarja, je na ra-V diškem pokopališču bil pogreb Janka Tolmajerja. Velika množica pogrebcev se je poslovila od njega, ki je dolga leta štel med najvidnejše narodnopolitične delavce in garače med koroškimi Slovenci. Bil je tudi starosta slovenskh pregnancev, ki so morali aprila leta 1942 prisilno zapustiti dom in domovino. Radiški župnik Jože Marketz je pri maši zadušnici o pokojnem dejal, daje bil odličen sin svojega naroda, ki svoje zgodovine ne šteje po herojih in zmagah, ampak po osebnostih, ki so kot samouki kulturniki in politiki zanj delali ter veliko žrtvovali. Njegovo življensko vodilo sta bila globoka vera v Boga in neomajna ljubezen do slovenske materinščine. Janko Tolmajer je v prvih bridkih letih po plebiscitu na Radišah vodil nedeljsko šolo in krajevno Katoliško kulturno društvo in s tem doprinašal k temu, da se je slovenščina na Radišah ohranila. Bil je priljubljen in priznan ljudski govornik ter spoštovan in ugleden odbornik takratnih političnih in gospodarskih organizacij koroških Slovencev, med drugim Slovenske prosvetne zveze in političnega društva. V imenu domačega društva SPD »Ra-diše« in Slovenske prosvetne zveze se je od pokojnega poslovil Nuži Wieser. Pokojnega je označil kot vidca, čigar nasvet je bil dragocen. Janko Zerzer se je od pokojnega poslovil v imenu Krščanske kulturne zveze. Dejal je, da je rajni bil odbornik vseh važnih in merodajnih slovensko-koroških organizacij in združenj, vse to brez višje izobrazbe. To mu je onemogočil takratni avstrijski izobraževalni sistem, ki je bil krivičen do narodnih manjšin. Janko Tolmajer si je znanje prisvojil kot sa- Zahvala /■\Z> prehodu našega dragega \J očeta Janka Tolmaierja v večno svetlobo in neminljivo srečo, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so našemu očetu stali ob strani v težki bolezni in mu lajšali trpljenje in stiske. Hvala in Bog lonaj! Prav prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nas te mouk in bil sovrstnik osebnosti kot so to bili Vinko Poljanec, Mirko Kumer-Črčej, Niko Kriegl, Janko Ogris in drugi. Dolgo je bil odbornik NSKS in KKZ, bil je odgovorni urednik Našega tednika. Za to delo je bil tudi odlikovan. Nedvomno najhujša zareza v življenju Janka Tolmajerja pa je bilo pregnanstvo aprila 1942. Tistega dne se je vračal s fronte na dopust in je na poti domov v taborišču za pregnane koroške Slovence opazil tudi ženo Marijo s hčerko. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je od njega, najstarejšega člana zveze, poslovil predsednik Jože Partl. Ker je vselej bil in delal v osrednjih vrstah naše narodne skupnosti, je bilo jasno, da so nacisti pregnali Podršnikovo družino. Sprva je bila v Hagenbiichachu, nato pa v Frauenaurachu. Pod vodstvom Nužija Lam-pichlerja so pri slovesu pri mrliški veži, v cerkvi in ob odprtem grobu peli domači pevci. Svojcem pokojnega Janka Tolmajerja izrekamo naše sožalje. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Franc Wakounig 12. decembra 2000 smo se na pliberškem pokopališču za vedno poslovili od znanega in spoštovanega župana Franca Mikuscha, starega 72 let. Kot navaden delavec je že v mladosti občutil trdo življenje in krivice, začel se je zavzemati za pravice malega človeka in vstopil v socialdemokratsko stranko. Da bi svojo sposobnost in pomoč znal bolje izvajati, je opravil na Dunaju tudi akademijo za socialne zadeve delavskega gibanja. S izredno prizadevnostjo, pridnostjo, vztrajnostjo in posluhom za delovnega človeka je postal zastopnik delavcev v podjetju in nato še sekretar sindikata delavcev velikovške-ga okraja ter se razdajal za pravice malih ljudi. Leta 1979 je bil s pomočjo EL izvoljen za župana pliberške občine in opravljal to funkcijo deset let. Pokojni Mikusch je bil slovenskega rodu in se te pripadnosti ni sramoval. Z vsakim je govoril po želji, slovensko ali nemško. Razdajal se je za zatirane in se tega načela držal vse svoje življenje. Večkrat pa ga je vezala strankarska disciplina in tudi v njenih vrstah so mu delali krivice, PLIBERK Slovo od bivšega župana Franca Mikuscha posebno tedaj, ko je moral na povelje od zgoraj v drugi periodi svojega županstva iti v koalicijo z ÖVP. Ko se je resnični demokrat in kot župan občine nekoč udeležil spominske slovesnosti padlim za svobodo na Komlju, je bil s strani tistih, ki danes vodijo občino, na seji občinskega sveta napaden, češ, na partizansko prireditev si šel, na prireditve padlim za »domovino« Hitlerjevih vojakov pa ne. Polena so letela z vseh strani. Tudi z naše strani so bila pričakovanja večja in morda šele danes razumemo njegovo težko pot v okovih stranke ter med nestrpneži v ljudski in svobodnjaški stranki. Ko je pred leti šel v pokoj, se je spet sprostil in bil do konca socialen in pravi demokrat. Od pokojnega so se ob grobu poslovili zastopnik sindikatov, namestik deželnega glavarja dr. Ambrozy ter sedanji mestni župan mag. Raimund Grilc. Žalostinke je zapel pli-berški pevski zbor, pogrebne obrede pa je opravil dekan mag. Ivan Olip, ki je v svojem nagovoru prikazal pokojnikovo življenjsko pot tudi v slovenščini. Pogrebu so prisostvovali tudi njegovi stanovski kolegi tu in onstran meje, požarna bramba, žandarji, vojska in še velika množica. Naj počiva v miru! Ženi Barbari, bratu, hčerkam in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! -ikej dni spremljali z molitvijo, vsestransko pomočjo, sočustvovanjem in se udeležili pogrebne slovesnosti. Bog lonaj vsem duhovnikom, ki so somaševali pri pogrebnem obredu, posebej se zahvaljujemo g. škofovemu vikarju prelatu dr. Stanku Čegovniku, g. vikarju dr. Slavku Snoju iz Ljubljane, našemu župniku dr. Jožetu Marketzu za tolažilne in spodbudne besede ter pogrebni obred. Hvala za molitev in prisotnost pri pogrebu vsem šolskim sestram iz Ljubljane, Trsta, Maribora, Zabnic in Koroške. Prisrčna hvala velja tudi mnogim bivšim izseljencem, znancem in prijateljem, ki so spremljali našega očeta za zadnji zemeljski poti. Bog lonaj za tolažilne besede predsedniku Slovenskega Pismi bralcev Dragi koroški zadružniki! Na prelomu v novo tisočletje starejši zadružniki zaskrbljeno gledamo v prihodnost našega zadružništva. Zaradi tega izražamo željo, da bi tudi