PeStnina plačana v gotovini. ŠTEV. 34. V LJUBLJANI, sobota, 11. februarja 1928. Posamezna številka Din !•—. LETO V. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemšl nedelje in praznike. Heae&na naročnina: V Ljubljani in po polti; Din 20'—, Inozemstvo Din SO-—» Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STBV. 2sJ Ui*RAVNISTV0: KONGRESNI TRG STBV, S, TELEFON STBV. 2852. Rokopisi ea ne vraSajo. — Oglasi po tarflta« Pismenim vprašanjem na] se priloži za odgovor. Račun pri poštnem ček. orada štev, 1&63S* Ljuba Jovanovič. Beograd, 10. februarja. Danes je po daljši bolezni preminul g. Ljuba Jovanovič, narodni poslanec in član radikalne stranke. Z bolestjo je vsa Jugoslavija sprejela vest o mnogo prerani smrti Ljube Jovanoviča, zakaj z njim je umrl zadnji veliki državnik predvojne Srbije, zadnji mož, čegar veliko obzorje je moglo doumeti razliko med malo predvojno Srbijo in veliko Jugoslavijo. Zato je bilo prav tako naravno, da je prišel Ljuba Jovanovič v nasprotje s Pašičem, kakor je moral postati Pašičev političen nasprotnik Stojan Protič. Ista misel je ločila oba radikalna voditelja od Pašiča. Treba je priznati vsem pokrajinam enakopravnost, je bila osnovna misel Protičevega načrta upravne razdelitve države, treba priznati vsem narodom enakopravnost, je bil osnovna misel Ljube Jovanoviča, da je odkrito in kljub izključitvi iz stranke nastopil za bratski sporazum. Neizmerna tragika za Jugoslavijo je, da ni v svojem boju uspel ne Protič in ne Jovanovič. Kako vse drugačno življenje bi vladalo v Jugoslaviji, če ne bi imeli ne parcelirane Slovenije, ne razdeljene Hrvatske, če bi oblasti delovale že leta preje in ne šele sedaj z muko in težavo pričele s svojim delom,. Kakp v vse drugačni liniji pa bi se razvijalo tudi naše politično življenje, če bi po velikem boju med Pašičem in Jovanovičem in Pašičevem porazu mogel Jovanovič stopiti na čelo vlade in izvesti misel narodnega sporazuma v življenje. Toda bolezen je onemogočila, da bi Jovanovič izvedel svojo misel in tako so stopili na njegovo mesto drugi, ki niso imeli niti Jovanovičevega širokega pogleda niti njegovih državnostnih izkušenj. S tem pa smo tudi pri drugi rani našega političnega življenja, ki je eden glavnih vzrokov naših razoranih razmer an ki je ne bo mogoče tako hitro ozdraviti, pa čeprav se je ravno v sedajni krizi pokazala v vsej ostrosti. Velike ljudi je imela predvojna Srbija in zato je tudi izvedla veliko delo osvobojen ja. A eden za drugim so legali v grob in ostali so le njih mnogo manjši nasledniki. Ze pred vojno je ugrabila smrt Milovanoviča, po vojni pa je bila smrtna žetev še zlasti težka. Kakor, da bi hotela usoda nakloniti vsem I še pogled na neresnične sanje, tako na-gloma so umirali. Kosta Stojanovič, Stojan Protič na konec še Ljuba Jovanovič, vic. Najsposobnejši med sposobnimi so odšli in zato je sedaj pogled na naše parlamentarno življenje tako žalosten, zato odkriva vsaka vladna kriza tako žalosten pogled, da bi se moral človek zjokati. In ni upanja, da bo kmalu bolje, ker ne v dijaštvu in ne v mlajši politični inteligenci ni sledu še da so se pričeli udejstvovati ljudje velikega formata, kakor je bil eden njih pokojni Ljuba Jovanovič. Čist in požrtvovalen, marljiv in vesten, a predvsem širokogruden in mož velikega obzorja. Pri tem pa briljanten govornik, da je bila naša sicer tako glasna skupščina tiha ko grob, kadar ji je on govoril s svojim prijetnim glasom, Z Ljubo Jovanovičem je izgubila današnja skupščina tudi svojega najboljšega govornika in tudi to je pomembno, da ijua naša skupščina vedno manj in manj govornikov. Rojen kot prečanin je Ljuba Jovanovič s svojim delom v Srbiji dokazal, da mu sme Beograd popolnoma zaupati in Koacentrodiska vlada mogoča le brez SDS. PO RADIČEVEM NEUSPEHU NADALJUJE KRALJ KONZULTACIJE. Beograd, 11. febr. Štefan Radič je včeraj pri dopoldanski avdienci podal kralju poročilo o vsem, kar je napravil, odkar je prejel mandat za sestavo vlade. Radič je kralju opisal svoje mnenje o političnem položaju in pa razpoloženje, ki vlada pri posameznih političnih strankah. Naglasil je, zakaj ne more odločitev radikalnega kluba smatrati za polnoveljavno. Rekel je kralju, da bi pač lahko sestavil vlado, in sicer navadno delovno vlado, ki bi imela v narodni skupščini večino. Kralj se je Radiču zahvalil za njegova prizadevanja za sestavo koncentracijske vlade. Sporočil je dalje Radiču, da je povabil k sebi na posvet predsednika narodne skupščine. Avdienca je bila stem končana. Radič ni mandata vrnil in tudi mu ga ni kralj vzel. Ker pa je Radič javil kralju, da ni mogel sestaviti koncentracijske vlade in le za tako je imel mandat in je kralj sporočil Radiču, da je poklical k sebi predsednika skupščine, smatra Radič sam, da je njegov mandat konsumiran. — Poseben predlog Radiča obstoji v tem, da je predlagal delovno vlado združene demokracije, ne da bi polagal važnost na to, katera oseba naj bi taki kombinaciji stala na čelu. Beograd, 11. febr. Ob pol 1. popoldne je bil na dvoru predsednik narodne skupščine dr. Ninko Perič, malo za njim je prišel na dvor še Ljuba Davidovič. Ljuba Davidovič je odšel z dvora ob 2. popoldne. Novinarjem je pri tem izjavil: »Nj. Vel. kralj mi je poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade. Prosil sem kralja, naj mi prihrani ,ta posel, ki ga glede na sklep radikalnega kluba ne bi mogel opraviti.« »Vi ste torej odklonili mandat?« so vprašali novinarji. »Seveda.« »AH boste imeli kake sestanke?« »Sedaj ne, šele popoldne.« Predsednik skupščine dr. Ninko Perič je odšel z avdience okrog 3. popoldne in se je takoj z avtombilom odpeljal domov. Na vprašanje novinarjev je odgovoril: »Ni še nič novega. Popoldne ob 6. bom šel vnovič na dvor v avdienco.