Leto III._Y Celju, dne 20. avgusta 1908._Št. 34,
NARODNI LIST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Ichaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati d« naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
Vabilo na kmečki shod, ki se vrši v nedeljo, dne 23. avgusta ob II. uri dopoldne v „Narodnem domu" v Ptuju. Na dnevnem redu je razgovor vsled suše in o državni podpori ter o drugih važnih gospodarskih in političnih vprašanjih. — Shoda se udeležita poslanca dr. Ploj in dr. Jurtela. Kmetje, vsi na shod!
Odbor polit, društva „Pozor".
Narodnopolitičen dnevnik v Celju.
Da bi se za štajerske Slovence ustanovil dnevnik z odločno narodnim programom, ni nova misel. Letošnje leto se je novoustanovljena književna zadruga „narodna' založba v Celju" resno oprijela tega načrta in danes prihajamo pfred slovensko javnost že s pozivom, da se nemudoma izjavi, ali hoče pripomoči k ustanovitvi vsak dan izhajajočega narodnega časnika v Celju.
Ker se mora podjetje postaviti na zdravo podlago, moramo resno premisliti, ali je list mogoč ali ne. Ker so z listom zvezani veliki stroški in sicer ne le denarne ampak tudi duševne žrtve, se narodna založba seveda ne bode k važnemu koraku odločila, dokler ni obstoj lista v obeh ozirih zagotovljen. Kolikor razmere poznamo, imamo na razpolago čile moči, ki bi bile pripravljene posvetiti svoje znanje in svoje delo v službo narodne stvari. Saj bi pomenil dobro urejen in utrjen dnevnik za štajerske Slovence velikanski napredek. Dober dnevnik bode tako mogočno
LISTEK. ~~
Mali apostol.
SliCica iz Trubarjevih Časov. Spisal Eompoljski.
Neke poletne nedelje po službi božji je stopal suhljat deček bledikastega obraza in živih oči urnih korakov od fare proti rojstni vasici, ki je čepela ob vznožju gore. Pod pazduho je nesel precej debelo knjigo v okorni vezavi. Hodil je urno, da mu je zagorelo bledo in upalo lice. Videlo se fmu je, da se mu mudi. Vendar je pa postal tuintam sredi pota, vzel knjigo izpod pazduhe, pogledal vanjo, preobrnil par debelih listov, prečital kak stavek natisnjen z nerodnimi črkami in kakor bi se nečesa domislil, jo je hitro zopet zaprl ter hitel naprej.
Vsi ljudje so bili že odšli naprej in večinoma so bili tačas že doma. Le tupatam se je videl še kak zapoznelec, ki se je bližal počasnih korakov, upognjenega trupla in z nizko sklonjeno glavo svojemu domu. Bog ve kaj ga je tako utrudilo, da ni pospešil koraka, da ni izravnal sključenega hrbta, da ni dvignil ponosno glave. Morda ga je zmučila nedolga pot, morda je upognila
njegov hrbet starost ter mu še potisnila glavo med rameni. Ali je mogoče predolgo klečal zatopljen v molitev, da so mu odrevenele noge. Ali so ga pa potrle skrbi in težave, ki so takrat še vse drugače pritiskale na ubogega kmeta kakor pa danes.
„Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 E, za Četrt leta 1 E. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 E 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin.
orožje slovenstva na Spodnjem Štajerskem, da se Nemci v tem oziru z nami niti meriti ne bodo mogli.
Ravno tako važna je pa gmotna stran lista. Samoobsebi se razume, da nam je iskati v prvi vrsti oporo v zanesljivih naročnikih. Zato moramo že sedaj vedeti, kdo se zaveže list vsaj prvo leto redno prejemati in plačevati naročnino v visokosti naročnine dnevnika „SI. Naroda", letnih 25 K. Razposlali smo svojim zaupnikom že te dni nabiralne pole za naročnike. Tem potom pa še posebej pozivamo vse prijatelje, da pri vseh znancih narodnjakih pojasnijo naše načrte in nabirajo obvezne izjave naročnikov za leto 1909. Na podlagi teh podatkov bode odločeval v nekaj tednih zaupni zbor vseh narodnjakov, ki se za stvar zanimajo, ali bode mogoče z izdajanjem lista pričeti ali ne. Upamo torej, da nas naši prijatelji razumejo in da bodo zastavili vse svoje moči, da zberejo potrebne izjave ter nam jih v najkrajšem času upošljejo.
Samo ob sebi se razume, da treba za izdajanje dnevnika že v naprej precej glavnice, predno se more z naročnino razpolagati. Zato bode naše narodno občinstvo pač izprevidelo, da je ravno sedaj potrebno, da se „narodna založba v Celju" z uplačanimi znatnimi zadružnimi deleži utrdi. Dovolimo si torej opozoriti narodne kroge, zlasti denarne zavode, da je že iz tega vzroka zaslužno narodno delo, ne odlašati s pristopom k naši vele-važui zadrugi narodni založbi.
Govoriti nam je pa še posebej besedo vsem Slovencem, ktere si želimo kot naročnike snujočega se narodnega štajerskega dnevnika. Opomnimo, da naročniki ne bodo imeli le dolžnosti in neprijetnosti plačevanja, ampak da je odje-manje in čitanje dnevnika za vsakega olikanega človeka dandanes nujna potreba in tudi velika korist.