mlaja generacija zadružnih sodelavcev in odbornikov ne pozabila prvotnih, že skoraj pozabljenih 130 let aktualnih zamisli zadružništva kot so to solidarnost, samoodgovornost in samopomoč, kar zopet pomeni zadružno pomoč ene zadruge drugi, če je to prehodno. Zadružna zamisel je tudi nas vodila desetletja od Bistrice na Zilji preko Roža do Žvabeka v Podjuni. Handy in Computer Ali brez teh dveh komunikacijskih sredstev danes res ne gre vel? Gotovo sta to sila važni napravi, bodisi v gospodarstvu, športu, politiki itd. Dostikrat utegnejo biti takšni pripomočki življenjsko važni (v gorah, v gozdu itd.). Da pa se večkrat pretirava, je tudi znano. V prvi vrsti je to mladina, ki išče v tem svojo zabavo. •••••••••••••••a«! prosvetnega društva Radiše, Nužiju Wieserju. Hvala gospodu predsedniku Krščanske kulturne zveze dr. Janku Zerzer ju, ki se je poslovil od pokojnega v imenu Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev, in predsedniku Zveze slovenskih izseljencev Jožetu Partlu za iskrene poslovilne besede pri odprtem grobu; hvala radiškemu cerkvenemu zboru pod vodstvom Nužija Lampich-lerja, ki se je z ubranim petjem poslovil od našega dragega očeta. Iskrena hvala vsem, ki so namesto cvetja darovali v dobre namene. Za dolgoletno zdravniško oskrbo se prav prisrčno zahvaljujemo gospodu dr. Francu Wuttiju. Hvaležni otroci z družinami Bila nam je garant, da je slovensko zadružništvo na Koroškem do danes preživelo in pri tem poželo tudi nekaj vidnih uspehov. Mladim vodilnim kadrom v našem zadružništvu ter vsem sodelavkam in sodelavcem naših Po-sojilnic-Bank in Zadrug-marketov želimo, da bi jim bila zadružna zamisel kljub vsemu potrebnemu prilagajanju tržnim razmeram tudi vodilo v novem tisočletju oziroma stoletju. Prepričani smo, da tako tudi nadaljnji uspehi ne bodo izostali. Šentjakob, januarja 2001 Komercialni svetnik Mihael Antonič, častni predsednik Zveze-Bank Za vsako najmanjšo malenkost se prime za handy ali pa se vsede pred Computer. Koliko izdatkov to prinese, tega pa ne pomislijo. Kaj nas še čaka s strani tehnike, si moremo misliti. Ali nas bo tehnika pohodila? Če bi človek le še ostal na tleh! Vsak pač po svoje. Ali bomo postali sužnji teh medijev, ali pa bomo znali dozirati. Fridl Mak, Sele-Borovnica Tudi letos so bili reševalci križank pridni in vsi, ki so poslali rešitev gesla, so odgvorili pravilno. Geslo se je glasilo: SLOVENSKI VESTNIK VAM ŽELI VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU IN VESEL BOŽIČ Dobitniki nagrad za božično križanko: 1. nagrada: večdnevno potovanje (predvidoma konec marca 2001) za eno osebo: Marijan Writz, Šte-ben 29, 9142 Globasnica 2. nagrada: izlet s Slovenskim vestnikom v začetku oktobra 2001: dipl. trg. Andrej Millonig, Weidmanngasse 41, 9020 Celovec 3. nagrada: kosilo ali večerja v gostišču Ogris - pri Miklavžu - za dve osebi: Amalija Feinig, Sveče 144, 9181 Bistrica v Rožu 4., 5. in 6. nagrada: dobropis za nakup knjig v knjigarni »Naša knjiga« v višini po 500 šilingov: Karl Gril, 9143 Šmihel 71; Maria Ferm, 9184 Šentjakob v Rožu 191; Milena Reichmann, Mošče-nica 