« Dr. Periča je kralj pridržal pri kosilu. Ob tej priliki so se vodili jako važni razgovori o političnem položaju in o načinu, kako priti iz današnje krize. Nj. Vel. kralj je povdaril, da sta Davidovič in Radič predlagala njega, dr. Periča ca načelnika koncentracijske vlade. Dr. Pe- , rič je uvidel, da je ta moment zelo važen, vendar pa se ni mogel tako hitro odločiti, ker je treba uvaževati, da je on predsednik narodne skupščine. Zato potrebuje časa. Kralj je predlagal dr. Periču, naj on sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade. Dr. Perič je na to odgovoril, da jemlje na znanje to kraljevo željo, vendar pa si mora stvar še premisliti. , Dr. Perič je odšel nato domov, ob 6. pa se je vrnil na dvor. Dr. Perič je spre- je bil zato kot poklican zato, da izvede oni najtežji problem, da ustvari režim, vsled katerega bi bil nemogoč tudi le govor o prečanski fronti. Nelepe intrige so preprečile, da bi Ljuba Jovanovič izvršil to svojo misijo, ko je bil na višku moči, bolezen pa je preprečila, da bi to izvršil, ko so bile intrige premagane. Zato pa tem bolj občutimo težko izgubo ob Jovanovičevi smrtir ker smo po krivici ob delo moža, ki nas je vse mogel povesti na lepšo pot. Večna slava spominu Ljube Jovanoviča! jel mandat, izgleda pa, da v tej stvari ni sporazumen s predsednikom radikalnega kluba Vel jo Vukiče vicem. Proti večeru se je dr. Perič v predsedstvu vlade sestal z Vel jo Vukičevičem. Tja so prišli tudi dr. Korošec, Kosta Kumanudi in Grga Angjelinovič. Na tej konferenci je dr. Perič obvestil Vukičeviča o želji krone, da on sprejme mandat za koncentracijsko vlado. Če sprejme mandat, je naprej gotovo, da v tem ne bo imel sreče iz enostavnega razloga, ker bo drugim strankam stavil take pogoje, da ne bodo mogle v vlado. Vladni krogi so zato mnenja, da bo dr. Perič kralju predlagal za mandatarja zopet Vel jo Vukičeviča, ki naj bi sestavil koalicijsko delovno vlado. Ta vlada bi bila sestavljena iz istih skupin kakor prejšnja, to je iz radikalov, demokratov, muslimanov in Jugosloven-skega kluba- Šlo bi saino za to, da bi v to vlado vstopila dva zastopnika Davi-, dovičeve skupine in bi se izvršile spremembe tudi v radikalskeni delu vlade. Opozicionalni krogi oziroma krogi združene demokracije pa trde, da je koncentracija mogoča, samo ne pod predsedstvom Velje Vukičeviča, temveč pod kako drugo osebo, kakor n. pr. pod dr. Ninkoni Peričem, ki so ga oni predlagali za' nosilca koncentracije. Oni smatrajo, da bi imeli lahko že tekom današnjega dne koncentracijsko vlade, če hoče dr. Perič resno se lotiti akcije. Taka koncentracija bi se mogla sestaviti tudi ob pogoju, da samostojni demokratje sami ne bi vstopili v vlado, temveč bi vstopili samo poslanci HSS kot zastopniki kmečko - demokratske koalicije. Samostojni demokratje bi tako ostali izven vlade, toda bi jo podpirali. Izgleda, da je bilo to vprašanje predmet razgovorov med Radičem, Pribičevičem in Davido-vičem. DAVIDOVIČ NI SPREJEL MANDATA. Beograd, 11. febr. Včeraj popoldne je bila seja demokratskega kluba. Davidovič je na seji obvestil člane kluba o tem, da mu je kralj o priliki avdience ponudil mandat za sestavo koncentracijske vlade. On pa je ta mandat odklonil, ker je radikalni klub sklenil, da mora koncentracijsko vlado sestaviti kak radikal. Davidovič je dalje obvestil klub, da pričakuje, da bo mondat poverjen Ninku Periču. ZDRUŽENA DEMOKRACIJA PREDLAGA RADIKALA PERIČA ZA PREDSEDNIKA KONCENTRACIJSKE VLADE Beograd, 11. febr. Sinoči ob 6. je bila seja izvršilnega odbora »Združene demokracije.« Na tej seji je Daviidovič obvestil druge člane komisije izvrševalne-ga odbora o svoji odločitvi, da ne sprejme mandata za sestavo koncentracijske vlade. Iz vrst opozicije se doznava, da so oni svetovali kralju, naj poveri mandat dr. 4Jinku Periču. Prav tako pa je opozicija odločena, da Velje Vukičeviča nikakor ne sprejme kot predsednika kakršnekoli vlade. DR. PERIČ NI DOBIL MANDATA. Beograd, 11. febr. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da dr. Ninko Perič v resnici ni dobil mandata za sestavo vlade. On ima samo nalogo, proučiti teren pri političnih skupinah, kakšna vlada bi se sploh dala sestaviti.10 tem naj »bi potem poročal kralju. Šele potem pa bi padla odločitev, ali bo dr. Perič dobil mandat za sestavo vlade ali ne. Po 6. uri je dr. Perič odšel na dvor, da obvesti kralja o mnenju političnih prvakov. Ko je odhajal z dvora, je izjavil novinarjem: »Ker so načelniki parlamentarnih skupin izjavili, da sprejmejo koncentracijo s kakim radikalom na čelu, grem* da se porazgovorim s predsednikom radikalnega kluba.< »Ali ste Vi dobili mandat?« so vprašali nato novinarji. »Samo to je, kar sem vam povedal,« je odgovoril Perič in odšel k Velji Vukičeviču ter ostal z njim dalje časa v razgovoru. Ko je odhajal od njega, je izjavil novinarjem, da bo danes nadaljeval razgovore s predsednikom radikalnega kluba. — »Ali imate mandat?« so ga vprašali nato. »Nimam ga, je odvrnil. — »Ali bo nocoj še kaj?« — »Ne bo. Sedaj grem domov.* V političnih krogih smatrajo, da mora dr. Perič pripraviti teren za koncentracijo. Danes se |x>. spQrazumel,, s *predsednikom radikalnega kluba, ‘da določita radikalnega kandidata za načelnika koncentracije. Ni izključeno, da Velja Vukičevič pristane na to, da bi bil dr. Perič nosilec koncentracije. Radikali pa dvomijo, da bi dr. Periču uspela sestava vlade, ker je njegov nepreklicen pogoj, ki se ga bo držal vsak radikal, da v koncentracijsko vlado ne more vstopiti Svetozar Pribičevič. PO SMRTI LJUBE JOVANOVIČA. Beograd, 11. febr. Opelo ob krsti Ljube Jovanoviča se. bo, opravilo v saborni cerkvi danes. Sprevod bo krenil iz Jovanovičevega stanovanja, Miletina ulica ob 2. popoldne. Beograd, 11. febr. Na mesto pokojnega Ljube Jovanoviča pride v narodno skupščino kot poslanec Hrvat Sever Varda, lekarnar iz Sinja v Dalmaciji. Po sporazumu radikalnih organizacij bo moral v južni Dalmaciji položiti mandat Hrvat Kujundžič svoj mandat in dati prostor Srbu Lukiču, posestniku iz Budve. SESTNEK MALE ANTANTE ODGODEN. Bukarešta, 11. febr. »Adeverul« doznava iz službenega vira, da bo pomladanski sestanek konference Male antante, ki naj ibi se vršil v Bukarešti, odgo-den. Ministri držav Male antante se bodo pred zasedanjem Zveze narodov sestali v Ženevi, če se izkaže potreba za sestanek Male antante, se bo vršil ta meseca junija v Herkulesu. DANES OTVORITEV ZIMSKE OLIM-PIADE. St. Moritz, 11. febr. Danes ob 11. dopoldne se svečauo otvori zimska olim-piada. Takoj po otvoritvi bodo igrale Avstrija proti Švici, Francija proti, Madjarski, Belgija proti Angliji in Švedska proti Češkoslovaški. Ob pol "10. bo svečan sprejem v občinski hiši. Ob pol 11. bo čital švicarski smučar Hans Eidenbeck olimpijsko zaprisego v francoskem jeziku. Nato odkorakajo posamezna moštva v svečanem sprevodu na igrišče in sicer v naslednjem redu: Nemčija, Argentinija, Avstralija, Belgija, Kanada, Estonija, Zedinjene države Severne Amerike, Finska, Francija, Anglija,. Nizozemska, Madjarska, Romunska, Švedska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Švica. Potem bo slovesna otvoritev. BERLINSKI TURNIR. Berlin, 11. februarja. 