Koliko tujih nemških listov danes Slovenci naročujejo, n. pr. „Tagespost"! Ti so seveda pisani v nam sovražnem nemškem duhu. Ali ni pa-
No, pa ministrant Jurče, ki je hitel s knjigo pod pazduho proti domu, ni razmišljal o tem, ni videl zlatorumenega polja, ne ubožnih koč, ki so se tupatam stiskale ob vznožju gor in raztresene po prostorni ravnini v posamezne kupčke, kakor bi hotele prikriti očem veliko bedo in siromaštvo, ki so ga skrivale pod svojimi ubornimi strehami. Da, opazil ni niti ponosnega gradu tam sredi ravnine na majhnem griču, ki se je kopal v solnčnih žarkih, da je kar jemalo očem pogled. Njega je je navdajala samo ena misel, samo eno čuvstvo je polnilo njegovo mlado in dobro srce. S seboj nosi knjigo, knjigo, ki je tiskana v domačem jeziku in kakoršne ni še nikdo videl izmed vseh faranov. Ta lepa misel in to prijetno čuvstvo sta ga tako prevzela, da je bil slep za vse drugo. Zopet se je vstavil med hitro hojo in zopet gledal v knjigo, da so mu žarele oči, da mu je pialo srce v nekem svetem strahu in radosti, ko ie čital iz nje na pol glasno in so donele na njegovo uho sladke domače besede.
Gospod župnik ga je poklical po sveti maši k sebi v sobo. Tam ga je pogledal izprva nekam ostro in prodirajoče. Potem si je pa pogladil dolgo
črno brado, kakor bi nekaj premišljal. In na obraz
se mu je zopet vrnila ona milina in dobrohotnost, katera sta navadno dičila moža. Stopil je v drugo sobo in se takoj vrnil z novo knjigo v roki.
„Saj menda že znaš brati, Jurče?"
„Da, častivredni, črke že poznam in tudi brati bi menda že znal, ko bi imel kaj."
Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
metnejše in za vsakega razumnika častnejše o svetovnih dogodkih črpati znanje iz lista, ki bode pisan v narodnem duhu? Ni pa dvoma, da bi štajerski Slovenci lahko ustvarili pogoj za slovenski dnevnik, ki bi bil za slovenski narod boljše urejevan nego nemški listi, četudi imajo bogate lastnike. Tržaški Slovenci, ki že dolga leta vzdržujejo svoj dnevnik „Edinost" so nam najlepši vzgled in dokaz, da tudi mi gotovo zmoremo izdajanje dnevno izhajajočega časnika, če bode naše občinstvo imelo srce in razum na pravem mestu. Vsak premožnejši Slovenec bi si moral tudi pri nas šteti v čast in se s tem ponašati, da čita vsak dan sveža in zanesljiva poročila ne le o duševnem življenju lastnega naroda ampak tudi o gibanju širšega sveta.
Tudi vse naše gospodarstveno in kulturno življenje bode se z dobrim narodnim dnevnikom poživilo.
Samo ob sebi se razume, da našega občinstva, če bodemo dnevnik izdajali, ne bodemc obremenjevali tudi s stroški do sedaj izhajajočih celjskih listov, ampak bode se dosegel dogovor, vsled katerega bi izhajal potem v Celju le eden dnevnik, katerega ime se določi pravočasno, in izhajal bi povrh pod katerim si bodi imenom tedensko enkrat poljudno pisan list za širše sloje ljudstva.
S tako rešitvo časniškega vprašanja ne bodo odjemalci listov nasproti sedajnim denarnim žrtvam znatno obteženi, vendar bode se pa moglo ponuditi mnogo več vsakterniku posebej, na drugi strani bode pa naš narod kot tak gotovo imel od strogo narodnega dnevnika v najsevernejši slovenski deželi nepričakovane koristi, ne da bi obstoječa časniška podjetja te vrste škodo trpela.
Še enkrat torej pozivamo: Štajerski Slovenci, delujte nato, da si zagotovimo narodno-političen dnevnik v Celju, ki bi začel izhajati s prihodnjim novim letom. Prijavite „narodni založbi v Celju" kar najprej mnogoštevilno, da se zavežete biti naročniki dnevnika.
„No, saj predlanskim si se dobro navadil pri meni."
„Hvaležen sem Vam do smrti, častivredni gospod."
„Je že dobro. — Na, tu imaš knjigo, ki je tiskana v našem slovenskem jeziku. Čitaj jo, da ne pozabiš branja. Beri pa tudi domačim glasno. Saj jim ne bode škodila božja beseda."
Ministrant Jurče ni mogel verjeti lastnim ušesom. Še le, ko mu je župnik potisnil knjigo v roko, je videl, da je resnica. Hvaležno je poljubil gospodu roko in odšel z dragocenim zakladom,
da iznenadi domače z veselo novico.
*
Po bliskovo se je razširila po vasi novica, da ima Korenov Jurče knjigo, tiskano knjigo, v kateri se tako bere, kakor vaščani govorijo.
Ženske so odpirale začudeno usta, moški pa so neverjetno zmajevali z glavami, češ, to ni mogoče. Vedeli so, da pozna Korenov fant tiste čačke, ki so pisane ali pa tiskane. Saj se je ono leto navadil pri gospodu župniku, ki so ga imeli posebno radi. A, da bi imel knjigo, v kateri bi bila tiskana domača beseda, to se pa vendar ne
more verjeti kar tako. 0 takih bukvah so slišali prvič.
Še> tisto popoldne, takoj po kosilu, pa so zapirali drug za drugim svoje koče ter odhajali h Korenovim. Kmalu so bili skoro vsi vaščani na prostornem Korenovem vrtu. Pozabili so na vreme, na letino, pozabili na vse stiske in nadloge, ka-
Iz političnega sveta.