4, 9072 Bilčovs 7. in 8. nagrada: po en komplet knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 2001: Maks Jaš, Pohorska 4, 2382 Mislinja, Slovenija; Samo Wakounig, Spodnje Vinare 44, 9123 Šentprimož 9. in 10. nagrada: po ena zgoščenka iz programa SPZ (po izbiri): Magda Sukalia, Rauthweg 10, 9170 Borovlje; Urška Rudi, Pameče 76, 2380 Slovenj Gradec, Slovenija Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in jim želimo obilo veselja z nagradami! Dobitki niso izplačljivi v gotovini. Nagrajenci prvih treh nagrad bodo dobili obvestilo z dobropisi, ostale nagrade pa bomo razposlali po pošti. ALPSKO SMUČANJE Hrovatova tik pod vrhom v Q esti slalom sezone za svetovij ni pokal v avstrijskem Flachau je še šestič zapovrstjo dobila Hrvatica Janiča Kostelič, ki je lani tik pred poškodbo v St. Moritzu prav tako dobila dva slaloma in ostaja v zadnjih osmih slalomih, na katerih je nastopila, neporažena. Za nameček je Kosteličevi pripadla še kombinacija, tako da ima v skupnem seštevku svetovnega pokala pred Avstrijko Renate Götschl 95 točk prednosti. Dobro so nastopile tudi slovenske smučarke, kajti Urška Hrovat je bila četrta, Špela Pretnar sedma (sedaj je že dokončno jasno, da ne bo ubranila lanske zmage v slalomskem seštevku) in Alenka Dovžan deseta. Med najboljše se vrača tudi Sabine Egger iz Globasnice, ki je z dvema solidnima vožnjama osvojila trinajsto mesto in bo skoraj zanesljivo v avstrijski slalomski ekipi za svetovno prvenstvo v St. Antonu. Omeniti pa velja še dobra nastopa Vrh-ničanke Mojce Suhadolc, ki je bila v Hausu v smuku deveta in na superveleslalomu štirinajsta. Svojevrsten podvig, prvi v zgodovini slalomov svetovnega pokala, pa je v Wengenu uspel avstrijski moški ekipi. Benjamin Raich, Rainer Schönfelder iz Pliberka, Mario Matt, Florian Seer in Kilian Albrecht so osvojili prvih pet mest. Najboljši neavstrijski smučar je bil Črnjan Mitja Kunc na šestem mestu, Uroš Pavlovčič je bil štirinajsti in Drago Grubelnik petnajsti. Slovenski smučarji so imeli kar veliko smole, kajti Jure Košir in Rene Mlekuž sta odstopila v prvi, Andrej Miklavc, Mitja Valenčič in Matjaž Vrhovnik pa v drugi vožnji. D. T. Slovenske smučarke so pripravljene za nastop v St. Antonu SMUČARSKI SKOKI Stefan Kaiser tretji v Hinterzartnu 17-letni zahomški skakalec Stefan Kaiser, ki je konec leta 2000 s sedmim mestom na veliki skakalnici v Oberstdorfu zabeležil svoj doslej najboljši rezultat na tekmovanjih za svetovni pokal, je dosegel nadaljnjo odlično uvrstitev. Na tekmovanju za Alpski pokal na skakalnici v Hinterzartnu je s skokoma 98 in 103 metre osvojil tretje mesto! Zmagal je Slovenec Simon Podrebršek (104 in 103 metre), drugi pa je postal Kaiserjev rojak Manuel Fettner (103 in 100 metrov). Mlajši Zahomčani kar štirikrat na zmagovalnih stopničkah! Mladi smučarski skakalci ŠD Zahomc so v okviru tekmovanja za koroški industrijski deželni pokal 2000/2001 v nedeljo na 50-metrski skakalnici v Zahom-cu osvojili kar štiri uvrstitve na zmagovalnih stopničkah. Sepp Walluschnig je pri mladincih II s skokoma 52 in 51 metre osvojil prvo