5. kolo šahovskega turnirja se je končalo takole; Bogoljubov je premagal Brtickmanna, Niem-covič pa Leonhardta; partiji Ahnes — Helling in Sfimisch — Tartako\ver sta ostali remis, partiji Stoltz — Steiner in Koch — Reti pa sta ostali nedovršeni. Stanje: Niemcovič 4, Reti VA (1), Bogoljubov 3K>, Ahnes, Tartakower in Johner 3, Helling 2'/», Steiner 2 (1), Briickmann in Sfimisch VA (1), Leonhardt 1. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 11. februarja 1928. Štev. 34. Stanovanjsko vpraianje. 1200 stanovanjskih odpovedi je že za maj vloženih v Ljubljani in v Mariboru ter drugih krajih razmere niso dosti ug.dneje. Kakor pa so razmere že sedaj neugodne, vendar ni izključeno, da se bodo še poslabšale in grozi nam, da bo maja meseca zavladala laka stanovanjska beda, da niso izključeni niti resni dogodki. Kajti jasno je, da ljudje ne morejo krat-komate na cesto,' enako pa je jasno, da ogromna večina najemnikov sploh ne zmore najemnin, ki jih od injih zahtevajo nekateri hišni .posestniki. Zhaiio ipa je, da! je večini stanovanjskih odpovedi zadnji vzrok le špekulacija, da bo potem hišna najemnima večja. Če: ise bo ta špekulacija tudi obnesla, je drugo7 vprašanje, ker ljudje vsled prenehanja stanovanjskega zakona ni§o nikjer dobili več denarja, temveč so nasprotno vsled1 gospoda reke krUe po . ogromni ve&ni na Slabšem, 'kakor so bili, Toda zaenkrat ta špekulacija, obstoji in ogroža javne interese in zalo je treba danes izpregovoriti o grozeči stanovanjski bedi odkrito besedo, da ne bomo timeli maja meseca pravo katastrofo. Kajti že danes je jasno, da so stanovanjske odpovedi že tako številne, da je tehnično čisto izključeno, da ‘bi se mogle vse stranke preseliti, tudi če bi se imele kam preseliti. iZato je čisto sigurno, da ibo državna oblast morala maja meseca poseči v stanovanjsko vprašanje, a tedaj 'bo v’ mnogih slučajih njena intervencija že prekaana, kakor dokazujejo že sedaj dogodki. Zato je nujno, da se vlada že sedaj pobriga za sanacio posledic, ki jih mora prinesti popolna oprostitev stanovanj, kajti drugače se more pripetiti, da bodo ravno državni naatavljenci oni, ki bodo. v največji meri na cesti in zato tudi duša vsega opravičenega nezadovoljstva. Krivda vlade v stanovanjskem vprašanju je že itak ogromna. Mesto da bi s prstom ganila in zgodila vsaj za svoje nameščence stanovanja, v kar je primorala zasebne družbe, je celo stanovanjske »hiše izpremi-niala v uradne prostore. Minimum pravice bi zato .bil, da gredo vsi uradi, .ki so nastanjeni v bivših stanovanjsilcih hišah takoj v vojašnice, kjer je za nje še dovolj prostora in da se vse tako izpremenjene stanovanjske hiše maja meseca na razpolago delo-žirancein. Ljudje morajo imeti streho nad glavo in važnejše je, da so rodbine pod streho ko pa uradi. Kajti zaradi ljudi so uradi, ne pa obratno. Pri tej priliki pa moramo apelirati tudi na nekatere hišne posestnike, da ne bodo pretiravali svojih zahtev. Radevolje priznamo, da je med hišnimi posestniki dovolj uvidevnih ljudi, ki ne zahtevajo nič nemogočega od svojih najemnikov, temveč uva-žujejo tudi njih socialne razmere. £Da, poznamo tudi hišne posestnike, (ki še niso zvi-, šali niti predvojne najemnine. Vsa čast tem socialno čutečim ljudem. Žali bog pa je dosti hišnih posestnikov, ki ne poznajo nobenih mej in nobenih ozirov. So to ljudje, M vidijo samo svoj naj višji io-teres in ki jih ni izkušnja niti toliiko izučila, da bi si zapomnili, da mora država poseči vmes, kadar so razmere prenapete in da. se mora tedaj nehati svobodno razpolaganje s stanovanji. Dejansko tako ti ipreradi-kalni hišni posestniki ne 'branijo svqjih pravic, temveč samo kličejo nazaj stanovanjski zakon. Naj vendar eden resno pomisli, kakšna bo slika, ko se bo moralo 1200 ljubljanskih stranik v par dneh preseliti ko bo stotine od njih ostalo brez stanovanj! Zato mislimo, da bi bila nad vsa hvaležna naloga za društvo hišnih posestnikov, da bi ono tudi s svoje strani podvzelo primerne korake, da ne bo maja meseca stanovanjske katstrofe in da ne bo lok prenapet. U.pamo v uvidevnost hišnih posestnikov in zato upamo, da bodo tudi sami zatrli vsako špekulativnost, da bi se ta špekulacia mogla obnesli, ker ljudje nimajo 'in nimajo denarja. Profesorska komlsfia prati isaM> okraiM miverz. Komisija profesorjev vseh treh jugoslovanskih univerz je končala svoje delo in aprejela soglasno resolucijo, v kateri .se odločno izreka za odpravo čl. 44. finančpgea zakona in proti vsaki okrnitvi univerz. Ko-misija naglaša, da se^ne sme odpraviti niti ena fakulteta, da se sme urediti univerzitetno vprašanje le z univpr*itet»im *ako-uom in da je .popolnoma zgrešen napor, da bi' se z odipravo kake fakultete doseli posebni prihranki, ker bi na drugi strani ti prihranki uničili ito, kar se je le z velikim trudom zgradilo. Pač je komisija. mnenja ».dabi se moglp uvesti na univerzah nekatere takse, ne d& bi btlo to proti kaklriim zakonskim predpisom in ne da bi bili prt tem iprizadeti siromašni sloji Glede e v. možnih redukcij in prihrankov pa naj sklepajo le univerze same. Beseda profesorske komisije je jasna 111 odločna in mnenja smo, da se mora vsak minister osmešiti, če ne bi v celoti osvojil sklepe komisije. Zato pričakujemo, da bo minister Kuma-nudi sam od sebe črtal čl. 44. iz finančnega zakona in s tem poskrbel, da ne bo veljal kot oni minister, ki se je postavil v nasprotje z vsemi tremi jugoslovanskimi univerzami. Tako ho tudi obvaroval sebe, da ne bo zgpdovina zapisala težke besede: »Ko je bil prosvetni minister g, Kumanudi, so jugoslovanske univerze nazadovale ... Politične vesti. ss Seja radikalnega khiba. Odločilne važnosti za padaljni razvoj političnih dogodkov je bila včerajšnja doppldanska sej^ radikalnega kluba. Jasno je namreč .bilo', da se je Radičeva misija popolnoma ponesrečila, če se radikali izrečejo proti Radiču, Da se bo tp zgodilp, ni bilo nobenega dvoma za poznava|pe razmer, .pp predvčerajšnji seji radikalnega kluba iri tudi že prej. Toda g. Radič se je naravnost zaljubil v misel, da tje za Vilkičfeviča le neznaten del radikalnega kluba, da pa oentrumaši in pašičevci samo čakajo, kako bi mogli podpirati vlado g. Radiča. Zelja je pač bila oče misli in kakor vselej, tako še je tudi