Cesarjev rojstni dan. Dunajski nradni list je objavil v torek lastnoročno cesarjevo pismo pravosodnemu ministru Kleinu, katero razglasuje veliko pomiloščenje. Odpuščena je kazen vsem osebam, katere so se pregrešile pred razglasitvijo tega pisma zaradi razžaljenja cesarja ali pa kakega člana cesarske hiše; odpuščena je kazen vsem osebam, katere so bile pred objavo tega pisma obsojene v zapor, ki ne znaša več ko dva tedna ali pa v denarno kazen, ki ne presega 150 K, ako prej še niso bile kaznovane iu če še niso prestale kazni. Odpuščene so nadalje vsem, katerim so bile zaradi zaporne ali denarne kazni do treh mesecev odvzete pravice do izpolnjevanja raznih javnih služb in pooblastil ter jim je bila odvzeta aktivna in pasivna volilna pravica. Tudi ti ne smejo biti predkaznovani. Odpuščen je tudi ostanek kazni 752 jetnikom, ki so se izpustili 18. avgusta iz zapora. — Cesarjev rojstni dan je posebno slavnostno obhajala cela država; po mestih in vaseh se je vse spominjalo 78. rojstnega dne sivolasega vladarja, pod čegar 60 letno vlado je država tako silno napredovala. Želja slovenskega kmeta je, da bi bilo dano vladarju dočakati, da bi postal slovenski narod enakovreden in enakopraven z drugimi močnejšimi avstrijskimi narodi in da bi dosegel enkrat svojo „staro pravdo". — Da se ob tako redki slavnosti ne manjka odlikovanj, je samoobsebi umevno. Cesar je namreč odredil jubilejni križec vsem, kateri so se udeležili 1. 1848 italjanske vojne pod Radeckijem, nadalje dobe jubilejni vojaški križec vsi služeči in neslužeči častniki armade in mornarice kakor tudi vsi drugi vojaki, ki služijo dne 2. dee. 1908 vsaj drugo leto pod orožjem, nadalje dobe ta križec vsi orožniki, ki služijo vsaj 2. leto Odlikovanih je posebej še mnogo generalov in višjih častnikov. — Jubilejni križec dobe tudi
civilni državni uslužbenci.
*
Velesrbska zarota. Da bi razbil zvezo hrvaških in srbskih poslancev na Hrvaškem, znano pod imenom srbo-hrvaška koalicija, zasleduje sedaj ban Rauch srbske „veleizdajalce". Na izpovedbo nekega Nastiča, kateri opravlja za policijo različne posle, so zaprli več Srbov in jim hočejo dokazati, da so osnovali celo zaroto, ki bi imela vzdigniti na avstrijskem jugu revolucijo in osnovati veliko kraljestvo pod vlado srbskega kralja Petra I. Naročene so bile od vladnih in mažarskih ovaduhov celo bombe, da bi se podtaknile obtožencev in bil ukraden dinamit. Vendar pa državno pravdništvo in cela gonja ni zbrala toliko obteževalne snovi, da bi dvignila javno obtožbo. Zato pišejo še celo mažarski listi, da je
cela „zarota" le velikanska blamaža bana Raucha
71
in hrvaških klerikalcev, katerim so pri tem sramotnem poslu pomagali tudi slovenski.
*
Iz ustavne Turčije. Turčija se sedaj hoče popolnoma pomladiti in preosnovati. Prejšnjo raz-
j sipuo gospodarstvo z državnim denarjem so bo j popolnoma prenehalo. Sultan je začel zelo varčevati; odpustil je 400 muzikantov iz svojega dvora; odpuščeni bodo baje tudi vsi tujci v armadi in državnih službah. V ministerskem svetu so nasveto-vali nekateri ministri, naj se odpravi sultanov harem, ki stane na leto do 30 miljonov kron.
Štajerske novice.
Bera duhovnikov. Ker smo ravno v času bere, dovolim si še jaz par besedi pripomniti. — Marsikateri napredni kmet bi se kaj rad odkrižal bere, a mu manjka za to potrebnega poguma, boji se osvete duhovnikove, boji se javnega mnenja. V najslabših gospodarskih razmerah se nahaja danes kmet in ravno on bi naj (prostovoljnost te bere je itak vsakemu znana) zboljševal plačo cerkvenim služabnikom? Kje pa prispevajo kaj k temu bogati hišni posestniki po mestih, dobro plačani uradniki, bogati tovarnarji, graščaki, ir-govci ter v obče tržani in mestjani? Kaka huda mòra za kmete je ta bera, je razvidno iz tega-le primera. Župnija L. ima tri kaplane. Ti gg. si pa nikdar ne razdelijo župnije, ampak vsi trije beračijo po celi župniji po vrsti vsak jeden teden; zatem pride pa še mežnar. K temu sta osrečila še to leto to župnijo 2 novomašnika z bero, ta župnija je torej po takem šestkrat v zboljšanje plače cerkvenim služabnikom obrana. Kateri je vsakemu malo dal, je dal vse skupaj najmanj v vrednosti 30 K. Kateri pa je dal vsakemu dosti, je dal toliko, da bi si lahko prav dobrega hlapca eno leto plačal. — \edno tarnamo in tožimo, da nam gre slabo, vedno poživljamo vlado, da bi nam naj pomagala in čudeže delala, a sami pa ne kažemo najmanjše volje si svoje stanje zboljšati, ampak bogatimo ljudi, kateri po svojem stanu sploh posvetnega premoženja ne bi smeli imeti. Če pa ti gospodje res ne morejo s svojo plačo izhajati, bodo gotovo, če bo enkrat bera strta, gledali, da bodo primerno plačani. Te stroške bodo pa potem vsi državljani nosili, ne pa le ubogi kmet. Čuli smo pa lani, da so se jim plače zdatno zvišale. — Naj si bode že g. kaplan tako prijazna „duša", naj še bode tako miren, vsak zaveden kmet mu naj to stališče razloži ter principijelno nikomur nobene bere več ne odrajta. Ni se nam treba brigati za javno mnenje; spočetka bode to slabo, a sčasoma bodo tudi drugi ljudje prišli do prepričanja, da ni tako napačno se nepotrebnega davka odkrižati.	Napredni kmet.