mesto, drugo mesto sta osvojila Tomaž Druml pri šolarjih I (51 in 47,5) ter Marco Godec pri šolarjih II (47,5 in 48), tretje mesto pa Markus Eder pri mladincih I (dvakrat 48). Šolarji I: 1. Daniel Katzian (SV Beljak) 249 točk, 2. Tomaž Druml (ŠD Zahomc) 225,3, 3. Christian Lems (SV Beljak) 188,4, ...10. Siegfried Mörtl (ŠD Zahomc) 152,2, ...12. Kerstin Mörtl (ŠD Zahomc) 146,6. Šolarji II: 1. Lukas Tschusch-nig (SV Beljak) 250,8, 2. Marco Godec (ŠD Zahomc) 216,8, 3. Thomas Morgenstern (SV Beljak) 215,2, 4. Fabian Zavodnik (ŠD Zahomc) 212,7, ...7. Katrin Stefaner (ŠD Zahomc) 161,7, 8. Tanja Drage (ŠD Zahomc) 141.7, 9. Petra Mörtl (ŠD Zahomc) 116,4. Mladinci I: 1. Stefan Samitz (SZ Vrba) 218,3, 2. Philip Höher (SV Beljak) 217,4, 3. Markus Eder (ŠD Zahomc) 217,3, 4. Matija Druml (ŠD Zahomc) 203,3. Mladinci II: 1. Sepp Walluschnig (ŠD Zahomc) 244,4, 2. Stefan Knabl (SV Beljak) 216,7. Juniorji: 1. Markus Knabl (SV Beljak) 219.8. Tekmovanje, ki je bilo zaradi pomanjkanja snega na skakalnici v Vrbi preloženo v Zahomc, so vzorno organizirali športni delavci ŠD Zahomc. I. L. ODBOJKA Chocholak in Goga najboljša 1 / soboto si je SK Dob v tekmi V proti Ennsu skorajda že zagotovil odlično 4. mesto na lestvici 1. zvezne lige. Kontrolirana zmaga s 3 : 0 (20/20/20) v KD Pliberk je zopet dokazala, da Dobljani letos upravičeno štejejo med najboljše avstrijske odbojkarske ekipe. Najboljša igralca na strani domačinov pa sta bila spet češka legionarja Goga in Chocholak, ki je v tej sezoni od vseh igralcev v zvezni ligi zbral največ točk za svojo ekipo. Dob ima v tekočem prvenstvu na sporedu še 3 tekme, na- slednjo pa bo ekipa odigrala na domačem terenu proti peto-uvrščenemu Fürstenfeldu (KD Pliberk v soboto, 20. januarja ob 19.00). Lestvica 1. Hotvolleys Dunaj 15 15 0 45:6 30 2. Hagebau Tirol 15 14 1 43:5 28 3. Uniqua Salzburg 15 11 4 37:14 22 4. SK Dob 15 10 5 31:22 20 5. VC Fürstenfeld 15 7 8 24:30 14 6. Hypo Celovec 15 6 9 20:30 12 7. Union Enns 15 5 10 20:31 10 8. SVS/Sokol 15 4 11 17:36 8 9. Union Döbling 15 2 13 13:40 4 10. SSK Feldkirch 15 1 14 6:42 2 2 tekmi za Dobljanke Ob koncu tedna pa se bo tudi ženska ekipa SK Dob v 2. zvezni ligi-vzhod spet vrnila v tekmovalno sežono, in to kar dvakrat! V soboto, 20. januarja, bodo Dobljanke nastopile proti Frohnleitnu (KD Pliberk ob 17.00), v nedeljo, 21. januarja, pa ponovno na domačem terenu proti Hartbergu (ob 11.00). Ekipa hoče po dolgem božičnem odmoru utrditi 4. mesto na lestvici, a tudi vodilne ekipe niso preveč oddaljene -napredek prvega Bad Vöslau znaša le 6 točk. T. C. SMUČANJE Mladi perspektivni smučarji Športno društvo Šentjanž v Rožu ima v svojih vrstah številne perspektivne smučarje in smučarke, med katerimi še posebej izstopa Mihi Zablat-nik iz Bilčovsa. V svoji starostni skupini (starejši šolarji) je doslej dobil vsa tri deželna tekmovanja. Že lansko zimo je obetavni smučar poskrbel za veliko presenečenje, ko se je na evropskem prvenstvu šolarjev uvrstil kar dvakrat med prvih pet. Trenerji zdaj upajo, da se mu bo letos dokončno uspelo kvalificirati za avstrijski naraščaj- ski