v tem slučaju izkazala kot prevarljiva nada. Kajti zadnja seja radikalnega klu^a je nedvomno (pokazala, da j? radikalen klub večino enoten, kadar bfanl svbjo pozicijo in da tuni »edsj noče odstopiti svojo moč niti Radiču niti ni- komur drugemu. — Včerajšnje dopoldanske seje radikalnega kluba se je udeležilo skoraj 100 poslancev in je padla tako v nič tudi zadnja trditev Radiča, da je Vukičevič in prati njemu le 37 poslancev. Na seji je Vuki" čevič najprej prečital Radičevo pismo (ki sn>o ga objavili, včeraj) in ndto predložil, da sklepa klub glede vstppa v koncentracijsko vlado in glede predsednika te vlade. Po mestoma burni debati je klub aklenil: 1. da je v načelu za koncentracijsko vlado, 2. da zahteva * ozirom na svojo številčno moč in parlamentarni položaj, da je šet koncentracijske vlade radikal in 3. da smatra določitev osebe predsednika xa predpravioc ktalja. S tem je bila misija Radiča definitivno pokopana in vesele nade ljubljanskih bralcev esdeesarskega popoldnevnika so zopet enkrat padle v vodo. = Konzultacije sc nadaljujejo. Ker se Ra- diču ni posrečila sestava koncentracijske vlade, je kralj nadaljeval s konzultacijami. Na dvor ej bil pozvan Ljuba iDavidovič in dr. Ninko Perič, Po vsej verjetnosti se sestava (koncentracijske vlade ne bo nikomur posrečila in dobimo ali radikaluo-demokrat-sko delovno vlado ali ipa volivno vlado radikalov - Jugoslovanskega kluba - 'muslimanov in ev. dela demokratov. ^Mussolini ponuja Franciji zvezo. V dobro poučenih londonskih krogih trde, da vlada pri pogajanjih med novim francoskim poslanikom v Rimu in Mussolinijem zelo pomirljiv ton. Zlasti Mussolini kaže imnogo volje za dober sporazum s Francijo. Mussolini je baje ponudil celo Franciji popolno zvezo pod pogojem, da je Francija pripravljena zajamčiti Italiji dominantno pozicijo na Balkanu. Nadalje je morala Francija obljubiti, da ne bo podvzela z Nemčijo nobene skupne akcije proti Italiji in zlasti z ozirom na italijanske interese v Avstriji. — Čeprav londonska vest še ni .potrjena, vendar je zelo verjetna. Položaj je pač tak, da Italija ni dovolj močna, da bi mogla izvesti svoj imperialistični načrt. Na Jadranu ni in-teresirana samo Italija, temveč tudi druge velesile in čim bolj napreduje mednaroden položaj Nemčije, tem večja je tudi nevarnost za Malijo, da bo morala še občutiti, kako zna Nemčija braniti svoje interese. — Nemška vladna večina razbita. V nemških parlamentarnih krogih ne taje več, da je šolski zakon propadel in da je s tem vladna koalicija dejansko razbita. Vendar pa še ni mogoče govoriti o vladni krizi, ker pripada zadnja beseda predsedniku Hindenburgu, ki vztraja na tem, da sprejme parlament najprej proračun. Kako naj se to zgodi, o tem še ni nič sklenjenega. (Nekateri menijo, da naj ostane -Marxov kabinet kot strogo posloven ‘kabinet. Nemški nacionalci še vedno upajo na • kompromis, ker se sestane še pred 12. februarjem vodstvo nemške ljudske stranke, ki bi moglo odobriti kompromis o šolskem zakonu. Večina nemških listov piše, da mora postati vladna kriza v najbližjih dneh akutna, nemško-na-cionalni »Lokalanzeiger« pa pravi,, da gre le za taktiko centruma. Vendar .pa je »Lokalanzeiger«; s svojim mnenjem osamljen in večina političnega sveta je prepričana, da je mogoče podaljšati življenje parlamentu le, če se že danes določi dan novih volitev. = Gospodarske težave sovjetske vlade. Običajne pomladanske težave v sovjetskem gospodarstvu so letos zlasti tehtne. Sovjeti potrebujejo nujno velike količine žiita in poljedelskih pridelkov, da bi .mogli z njih izvozom okrepiti uvoz industrijskih izdelkov. Zlasti sedaj v .pomladanski konjunkturi bi hoteli sovjeti okrepiti trgovinsko bilanco Rusije. Zato nakupuje sovjetska vlada v velikih množinah žito. Njeni agenti pa nimajo dosti sreče, ker jih kmetje bojkotirajo in jim'delajo na vse mogoče načine težave. Kmetje hočejo dobiti dobro ceno za svoje pridelke, ker morajo drago plačati potrebne industrijske izdelke in zato kmetje vedno bolj kopičijo žito v prepričanju, da bo njegova cena še narasla. — Amerika hoče skleniti nove raiso-diSčne pogodbe. Washingtonska vlada jo predložila velikobritanski in japonski vladi besedilo franoosko-ameriške razsodiščne pogodbe. Ameriška vlada želi, da bi bila ta pogodba podlaga za pogajanja v novem dogovoru, ki ga naj bi »Menile Vel. Britanija in Japonska z Ameriko meato sedanje pogodbe, ki poteče v nekaj mesecih. = Panameriški kongres. Prometni odbor panameriškega kongrepa je sprejel predlog o zračnem prometu, v katerega je bil sprejet na zahtevo Washingtona člen, po tka-terem se zajamčuje varnost Panamskega prekopa. Chile, Peru in Holandija in nekatere druge države so ta predlog .podpirale z -ozirom na veliki pomen, ki ga ima prekop za ameriško trgovino, Argentjnija in nekatere, druge države pa so ibile .proti in .] cedlagale, da reši to vprašanje ena prihodnjih konferenc. Predlog Argentinije pa je bil odbit. Zastopniki cele vrsto manjših držav so zahtevali, da naj bodo diplomatska zastopstva vseh ameriških republik .postavljena na isto stopnjo, s tem, da bi bile vse republike zastopane le po poslanikih in odpravnikih .poslov, ne pa po veleposlanskih. Nato je bilo predlagano, da naj bodo vsa poslanstva latinskih ameriških držav povišana v Washingtonu in glavnih mestih velesil v veleposlaništva. IZ ŽIVLJENJA LJUBE JOVANOVIČA. iLj. Jovanovič je bil rojen dne 24. februarja 1865. leta v Kotorju, kjer je dovršil gimnazijo. Vsled vstaje v Krvoeiji se je preselil najprej v Črno goro, nato pa v Beograd, kjer je leta 1887 dovršil modroslovno fakulteto Kot dijak se je .prostovoljno udeležil tudi srbsko-bolgarje vojne in ,bil pri Slivnici ranjen. L. 1903 je bil imenovan za profesorja na 'beograjski univerzi. Zgodaj se je pričel J. udejstvovati tudi na političnem polju. L. 1905 je bil prvič izvoljen za (poslanca >in kmalu nato tudi predsednika skupščine. L. 1909 je postal minister in bil nato član mnogih vlad. Med vojno je bil notranji minister in moral v tej lastnosti prevzeti nase najtežje žrtve. Pp vojni je kandidiral v Dalmaciji in bil vedno izvoljen. L. .1922 je bil zopet prosvetni minister, nato minister za vere in nato skupščinski predsednik. Vsled nasprotja s 'Pašičem je bil izključen iz radikalne stranke, nakar je ustanovil svoj klub. 