Ali mora vojaštvo pri nas podpirati nemške nacijonalce? Po spodnještajerskih mestih, koder je nastavljeno vojaštvo, je že od nekdaj navada, da častniki le malo ali popolnoma nič ne zahajajo v slovenske družbe in na slovenske prireditve, temveč le na nemške. Že s tem se hoče nekako pokazati, da mi Slovenci manj veljamo kakor Nemci. V Celju so bili častniki mariborskega domobranskega bataljona naravnost ko-mandirani na obed v „Nemški dom", v katerem
terih peza jih je tlačila, jim krivila hrbte in šibila kolena.
Govorili so samo o knjigi; vsak jo je hotel videti zunaj in tudi znotraj, čeprav ni nihče poznal tistih čudovitih znamenj v nji.
Jurče pa je sedel na parobku stare podrte jablane ves srečen ter kazal vsakomur, da so si utešili radovednost, da so se prepričali na lastne oči o nenavadnem dogodku. Silili so ga, naj jim vendar nekaj bere, da bodo slišali, če je res natisnjeno v takem jeziku, kakor ga govorijo sami. Rad bi jim bil ustregel Jurče, jako rad, a vedno so še prihajali novi prišleci počasnih, nekam lenih korakov in z dvomom v srcu. Tudi ti so hoteli videti mali čudež in tudi tem je moral ustreči Jurče. In tako ni mogel priti do čitanja dokaj časa.
Končno je bila vendar menda zbrana vsa vasica okrog Jurčeta. Vsak je videl knjigo, vsak se je prepričal o nji. Vsi so govorili, da je tiskana v domačem jeziku, a vendar so še vsi dvomili o tem razun Jurčeta in Korenovih, katerim je moral takoj čitati, še predno je jedel, ko je prišel domov.
„Pa beri, fant, beri!"
„Pa res, bomo slišali, če je res naša knjiga."
„Saj bo, samo tiho bodite!"
„Poslušajte."
„Mir! Glej, bral bo!"
„Tiho! Tiho!" se je čulo polglasno med množico.
Solnce je ravnokar pokukalo izza belega oblačka, da so se videle ostro začrtane sence sadnega drevja in posameznikov, ki so stali na prostem. Potegnil je lahek vetrič, da je zašelestalo listje na krivenčastih jablanah in slivah.
Korenov Jurče pa je odprl knjigo in čital. Glas se mu je nekoliko tresel izprva. Kmalu pa se je ojunačil in čital glasneje, počasi sicer, a razločno, da ga je sleherni lahko umel. Vaščani pa so poslušali z napol odprtimi usti ter z utripajočim srcem. Vladala je popolna tišina, da se je čulo šuštenje listja na drevju, da je marsikdo čul lastni utrip srca, iz katerega se je pretakala hitreje in hitreje kri po žilah. Jurče je pa čital božjo besedo, ki je donela tako lepo, tako domače na uho vernih poslušalcev, kakor še nikoli preje.
„Pa je le res, pa je le res!" je donelo od ust do ust, ko je nehal Jurče.
„Kdo bi si mislil."
„Kaj smo še dočakali!"
„Hvala Bogu!"
„Pa celo sveto branje je natiskano!"
„Prav tako, kakor je menda samo v mašnih bukvah."
„Oh, srečen fant, ki zna brati!"
„Kako bi bilo dobro, če bi znal tudi naš."
„Fant, beri še, beri."
In Jurče je moral čitati naprej, da mu je pojemal glas, da se mu je temnilo pred očmi.
Vaščani so še potem nekaj časa posedeli ter se živahno razgovarjali o novih časih, o časti, da
so nastanjena razna Slovencem skrajno sovražna društva in so nameščeni po stenah razni Slovence žaleči napisi. Ali je to tisto nadstrankarstvo, katero morajo vojaške oblasti čuvati proti vsem avstrijskim narodom, ki morajo z davki in s svojimi sinovi vzdrževati vojaštvo9 Takih dogodkov Slovenci ne bomo tako lahko pozabili in jih bodemo tudi spravili na kompetentna mesta. Isto-tako je bila velika netaktnost in zelo čudno postopanje, da se slavnostni obed na dan cesarjevega rojstva za vojaštvo in druge uradnike priredi v — Nemški hiši.
Ljudska posojilnica v Celju. Poročali smo zadnjič o vzrokih odstopa g. Kostiča iz ljudske posojilnice in objavili govorico, da je vzrok nakup Terschekovega hotela. Danes objavimo poročilo, ki nam je o ti zadevi došlo iz druge strani: G. Kostič ni izračunil, da hotel Terschek na noben način ne more nesti, tudi ni govoril o nakupu hotela „nadvojvoda Ivan". Nima več kot 2.000 K deležev. Gosp. Kostič je že pri zadnjem občnem zboru 'izrazil prošnjo, da ga ta naj več ne voli za odbornika, ker radi svoje trgovine in svojega slabega zdravja ne more izpolnjevati odborniških dolžnosti.(?) Kljub temu je bil g. Kostič izvoljen, a ni več prisostvoval nobeni odborniški seji in se sploh nič več ni brigal za posojilniške posle. Tudi pri nakupu Terschekovega hotela ni v nobenem oziru sodeloval, ni bil pri nobeni seji, nobenem posvetovanju. Po nakupu hotela pa je g. Kostič izjavil, da se ga naj več ne smatra za odbornika, ker nikakor ne more vsled zgoraj omenjenih vzrokov izvrševati sedaj po hotelu še pomnoženih odborniških dolžnosti. — Hm, hm!