kader ter da se bo uveljavil tudi na večjih mednarodnih tekmovanjih. Isto velja tudi za njegove klubske kolege in kolegice, med katerimi imata brata Marcel in Patrick Quan-tschnig najboljše izglede: oba sta letos že bila na stopničkah, za Vanesso Gasser pa velja, da se v izredno močni skupini šolark ponovno uveljavi (na zadnji tekmi je bila 11.). Obširen pregled o uspešni dejavnosti in delu športnikov ter funkcionarjev ŠD Šentjanž v Rožu daje tudi 100 strani obsegajoče letno poročilo društva za sezono 1999/2000, ki je pravkar izšlo. Ilustrirano brošuro sta pripravila trener Erich Užnik in Hanzi Pschei-der, poslovodeči predsednik društva, ki je lansko leto praznovalo 50-letnico uspešnega delovanja. I. L. KOŠARKA/SLOVENIJA Union Olimpija rešuje slovensko čast Košarkarji ljubljanske Union Olimpije so v deveti tekmi letošnje evrolige zmagali še sedmič (dvakrat jih je premagal le grški Olympiakos), tokrat so v Tivoliju kar s 95 : 68 pometli s Hapoelom iz Jeruzalema. Zno- va je blestel Sani Bečirovič, ki je dosegel kar 27 točk. Ljubljančani za ubranitev drugega mesta v svoji skupini, to prinaša v nadaljevanju prednost domačega igrišča v morebitni tretji tekmi, sedaj ne smejo izgubiti pri madridskem Realu z več kot devetimi točkami. Manj uspešni so bili košarkarji Krke Telekoma, ki so po zmagi pri belgijskem Oosten-deju tokrat v Novem mestu klonili proti grškemu Iraklisu s 65 : 85. D. T. SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA Od 11. do 17. februarja 2001 -smučanje, carving in snowboarding v zimsko-športni regiji Arlberg! Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah od nedelje, 11., do sobote, 17. februarja 2001, na tradicionalni smučarski tečaj - vključno s tečajem v carvingu in snowboardingu - v zimsko-športno regijo Stuben na Arlbergu. Udeleženci bodo bivali v hotelu »Mondschein« v Stubnu. Cena za odrasle (vključno prevoz, bivanje in smučarska karta) 7.600 šilingov, otroci do 14 let plačajo 5.400 šilingov. Podrobne informacije, program itd. še sledijo! Prijave z naplačilom 1.000 šil. na osebo: Posojilnica-Bank Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstraße 1, BLZ 39102, konto štev. 1-03,029.113. ŠAHOVSKI OREH št. 141 Silvo Kovač Enik - Eiffel / Dopisna partija 1957 Belemu kralju grozi matiranje na prvi vrsti in v obrambo naj bi se na polje al vrnila bela trdnjava. Črni sicer ne sme s trdnjavo (Tc2) napasti bele dame, saj je matiran po Ta8+, vendar pa se v nastali poziciji v igro lahko vključi čma dama in ■ 11 - > a . .. t a k k . ». k a __Jlapp m njs~w sc a abcdefgh materialna prednost črnega je odločilna. Beli, ki je na potezi, pa je po pošti poslal nasprotniku potezo, s katero se je na problemski način rešil v remi! Rešitev št. 140 Po odločilni napaki črnega (l...Sc5:?) je z nepričakovano potezo 2.Sh5! sledil beli napad na slabi točki h7 in f7 v črnem taboru. Pred grožnjo mata mora črni vzeti skakača 2.. .gh5 3.Lh7:+ Kh8 4.Lg6+, sledi napad na polje f7, 4.. .Kg8 5.Dh7+ Kf8 6.Lh6+ in v napad se uspešno vključuje še drugi lovec. Sledilo je še: 6...Ke7 7.Df7:+ Kd8 8.De8: mat.