'Pri zadnjih volitvah je bil znova izvoljen in bil zopet sprejet v radikalni klub. Vsled bolezni pa ni mogel več udejstvovati se v političnem življenju. Ko je bilo njegovo delo najbolj potrebno, njegovo sodelovanje najbolj zaželjeno, je bolezen to onemogočila. Toda že prejšnja njegova dela so (krepko izklesala njegovo ime v jugoslovansko zgodovino in v njej bo njegov spomin vedno častno ohranjen. KRATKE VESTI. Italijanskemu .parlamentu je 'bil predložen v odobritev zakonski osnutek »modusa vi-vendic, sklenjenega med Francijo in Italijo o postopanju natpram državljanom in družbami 'ki so na ozemlju druge države. Češkoslovaška vlada je predložila (parlamentu zakonski načrt, po .katerem bo zaščita najemnikov podaljšana do 31. marca 1929. In pri nas? Štaroupokojencem bodo na Češkoslovaškem zvišane pokojnine. Tozadeven zakonski načrt je že pred parlamentom v razpra- vi in ga odobravajo vse stranke. Nasprotno .pa še ni gotovo, če bo parlament sprejel zakonski načrt, po katerem se povišajo pokojnine tudi bivšim avstrijskim generalom. Zaradi nameravane uvedbe numerusa na 'Madjarskem je prišlo do težkih nesoglasij v Bethlenovi vladni stranki. Noben posalnec noče govoriti za ta načrt. Komunistična agitacija v Kantonu kljub številnim .umrtitvam še vedno krepko. deluje. Kongrum, ki leži 50 milj južno od Kantona je padel v roke komunistom. Govori se, da je Kanton zopet ogrožen. Radiog Rehar: REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri »večer. Sobota, 11. februarja: »Kandida.« — Red A. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri popoldne: »Pepelka.« — Izven. Nedelja, 12. februarja ob 20. uri zvečer: Danes bomo tiči.« Ljudska .predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 13. februarja: »Sodnik Zalamej-ski.c — Red C. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Soboto, .11. februarja: Zapnto. Nedelja, 12. februarja ob 45. uri popoldne: »Grofica Marica.« Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Iva* Hribu: 29 MQJI SPOMINI. Od 1848. do 1910. leta. Leta 1878. dopolnilo se je 70.1eto od rojstva dr. Janeza Bleiweisa. Narodna društva slovenska sklenila so, da njegovo 70-letnico slovesno proslave. Vabila so se razposlala na vse strani po Slovenskem, potem pa tudi pO'ostalem slovanskem svetu. Ob določenem dnevu prišlo je mnogo poklonstvenih odposlanstev v Ljubljano. Dr. Janez Bleiweis sprejemal je ta odposlanstva v slavnostno okrašeni dvorani »Narodne Čitalnice«. Honneur-je sva delala Peter Graselli In jaz. Graselli je imel nalogo, da je deputaoije vodit pred jubilanta, jaz pa sem člane deputacij jubilantu predstavljal. Vršilo se je to na slovesen način, pri čemer sem hrvatske deputacije predstavljal hrvatski, češke češki. Slavnost zaključila se je z banketom v prostorih restavracije hotela »Evropa«. Vseh članov odbora se ne spominjam; le toliko vem, da sta se za banket največ trudila inženir Franjo Tomšič in tvorničar Žiga Bučar. Ta banket se je izvršil nenavaduo slovesno in prav sijajno. Na banketu se je čulo mnogo lepih govorov, a največji uti s je na prav N govor J u r i -ja Biankinija, urednika 1 ista.>T1 Nazlonale« iz Zadra. Mladi, elegantni in lepi mladenič govoril je tako navdušeno, da so bili vsi očarani in da — ko je končal — ni hotelo biti ovacijam konca. Po banketu smo sedeli Tomšič, Bučar in jaz še dalje časa z BiankUiijem skupaj. Pogovor se je vrtil okoli političnih stvari dalmatinskih, najbolj pa okoli lista »11 Nazlonale«, ki je imel v oklepaju dodan naslov »Narodni list? in ki je prinašal več italijanskega, ko hrvatskega čtiva. (Mi smo Biankiniju dokazovali, da je to v politično-vzgojevalnem smislu jako škodljivo, ker se namesto veljave hrvatskega jezika vzdržuje po Dalmaciji — in to po krivdi narodne ii Gjuraj Biankini. stranke same — veljava italijanščine. Biankini je svoje stališče dolgo in trdovratno zagovarjal, ali končno je omagal. Naši argumenti so ga prepričali in z novim letom izšel je namesto lista >11 Nazionale« čisto hrvatski »Narodni list«, kateri ravno letos praznuje 50-letnico svojega obstoja. Dr. Janezu Blfeiweisu imponoval je način proslave njegove 70-letnice in mislil je na to, kako bi se mi za moje sodelovanje hvaležnega izkazal. Ko se mi je prišel zahvalit — polen priznanja za sijajno izvršeno proslavo 70-letnice — povprašal me je tudi, če bi hotel postati odbornik »Kmtetijske družbe«. Dr. Janez Blei-\veis je namreč odbornike za »Kmetijsko družbo« izbiral takrat izmed svojih prijateljev, odnosno izmed ljudi, katerim je hotel izkazati svojo posebno naklonjenost. Ponudbo dr. Bleiweisovo odklonil sem ker sem si bil v svesti, da o kmetijstvu premalo vem: in da bi zatorej svoje naloge v odboru »'Kmetijske družbe« ne mogel tako izvrševati, kakor bi bila moja dolžnost. Prevzel pa sem nalogo, za katero me je »Kmetijska družba« naprosila* da napišem za poljedelsko mini* sterstvo spomenico o uredbi zavarovanja zoper živinske bolezni. Z dr. Janezom Bleivveisom sva po tem mnogo prijateljski občevala in sicer do njegove smrti. Še dan, predno je zatisnil za vedno oči, 29/1. 1912., obiskal sem ga bil. 4. Narodni dom. Navdušenje, ki je zavladalo v Ljubljani vsled proslave dr. Janez Bleiweisove 70-letnice, porabil je inženir Franjo Tomšič, da je sprožil misel ustanovitve »Narodnega doma«. Dr. Bleivveis je ustregel Tomšičevi želji in sklical ljubljanske rodoljube v prostore Matice Slovenske« na Bregu — sedanjo dr. Tavčarjevo hišo — v posvetovanje. Ondi se je bilo po daljšem pretresanju sklenilo sezidati »Narodni dom« ob troških 100.000 goldinarjev; denar pa pridobiti na ta način, da se 100 rodoljubov zaveže uplačati deleže po 1000 goldinarjev. Takoj prvi večer vpisalo se je 24.000 goldinarjev in s lem je bila nekako zaključena svota prispevkov, ki so se imeli pričakovati iz Ljubljane. Inženir Tomšič in jaz vsa prevzela nalogo, prepotovati Slovenijo zunaj Ljubljane ter pridobivati deležnikov. Koj drugi dan sem se podal poln najboljših nad na pot in sicer najprej na Štajarsko. Obiskal sem več znanih in premožnih (Dalje prihodnjič.) 