Slov. kmetijska šola v Št. Jurju ob Juž. žel. se veliko prepočasi zida, kakor se nam poroča. Zidovi še niso veliko od tal. Kaj je tega krivo? Ali se hoče stavba navlašč zavleči? Potem bodemo govorili z deželnim odborom odločno besedo!
„Tajna zveza organistov" ali — „mladotur-ški komité" na Slovenskem? Poročali smo, kako je mladotnrško gibanje na Turškem neopaženo doseglo velikanski duševni preobrat v narodu in s tem v par dneh silni politični prevrat v državnem življenju Turčije. Enako ulogo hoče, zdi se nam, na Slovenskem igrati neka „tajna zveza organistov", ki je razposlala na učiteljstvo sledečo „zanimivo okrožnico". (Objavimo jo doslovno z vso lepo slovenščino vred): Vaše blagorodje!
Tajna zveza organistov z kranjske in štajerske, Vas z tem poziva; da odstopite orga-nistom, službo orgljarsko. Saj Vas dovolj dobra učiteljska, lahko mastno in starostno zavarovano živi; med tem ko mnogo organistov ki so se učili v orgljarskih šolah v Ljubljani in v Celju, mora službovati na jako revnih farah, ali pa mora iti v tuje kraje za negotovim kruhom.
Organizacija ki se je začela tudi v našem stanu, ne more se ednotno razvijati zaradi učiteljev organistov, a vendar zmagala bo. Liberalci pa ste vsi učitelji brez izjeme tako vsi in kot takim, Vam ne pristoja, kaj posebno ta služba.
je natisnjena njihova govorica v knjigah. Prerokovali so sami sebi boljših časov, ki jih bodo dočakali vsaj njihovi otroci, če jih ne morejo sami.
Naposled pa so odhajali zadovoljni, ponosni sami nase in na svoj jezik, v ubožne napol raz-pale bajte.
Jurče pa je moral odslej vsako nedeljo čitati iz svetih bukev svojim sosedom. Poleti so se shajali na vrtu, pozimi pa v hiši pri Korenovih. Dobil je od gospoda župnika še več drugih knjig. In v vseh je bilo tiskano v slovenskem jeziku. Ob dolgih zimskih dneh pa je moral še nekatere dečke
in tudi nekaj odraslih mož učiti umetnosti branja.
*
Tako je postal Korenov Jurče nevede nekak mali apostol slovenske knjige in — „krive vere". Primož Trubar, ki se je rodil ravno pred štiristo leti, je pisal in dal tiskati take knjige. Kakor vsi drugi, ki so take knjige razširjali, je moral tudi on bežati v tujino, kjer je umrl kot luteranski duhovnik. Krivo vero so s silo zatrli knjige o njej sežgali, a zatreti niso mogli duha — slovenskega jezika — ki je vladal v njih. Danes, po štiristo letih, smo možuhva-ležni ne zaradi naukov krive vere, ampak za to, ker je prvi dal tiskati
knjige v našem jezika ter je ž njimi probudil slovenski narod iz stoinsto-letnega spanja in Mrtvila.
Pozivate se torej Vi in vsi učitelji organisti, da popolnoma vsi, službe z lepa takoj opustite; če ne, se Vas v četrt ieta opomni ostreje; če ne bo zdalo nič se Vam zagotovi napad k a-koršen koli. V slogi je moč in člani zveze ne bodo prej mirovali, da dosežejo svoj namen.
Z spoštovanjem do Vašega učiteljskega stanu odbor tajne zveze organistov. Vohajkje, dne 17. junija 1908.
Pripomnimo, da je okrožnico, katero smo mi dobili v roke, prejel nek g. učitelj, ki ni Organist. Mi sami, in tudi g., ki je prejel to okrožnico, stojimo na stališču, da za učitelja ne sodi kot postranska služba orglanje. Upoštevamo, da je položaj marsikakega učitelja silno slab, vendar mora odvisnost učitelja kot organista od farovžev končno prenehati. — Vkljub temu pa je vsebina te okrožnice tako surova in drzna, da bi smatrali za nje pisca najložje kakega zabitega farovškega hlapca. — Oblasti pa opozorimo na to lopovsko inkvizicijo od strani „tajne zveze"; prepričani smo tudi, da se pošteni organisti s takim načinom pridobivanja služb ne strinjajo!
Za narodni sklad je nabral g. Žitko Mulec v Kozjem v veseli družbi med kozjanskimi narodnjaki namesto manšeta g. Murniku v Ljubljani K 2'70. — Hvala in v posnemanje!
Za Ciril-Metodovo družbo je nabral g. Otmar Ozimič pri veselem omizju v Rušah K 3'60. — Mesečni davek za družbo so dali gg. Kari Švi-gelj, Alojz Perk in Otmar Ozimič po 1 K. — Vseh K 6'60, ki so se uposlale na naše upravni-štvo, se je odposlalo na družbo v Ljubljano. — Prosimo pa še enkrat vse cenj. narodnjake, da nam olajšajo naše denarno poslovanje s tem, da zneske za družbo pošiljajo naravnost Ciril-Meto-dovi družbi v Ljubljano!