'Dnevne vesti. — Odlikovanja. Z redom sv. Save V. razreda so odlikovani ravnatelj meščanske šole v Ljubljani Maks Hočevar, šolski nadzornik v Ljubljani Andrej Škulj, šolski upravitelj v Rogaški Slatini Ivan Glinšek, šolski upravitelj v SlovenjskLh Konjicah Domicelj Serajnik, šolski upravitelj v Gornji Radgoni Karel (Mavrič, upokojeni šolski upravitelj na G orni Iškem Ivan Zoter, učiteljica v Ljubljani Ana Lebar, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani Alojzij Novak, šolski upravitelj v 'Mimi Ivan Benedičič, šolski upravitelj pri Sv, Trojici Kornelij Iglič, upokojeni šolski ravnatelj v Ljubljani Ferdo Juvane, šolski upravitelj v Novem mestu Davorin Matko in upokojeni učitelj v Ljubljani Avgust Pirc. — Izprememba pri nemškem poslaništvu v Beogradu. Me9to sedanjega nemškega poslanika na našem dvoru Ohlshausena bo imenovan dosedanji nemški poslanik v Rigi dr. KSster. — Izprememba^ v diplomatski službi. Za generalnega konzula v Kairu je imenovan dosedanji konzul v Budimpešti g. Šumen-kovič. .— Razpisana inženjerska .mesta«. Ponovno se čita v časopisih oglas železniške uprave, ki poziva mlajše in starejše inženjerje v železniške službe. Vsled dejstva, da ®o posebno stavbeni inženjerji pri železnici skrajno slabo plačani, je tudi od*!v temu primeren. Pripravnik ima vsa prva tri leta 1300 Din mesečno, torej toliko, ali pa celo manje, kakor so bili njegovi mesečni izdatki za časa študija. Po 10-letni službi ima z vsemi mogočimi mesečnimi dokladami okrog 3000 dinarjev prejemkov. Kar se.pa tiče načelni-niških mest in pa one direktorske, so te plače pa sploh pod vsako kritiko. Večna nevarnost redukcije, težave napredovanja, 'katero ne zasigura zakon ampak politična stranka, grene človeku življenje. Vsled te akudemično proletarske mizerije išče vsak železniški inženjer mesta v privatnih podjetjih. Ožja stanovska organizacija, vsled svoje raznovrstne sestave, ni zmožna ščititi stanovskih interesov na merodajnem mestu. Ako bo hotela imeti železniška uprava naraščaj in stale® kader inženerjev, in sicer onih, ki ne bodo vedno za pobegu, bo morala zvišati prejemke vsaj na 70% mirnodobskih, kajti današnji dosegajo komaj 34%. Plača imora biti stalna, ne pa množina doklad, iki je le na slepilo neposvečenemu in se med letom spreminjajo ali sploh ukinejo, vsled nereelnega budžeta. VodifeHi državne uprave bi morali ali bodo morali priti do spoznanja, da le materijelno zasiguran uradnik je steber države. rrrr Vsi kinematografi se zapro. Kot smo poročali, je .poslal Savez kinolastnikov v Zagrebu v Beograd deputacijo, ki je skušala doseči znižanje davkov, ki jih plačujejo ki-nopodjetja. Ker deputacija ni dosgela nobenega uspeha, je sklenil Savez, da se 12. mani*; vsi' kinematografi v državi zapro. Lastniki kinematografov pravijo, da je ta ■sklep definitiven. — Konventiranje registriranih galiških deželnih zadolžnic. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse' lastnike, navedenih zadolžnic, da morajo v svrho konvertiranja poslati !te obligacije čim-preje na naslov: »Izba Skart>owa«, Lw6w) (Poljska). Rok za zameno 5% galiških obligacij je podaljšan do 8Q. junija 4928. — Nov strokoven list za radiotelefonijo in telegrafijo. V Beogradu je pričel.izhajati nov strokoven Ust za radio-telefonijo In te-, legrafijo »Radioblažek«. List (je dvojezičen •ter prinaša vsako stvar v hrvaščini in nemščini. £L H' j — Glavna akoščiaa ljubljanske inženjerske komore v Ljubljani. Uprav* Ljubljanske inženjerske zbornice (za Slovenijo in Dalmacijo) s sedežem v Ljubljani je. sklicala redno glavno skupščino, ki se vrši dne 15. februarja 1928 ob 15. uri v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. 4 > - ■ — VI. izredni občni zbor Nabavljalne »a-druge uslužbencev državnih želeinie v Sloveniji r. z. z o. z. se vrši v nedeljo dne 12. t. m. 1928 ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne pri »Levu«, Gosposvetska cesta 16 v Ljubljani. Občni zbor se vr#i po delegatih, prisostvovati smejo itudi člartt. — Upravni odbor. — Komisija za oceno uradnikov. INa podlagi Čl. 44. uradniškega zakona je imenoval minister pravde za ocenjevanje uradnikov v ministrstvu pravde za tekoče leto naslednjo komisijo: dr. Milan Kugler, VJada Pe-trovttlf ittdr. Dušan Pejič. Namestnika sta: dr. J o*ip,Kavčič in Vlado Radovanovič. V centralno komisijo pri ministrstvu pravde ■so imenovani dr. Milan Kugler, Vlado Petrovič, -dr. Dušan Pejič,-idr. Josip Kavčič ter Vlado Radovanovič, za namestnika pa 2i-vojin Rudjelkovič in Vojislav Ilič, . — Konferenca za pomorski promet v Kpti-tu. V direkciji .pomonskaga prometa v Splitu se vrši te dni konferenca za pomorski promet. Konferenca razpravlja o razširjenju l>omorskega prometa ter o uspostavitvi novih zvez z vsemi obmorskimi kraji, ki jih posečajo tujci. Konference se udeležujejo predstavniki vseh zainteresiranih ministrstev ter zastopniki zbornic in drugih gospodarskih organizacij. — Poroka Faričeve hčerke. Te dni se je vršita v saborski cerkvi v Beogradu poroka hčerke pokojnega Nikole Bašiča, gdč. Dare Pašičeve z g. Boškom Buričem, diplomatskim uradnikom in srbskim književnikom. Nevesti je kumoval kralj. Zastopal ga je maršal dvora polkovnik IDimitrijevlč. % Mlinu je kumoval predsednik Narodno Mii (m« i skupščine. Poroka je bila nadvse sijajna-Prisostvovalo ji je okoli 7000 ljudi. — Sprejem gojencev v pešadijsko podoficirsko šolo v Beogradu. V pešadijsko podoficirsko šolo v Beogradu se sprejme tudi letos več novih gojencev iz vojske in krogov civilnega prebivalstva. Prošnje je vposlati do dne 1. maja komandi šole. — Iz državne službe. Dr. Tomo Tolazzi iz Logatca, doslej pravni referent bitoljske oblasti je v isti lastnosti premeščen k po-dunavski oblasti. — Promocija. Medicinec Vladimir Dolenc iz Stare Loke je bil promoviran na dunajski univerzi za doktorja vsega zdravilstva. — Himen. Te dni ata se -poročila v Bom-bayu češkoslovaški konzul dr. Otokar Beneš in gdč. Mira Knezova iz Ljubljane. Kot znano, je služboval g. dr. Otokar Beneš preje v Ljubljani, kjer si je pridobil velike simpatije. 'Gdč. Mira Knezova je iz znane ugledne ljubljanske trgovske rodbine. — Umrl je predvčerajšnjim Joško Torni, sin znanega ljubljanskega mesarja g. Tonija. Pokojnik je bil .marljiv in simpatičen mladenič ter vrl Sokol. Bodi mu ohranjen 'blag spomin. Težko prizadeti rodbini pa naše .iskreno sožalje. — Zanimiva statistika. Po uradni statistiki je bilo v Pragi rojenih tekom lanskega leta 10.092 živih otrok, od teh 2412 v prvem letu zaikona. Zanimivo je, da od teh prvorojencev vsega skupaj 1148 ali 47.6% tekom prvih še9tih mesecev. V 7. do 9. mesecu zakona je bilo rojenih 562 otrok (23.3%), do-čim odpadeta na 10. do 12. mesecev zakona samo 702 (29.1%). Z gotovega stališča bi bilo smatrati pravzaprav samo slednje za zakonske. — Polet Pariz—Newyork. Francoska letalca Coste in Lebrix sta pristala na aerodromu pri Washlngtonu. Proga iz pariškega aerodroma, kjer sta startala, do vvasMngtčrnskega aerodroma meri 22.000 milj. V Pariz se vrneta letaka s parnikom. — Katastrofalen vihar v Kaliforniji. Te dni je divjal v južni Kaliforniji orkanu podoben vihar, ki je 'povzročil ogromno škodo. Vihar je porušil mnogo hiš ter poruval ponekodi vsa drevesa. V Oendalu je porušil hangar ter uničil pet potniških letal. V Bnrbangu je porušil vihar novo cerkev. PiHii tink 99 I ».un |»M 65. največja maskerada mm sitiii m tu — Dijaška razposajenost. Učenci nek« trgovske šole v Parizu so vipriaorili te dni originalno šalo. Ob 8. zjutraj je nastal na bulvaru Malesherbee nenadoma tudi za pariške razmere kolosalen promet. Učenci trt goveke šole so bili namreč naročili za to uro na isto meeto nič manj kot 800 avtov mobilov. Prišlo je sicer do velileeUkdhluzD; je, vendar pa so vzpostavili trije tia onem mestu službujoči prometni stražniki prav hitro red: poslali so vse avtomobile dorobv in čez četrt ure je bil .promet zapet normalen. Pariška policija se je izkazala uapram dijakom tudi to ipot, kot običajno, širokogrudna ter je vzela iz dijaške razposajenosti porojeno šalo za šalo in ni nikogar prega-’ tajala. / *r • ' v - — Pri poapnenju arterij možganov in, srca se da z vsakdanjo rabo majhne količine pri-rodne grenčice »Franz-Josef« doseči telesno izprazneoje brez hudega duha. Cenjeni klinični učitelji notranje medicine eo oelo pri enostransko ohromelih z vodo .»Frauz-Josek dosegli še najboljše uspehe za očiščenje črevesa. - - -. t LjfcblfiUM. 1— Važno za hišne gospodarje in najemnike. Na objavai deski mestnega magistrala je objavljeno veliko število stanovanj, ki bodo začetkom meseca maja na razpolagd zaradi odipovedi dosedanjim najemnikom. Pred desko so gnete od jutra do večera množica ljudi, ki isi razne naslove zapisujejo in potem hodijo ljudje od ulice do-ulice povpraševat po razpoložljivih stanovanjih. — Mnogo teh ipotov bi odpadlo, če bi bili lastniki razpoložljivih stanovanj tako prijazni, da bi dali na mag.Lstratno desko napisati poleg naslovov tudi cene stanovanj in iz koliko prostorov stanovanje obstoji. Marsikdo namreč za njegove razmere predragega stanovanja sploh gledat ne bi šel, če bi poznal ceno. Na ta način bi se dalo strankam prihraniti mnogo potov, gospodarjem pa nepotrebno odpiranje in zapiranje vrat. 1— Svarilo! 'Mestni magistrat ljubljanski je ugotovil, da nekatere osebe .popravljajo oziroma črtajo razglase na mestni des^, Opozarjamo vse ljubljanske prebivaloe, daje tako dejanje strogo kaznivo in «e bode vsakogar, ki bode pri tem zaloten, izročilo sodišču. 1— Izložene slike gospe Franje Tavčarjeve. V Prešernovi ulici pri znani tvrdki »Elita« in v Šelenburgovi ulici v trgovini Bonačevi, sta razstavljeni sliki dvome dame gospe Franje Tavčarjeve, umetniško delo aka-demičnega slikarja Franja A. Sterleta. Ker sta sliki mojstrsko delo in razstavljeni ob jih priporočamo cenjenemu občinstvu v pogled. 1— O Mariji Baškirčevi in njenih dnevnikih predava na prošnjo Splošnega ženskega društva 43. t. m. ob ipol 19. na univerzi lektor ruskega jezika, g. dr. Nikolaj Preobra-ženski. Življenje izredno nadarjene, lepe, duhovite, ambicijozne in bogate 'Rusinje, ki je umrla jedva 23 let stara, a si je veudar kot slikarica in pisateljica pridobila svetoven 6loves, bo gotovo zanimalo vsakega izobraženca, predvsem pa ženstvo. — Vstop prost. -1— Družabni večer priredi Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani o priliki krstne slave Narodno radikalne stranke v nedeljo, dne 12. februarja 1928 ob 20. uri zvečer v steklenem salonu restavracije pri Mikliču v Kolodvorski ulici. — Spored: 1. Pozdrav. 2. Govor o pomenu krstne slave; govori gosp. Ljuba Jurkovič. 3. Solospevi s spremljevanjem glasovirja. 4. Četvero-speV. 5. Radio koncert. 6. Humoristično predavanje. 7. Kolo. 8. JPlea. — Po članih vpeljani družinski člani in gostje — dobrodošli. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo; čisti dobiček je namenjen za spomenik pokojnemu Nikolu Bašiču v Beogradu. Družabni večer se prične s se-čenjem kolača in s 8 spomenom na Nikolo Pašiča in Ljubo Jovanoviča. 1— Delikatesa in špecerija Verbič se je preselila v nasprotno hišo v Filipov dvorec, Stritarjeva ulica. 1— Misteriozen samomor visokošolke. — Predvčerajšnjim zvečer okoli 9. sta našla dva gospoda na Bleiweisovi cesti na troto-arju pred Narodnim domom nezavestno mladenko. Prenesla sta jo v vežo Narodnega doma, kjer sta ijo skušala spraviti k zavesti. Ker se jima to ni • .posrečilo, sta jo dala prepeljati z avtomobilom v deželno bolnico, kjer je pa kljub zdravniški pomoči kmalu nato umrla, ne da bi se ji bila vrnila zavest. Zdravniki, so ugbtovili, da 'gre zd za-strupljenje. Poleg deklice so našli stekleni-čioo a belo tekočino. Za kateri strup gre, še ni ugotovljeno. Policaja je dognala, da je pokojnica identična s 26 letno slušateljieo prava na ljubljanski univerzi Lidijo Pozni-kovo iz Loža na Notranjskem. Kaj je gnalo marljivo in simpatično mladenko v smrt, še ni ugotovljeno .■ 1— Poizkušen samomor služkinje. Včeraj zjutraj je našla rodbina g. geometra Ru-žičke v Tavčarjevi ulici svojo 18 letno služkinjo v kuhinji na tleh nezavestno. Ker so zapazili, da je imela na vratu črne znake, so /poslali po rešilni voz, ki je prepeljal dekleta v bolnico, kjer jo je spravil zdravnik 'kmalu do zavesti. Dekle se je nameravalo obesiti. Ker je bila pa vrv preslaba, se je odtrgala in dekle je padlo na tla. Pred poizkusom samomora je napisalo dekle več (poslovilnih pisem, v nobenem pa ni navedla, ‘zakaj se je naveličala živeti ter tega tudi sedaj noče povedali. 1— Kazenska preiskava proti g. Pavlu Ovenklju, ki je bil meseca septembra aretiran, je bila 4e- dni ustavljena. LJu TTT porota. URADNA PONEVERBA. Senatu preseduje viš. sod. svetnik Antlo-gi, votanta sta sod. sv. Straser in sodnik Velušček, državni pravdnik je dr. Mastnjak, obtoženko zagovarja dr. Vovk. !