Kaplan Rabuza pri Sv. Barbari v Halozah je spravil srečno tako daleč, da ga ne marajo niti njegovi somišljeniki. Govori se, da želi župnik Vogrin sam njegovo premestitev. Je pa tudi res preneumno, če razširja duhovnik po fari bedaste verze, ki jih kuje o posameznih faranih, ali če sam dopisuje pod izmišljenim imenom v „Štajerca". Nedavno bi bil moral nastopiti kot priča za svojega političnega pristaša, pa ga niti k sodniji ni bilo, ker se je zbal, da bi moral kaj povedati o svojem sodelovanju pri „Štajercu". Dotični posestnik se je potem pred pričami izrazil o kaplanu tako, da ni mogoče njegovih besed ponoviti. Veseli nas, da gospodje med ljudstvom sami opravljajo naše delo.
Na Jesenice je imenovan za postajenačel-nika na mesto zagrizenega nemškega hujskača Kollerja, ki je moral iti, Viktor Ječminek, dozdaj postajenačelnik v Lescah.
V Ptuju se je pred protestantskim pastorjem poročil dne 15. t. m. nemški advokat dr. Fichtenau z gdčno Tognio.
Sv. Juri ob Ščavnici. Pred dvemi tedni je kar 3 osebe iz naše fare pobrala neizprosna morilka — jetika: Jakob Farkaša, trgovca na Stari-gori, Franc Matjašiča iz Kutinec in Franc Kožarja iz Okoslavskega vrha.
Zveza nemških visokošolcev v Celju ima v odboru sledeče gg.: dr. Jnri Skoberne, Oton Zhuber (Čuber), Robert Hren in Bruno Petri ček. Pristna germanska kri!
Celje. Najemnik hotela na tukajšnjem kolodvoru Küster je bil — kakor se poroča — od južne železnice odslovljen vsled pritožb uslužbencev železnice. (Da je bil mož zagrizen nemški nacijonalec, je samoobsebi umevno). Sedaj pa pride celjski nemški listič vahtarica ter pravi, da je Kuster radi bolehnosti opustil obrt, in da mn je južna železnica izrekla celo priznanje. Kako znajo farbati.
Odlikovanje slovenskega vinogradnika. Poroča se, da je bil rizling g. Zanierja iz Št. Pavla v Sav. dol., ki ima svoje vzorne vinograde v Bučah in Virštajnu, pri vinski poskušnji na Dunaju spoznan za p r v e g a. G. Zanier je bil nato povabljen, naj razstavi svoja vina v Karlovih varih na Češkem na razstavi, in tam mu je razsodišče prisodilo častno diplomo in veliko zlato svetinjo.
Čuk v Mariboru se je, kakor poroča „Slov. Gosp." ustanovil in ima že „lepo število članov".
Slov. kršč. soc. zveza je, kakor poroča „SI. Gosp.", v svoji zadnji seji storila več važnih sklepov glede obrambnega dela, posebno v Št. Ilju. To so nam gospodje naznanili že enkrat, da se hočejo Šentilja oprijeti; a dozdaj niso storili niti toliko, kar je črnega za nohtom, kar so pokazale zadnje dopolnilne občinske voiitve. Mi smo izja-
vili tokrat, ko so klerikalci izdali prvikrat svoj poziv zaradi Šentilja, da smo pripravljeni sodelovati kot navadni vojščaki, samo razodenejo nam naj svoje načrte. To storimo tudi danes in želimo, da se nas vsaj obvesti o teh „važnih sklepih".
Mladeniče hujska zadnji „Slov. Gosp." proti „liberalcem", češ da smo imenovali mladeniče, ki so bili na shodu kršč. soc. zveze v Bischoflackn pardon Škofjiloki, capine. Prvič to, kar se tiče našega lista, ni res. Pač se je res imenovalo v „Slov. Narodu" capine nekatere mladeniče, udeležence dotičnega shoda, toda dotični, kijih je tako imenoval, se je podpisal s polnim imenom in je imelpravico dotične mladeniče tako imenovati, ker so se — pijani — res obnašali kakor navadni capini. Gospodje, pomislite pa, da ste vi lani brez vsega povoda imenovali prebivalce savinske doline roparsko bando, ker se je nevolja ljudstva ostro izražala proti vsiljenemu mu kandidatu. Bodite pravični in nasproti sebi in nasproti nam! Vaše besede pa: „Svetujemo liberalcem, naj lepo mirujejo, ker naši fantje ne poznajo šale in utegne se pripediti, da bodo tisti sokoliči, katere vodijo sedaj liberalci po deželi, morali sfrfotati pretepeni tja, odkoder prihajajo" — kaže vaše moralno mišljenje v vsej nagoti, ker so čisto navadno hujskanje k pobojem, kakor so pri značajih vaših pobožnih mladeničev nekaj navadnega. Čudimo se, da tega drznega poziva k napadom na Sokolstvo ni videlo mariborsko državno pravdništvo. Ali smo res čisto v èri klerikalne vlade, da je najdrznejše hujskanje klerikalcev na napade in poboj tudi že pred javno oblastjo nekaj nedotakljivega?!
Pozor pri zobanju grozdja! Pred par dnevi je umrl v Zagrebu šestletni sin zagrebškega le-karničarja Peniča; zobal je grozdje, ki je bilo poškropljeno z modro galico proti peronospori. Grozdje se mora zobati čisto!