* Na zatožni klopi sedi 33-letna poštna uradnica Karolina Horak, ki je obtožena, daije /poneverila 21. septembra lanskega leta pri poštnem uradu v Mengšu 10.000 Din uradnega denarja. Na predsednikovo vprašanje pripoveduje Horakova svoje/predživljen je. Leta 4914 je vstopila v poštno-službo pri poštni direkciji v Trstu in napravila potrebni poštarski izpit. Absolvirala je meščansko šolo, dvorae-redno trgovsko Šolo in poštno šolo. Sredi leta 1916' je bila premeščena iz Trsta'k ljubljanski'pošti, kjer je službovala do začetka ndveniblra 1918. leta. Po prevratu je bila premeščena v Maribor, kjer je službovala nad‘8 lot;-Vse njeno dotedanje življenje in službovanje je bilo pošteno in neoporečno..... V Mariboru se je seznanila z nekim uradnikom pivovarne G&tz in pričela z njim ljuba itab razmerje. Pozneje sta se tudi zaročila, vettdkr jo je zaročenec 'kmalu zapustil. Že preje, ko ata živela Z zaročencem v prijateljstvu, se je 'navadila precej piti, ker je zarbčetaep nosil 'domov dnevno po več steklenic, piva, ki ga je prejemal kot deputat v pivovarni. Ko jo je zaročenec zapiKstll, je pričela v obupu sicer .res nekoliko več- piti, vendar ni postala pijanka in ni padla tako nizko, kakor jo skušajo nekatere priče, zlasti njeni bivši predstojniki, naslikati in opisati. Decembra meseca 1926 je bila na lastno prošnjo prestavljena nazaj v Ljubljano. Lansko leto je bila poslana na substitucijo na razne pošle po deželi, kjer je nado-msetovala na dopustu se nahajajoče pošta-iice. Bila je v Domžalah, v Lukovici, v Mengšu in Litiji in končno v Murski Soboti. In tako se je zgodilo, da je lani dne 31. septembra, ko je nadomestovala poštno ui| raviteljico Mihaelo Vidali v Mengšu, vzela od železniške .postaje Jarše-Mengeš za direkcijo državnih železnic po Čekovni položnici vplačani znesek 10,000 Din. iZagOvarja se,' da je hotela poneverjeni znesek vrniti, ni pa mogla dohiti tako visokega posojila ne pri .podružnici Prve hrvat-ske štedionice v Ljubljani, ne pri Posojilnici v Litiji, kamor je bila v tem času prestavljena, ker ni imela potrebnih žirantov. Porotniki so edino glavno vprašanje glede hudodelstva uradne .poneverbe z 40 proti 2 glasovoma zanikali, nakar je predsednik senata razglasil oprostilno sodbo. TAT MAROLT — OBSOJEN. Kot drugi obtoženec je stal včeraj pred porotniki komaj 19 let stari delavec Frane Marolt, dama 'iz Bohinjske .Bele .pri Bledu, ki je bil lani nekaij dni pred Božičem v družbi svojega .pajdaša Petra Strniše pri vlomu v znano Figovčevo gostilno na Dunajski cesti zasačen in aretovan. Obtoženec je kljub svoji mladosti že popolnoma pokvarjen in tako delamržen, da se hoče očividno preživljati le s tatvino. Radi tatvine je bil že dvakrat 'kaznovan, radi goljufije pa enkrat. Ob priliki zadnje kazni se je v zaporih seznanil z enakovrednim malopridnežem Petrom Strnišo, s katerim sta se dogovorila, da bosta skupaj kradla, ko prideta na svobodo. Marolta teži cela vrsta 'tatvin in vlomov, ■ki jih je izvršil tekom zadnjih dveh mesecev lanskega leta deloma sam, večinoma pa v družbi Peterčka /Strniše. Obtožen je, da je sam izvršil sledeče tatvine: Dne 29. oktobra je ukradel iz veže Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani kolo, vredno 500 Din, katero je nato prodal ključavničarskemu mojstru Ignacu Pristavcu v .Predtrgu .pri Radovljici za 310 Din pod napačnim imenom »Ivan Švab«. Kolo je bilo vrnjeno lastniku. 2e 5. novembra je zopet v Ljubljani iz veže Čekovnega uradu ukradel .poštnemu uslužbencu Lovru Kozini kolo vredno 900 dinarjev in ga zamenjal pri urarju Pavlu Černetu v Radovljici za drugo kok). Černe je kolo nekoliko predelal in ga nato prodal1 nekemu hlapcu. Kazini je bilo .kolo vrnjeno. Takoj naslednji dan se pa Marolt ni več zadovoljil z navadnim hicikljem, temveč je . ukradel mesarju Jožetu Ambrožiču izpred Čopove gostilne v Žirovnici ‘kar celega konja z vozom in opremo vred. Odpeljal se je v Novo mesto in tam vse skupaj prodal gostilničarju Ivanu Jemcu za 2000 Din. Jemec ni hotel izplačati vse kupnine, temveč je dal obtožencu na račun le 200 Din, ostanek pa je obljubil Izplačati .tedaj, ko mu bo Marolt prinesel živinski potni list za konja. Mesec dni kasneje, dne 6. decembra je zopet ukradel iz veže palače OUZD v Ljubljani zidarju Janezu Podgoršku kolo, vredno 1000 Din in ga prodal ključavničarskemu mojstru Francu Šmajdek na Jesenicah za 300 Din. Podgoršku je bilo kolo po izsleditvi vrnjeno. V tem sta se pa že sešla s Petrom Strnišo in ustanovila tatinsko zadrugo z neomejeno zavezo. Kradla sta vse, kar jima je prišlo pod prste. V noči na 16. decembra sta vlomila v go-siibm Keršič v Spodnji šiški in odnesla natakaricama -Greti Ilnikarjevi in Minki Oinah-novi gotovine in cigaret, gostilničarju -Kef-' Aiču .pa 2 klobasi, v skupni vrednosti 909 dinarjev. Drugo noč po tem vlomu sta se splazila ^; gostilno Marije Pernuš vLe scah in ukradft-natakarici Angeli Vidic in gostilničark^ ‘Pernuščvi cigatet, jestvin in najrazličnejših drugih stvari za okroglo 560 Din. Isto noč sta vlomila v gostilno Kunstelj V Radovljici in odnesla gostilničarki Jerici Šti-hffrt in služkinji Mariji Potočnik raznih 250” (dinarjev vrednih stvari, ki so bile lastnicama vrnjene. V noči na 21."dečembra ‘sta vlomila v go* * etilno Franca Peklar na Jesenicah.in ukradla 213 Din gotovine.' ,* Naslednjo noč sta vlomila v gdstilno pri ' »Figovcu^ kjer stal' ukradla 'ottivkarieftnir Emi Trbežnik in Pepci Modic cigaret in go- • tdVinS za 112' Din ter gostilničarju Hat*-' manu raznih predmetov v vrednosti 172 Ditad Pri tem sta bila pa' zasačena in aretovasia.!- Skupna vrednost vseh ukradenih stvari znaša 14.327 Din. Dalje je Marolt obtožen, da je prodal-od Ktrniše pred Lassanovo gostilno na Dunaja ski C. ukradeno kolo, 800 Din vredno in && monterja Ivana Gantarja, V Tržiču ključavničarju Alojzu Kom za 280 Din. Dalje je ogoljufal natakarico Greti Ilni-> kar v gostilni Keršič na jedi in pijači za''28 dinarjev, gostilničarja Antotaa Komana za' 15 Din in natakarico Franco Sinkovo za138 dinarjev. Obtoženi je vse očitane mu tatvine skesano in odkrito priznal. Senat in zagovornik je bil isti kot pri dopoldanski obravnavi. Porotniki so prvo glavno vprašanje glede tatvin, ki ji.h je- ižtršil’ Min, drugo glavno vprašanje glede tatvin; ki jih Te-izvršil v druibi tatinskega tovariša, tretjo glavno vprašanje glede deležno«ti tatvine in četrto glavno vprašanje glede goljufije potrdili z 11 proti enemu glasu, peto dodatno vprašanje, če presega skupna vrednost vseh ukradenih predmetov 250, 100 in 10.000 Din, pa soglasno potrdili. Nato je bil Marolt obsojen na 4 leta težke ječe s poostritvami. Preiskovalni zapor se mu itikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V»i v Ljubljani.