Stoprce pri Rogatcu. Ogenj je vničil 11. t. m. hišo z vsemi gospodarskimi poslopji vred posestniku Matevžu Kodriču v Stoprcah p. d. Kon-čarju. Zgorelo je vse do tal kakor tudi krma in živež. Le nekaj malega pohištva se je še dalo rešiti. Zažgal je trileten *6trok, ko se je igral z vžigalicami. Da je mati še nekoliko zamudila, pa bi bil zgorel še otrok. — Žalostno je bilo videti, kako je izprva stalo na stotine ljudi ter gledalo, kako ogenj uničuje lep dom. Vse je bilo naenkrat v plamenu in v celi fari nimajo niti najmanjših priprav proti požarju, četudi je vsako leto par požarov. In vendar bi se dalo še marsikaj rešiti. Nesrečni posestnik je zavarovan le za majhno vsoto.
Sv. Peter v Sav. dol. Okoli polnoči 15. t. m. treščilo je v kozolec posestnika I. U. v Gor. Grušovljah. Koj ko se je ogenj opazil, so nas zvonovi budili in tudi vrla domača požarna bramba se je že odpeljala, dasiravno ima ista v Grušovljah svoje največje sovražnike — po geslu „Bližnjemu na pomoč", na lice mesta. Razočarani so se ognjegasci vračali ter pripovedovali, da jim je lastnik kozolca zabranil iz svojega studenca vodo jemati, nekaj drugih pa da se je spravilo nad može, ki so prišli z namenom rešiti bližnjemu imetje, ter jih psovalo, kakor da bi bili najeti jih pri plemenitem delu motiti. Opozarjamo mero-dajne faktorje na ta dejstva, ker smo radovedni poizvedeti, je-li vse res, kar ljudstvo govori o grušoveljskem požaru.
Samomor. Vrtnar grofa Schönborna v Slivnici pod Mariborom Kolmann je nabasal lovsko puško z vodo ter se ustrelil pod brado v glavo, katero je strel popolnoma raztrgal.
Izvoz sena je prepovedala srbska vlada, ker vlada letos zavoljo suše tudi v Srbiji pomanjkanje krme.
C. kr. železniško ministerstvo je dovolilo zgradbo nove železnice od postaje Slov. Bistrica na Južni železnici do mesta. Zgotovljena mora biti čez eno leto.
Iz gomilske fare. Čuje se, da stopi naš župnik g. Franc Škorjanec v pokoj. Z njim zgubimo Gomilčani vrlega in splošno spoštovanega duhovnika. Opravljal je mirno svoje duhovniške posle in se ni mešal v politiko kakor mnogo drugih. Želimo si za naslednika mirnega človeka ne pa kakšnega političnega hujskača.
Prememba posesti. V Višnjivasi je kupil Vizjakovo gostilno vrli narodnjak iz Špitaliča pri Vranskem g. Mihael Podbevšek. Gostilno odpre že v začetku oktobra. — Priporočamo ga slovenskemu ljudstvu!
Iz Dramelj. (Ponesrečen Ogrizkov shod.) Zadnji „Slov. Gosp." nas je prijazno povabil na dan 16. avgusta v župnišče na ustanovni shod „Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva", katerega namerava ustanoviti naš g. župnik Ogrizek. Kot govornik je bil na-prošen „znani" dr. Verstovšek, katerega pa ni bilo, za kar mn tudi častitamo, zakaj imeli smo pripravljenega čilega konjička, da bi ga še pred njegovim duhovitim govorom odfnral proti Mariboru. — Shod je bil tajen, le svoje zveste je župnik skrivnostno obvestil, meneč, (kar je tudi resnica), da le ti potrebujejo izobrazbe. Po večer-nicah smo se zbrali Drameljčani v lepem številu; pa o kakem shodu ni bilo nič znamenja. Župnik je vprašal „Kaj pa je?" „Kaj vam ni znano kot ustanovitelju društva, da je danes ustanovni shod?" smo ga vprašali. „Danes ne bo nič", se odreže in zbeži v zgornjo sobo. Nekateri možje so šli za njim ter zahtevali, da se mora shod na vsaki način vršiti, ker je napovedan, naj se pravila izroče in se naj voli odbor. Ne sme ga motiti, ako ni napovedan govornik prišel, da bodemo pa domačini nastopili kot govorniki. G. Ogrizek je odgovoril: „V zadnjem trenutku je prišlo nekaj vmes (aha), česar vam ne povem; shoda ne bo." Ko se je to potem zborovalcem naznanilo, je bila nevolja splošna in niso hoteli potem iti iz žup-nišča, dokler ni še sam župnik moral priti iz zgornjega hodnika ter naznaniti: „Danes ni nič". Odšli smo s pripombo, da se Drameljčani ne pustimo za nos voditi. Ogrizeku pa svetujemo, naj pomisli, da društva brez zavednih Drameljčanov ne bode ustanovil.
Poučnega izleta štajerskih in kranjskih kmetovalcev na Češko sta se udeležila tudi gg. Lovro Petovar, veleposestnik, trgovec in poštar v Ivanj-kovcih ter Josip Mursa, veleposestnik in odbornik štaj.-kmet. družbe na Krapju pri Ljutomeru. Ni pa se udeležih potovanja Vladimir Pušenjak iz Maribora.
Jubilejno slavnost vprid Ciril-Metodovi družbi priredijo trboveljska narodna društva v nedeljo dne 23. avg. ob 3. pop. pri „Špancu" v Trbovljah. Slovenci, udeležite se te slavnosti!
Požarna bramba v Šmarju pri Jelšah si je postavila v spomin cesarjevega jubileja lep gasilni dom in ga v nedeljo dne 9. avg. s primerna slavnostjo otvorila. Zvečer se je vršila v Habija-novi gostilni primerna veselica. O polnoči pa je nastal nenadoma požar v Wagnerjevih hlevih. Bilo je v njem 6 glav goveje živine, katero je dim zadušil, predno so jo mogli rešiti. Šmarski gasilci so bili takoj na mestu, pa niso mogli ničesar rešiti; začelo je na več mestih goreti. Ta dogodek je porabil neki umazani celjski dopisun in v graških nemških časnikih grdo obrekoval in oblatil slovenske šmarske in šentjurske požarnike,. češ, da so pili, mesto da bi šli gasit. A šentjurskih požarnikov tačas ni bilo niti več v Šmarju(!), domači pa so bili takoj na pogorišču, kar je g. Wagner sam javno potrdil. Nemci bi radi z lažmi nahujskali deželni odbor, da bi ne dajal več slov. požarnim hrambam vobče nobenih podpor, dasi že sedaj ž njimi zelo skopari. Dokaz več, kako pošteni so naši nemškutarji in Nemci s slovenskimi društvi in ljudmi.
Ustrelil se je v Ljubljani na pokopališču sv. Križa uradnik pri Majdičn v Sp. Hudinji pri Celju g. Josip Soič. Vzrok je ljubosumnost med soprogoma. G. Soič je zapustil vdovo, ki je babica v Gaberju pri Celju in jednega sinčka.
Razžaljena železnica. Z deželno železnico iz Slatine se je peljal nedavno na vojaški nabor v Celju mesarski pomočnik Ogrizek. Ker je brzina tega vlaka znana, se je mladenič očividno dolgočasil, zato pa se je razveselil, ko je zagledal na cesti ob tiru hoditi neznano lepotico. Najbrže vina sit, a ljubezni žejen, je skočil, pravzaprav stopil z vlaka, objel in poljubil deklico, potem pa se je vrnil v „dirjajoči" vlak. Uprava železnice se je čutila žaljeno na svojem ugledu ter ovadila predrzneža sodišču, ki ga je obsodilo z olajševalnimi okolnostmi, ker je bilo mladeniču med vožnjo dolgčas, samo na 4 K globe.
Nesreča na železnici. Na tržaški cesti v Mariboru je peljal čez železniški tir nek huzar na vozu različne vojaške stvari. Čuvaj je pozabil za-vornice zapreti, brzovlak je naglo pridrdral in prevrnil voz, tako da je obležal en konj mrtev, ubogi vojak pa si je dvakrat zlomil roko.
Znižane železniške tarife za dovažanje krme po državnih železnicah na Kranjsko (in ne tudi na Štajersko?) je že dovolilo železniško ministerstvo. Z Južno železnico se šele vrše pogajanja.
Bilo bi v korist večine spodnještajerskih posestnikov želeti, da se ugodno zvršijo, ker se čuti veliko" pomanjkanje krme povsod.
Lahonski Meško se že uči za svojimi hlevi in škednji nemški. Ljudje so ga videli, kako se tam z nemško slovnico, kakoršno imajo navadno študenti visoke šole na Runči, sprehaja in nemški uči. Svetujemo mu, naj se da od Terglava skušati, ko bo mislil, da že toliko zna, da se mu bodo Nemci v deželnem zboru smejali. Mi kmetje poleg tega mislimo, da lahonski Meško še marsičesa drugega ne ve, kar bi bilo za dobrega štajerskega deželnega poslanca potrebno; zato se raje naj ne smeši s svojo kandidaturo in naj lepo ostane doma pri svojih juncih. Če tam napravi kakšno škodo, jo bode nosil sam, za škodo v deželnem zboru pa moramo po nedolžnem trpeti vsi.
Abiturijenti mariborskega moškega učiteljišča iz leta 1898. se zberejo v soboto dne 12. septembra t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni „pri grozdu" v Mariboru k praznovanju desetletnice. Na tem večeru se določi tudi vspored za prihodnji dan. Prijave sprejema nadučitelj Jamšek v Rajhenburgu. Iste se naj blagovolijo vposlati najkasneje do 5. septembra t. 1. Na veselo svidenje!
Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda je določena na dan 13. septembra t. 1. v Ptuju! Pozivljemo vse podružnice, ki še tega niso storile, da skličejo nemudoma občne zbore, volijo odbor in imenujejo delegate, ki jih bodo zastopali na glavni skupščini. Ako kaka podružnica tega ne stori o pravem času, nima na glavni skupščini glasovalne pravice. Nahajajo se tudi podružnice, ki sicer vzorno delujejo in družbo gmotno podpirajo, ne morejo pa se odločiti, da bi imele občni zbor in volile odbor. Prosimo točnosti tudi s te strani, da moremo javnosti pokazati družbino stanje. Prosimo tudi, da se naznani vodstvu število podružničnih članov: pokroviteljev, ustanovnikov, letnikov in podpornikov. Čim večja jasnost in točnost iz podružnic, tem večja iz naše centrale. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Iz Ptuja. Izvolitev g. Dragotina Zupančiča načelnikom konkurenčnega odbora cerkve sv. Ožbalda ne da ptujskim minoritom, oziroma njih gvardijanu Vaupotiču miru. Slišali so namreč, da se misli g. Zupančič, ako bode njegova izvolitev potrjena, — kar se bode na vsak način zgodilo, ker je bil postavno voljen, — peljati v Gradec, ter tam zasledovati, kam je izginilo premoženje in posestvo — katero ni bilo majhno — fare sv. Ožbalta. Ljudstvo namreč trdovratno trdi, da so se ga minoriti polastili, in sedaj misli gosp. Zupančič vso stvar zasledovati. Odtod njihova ne-volja. Dobil je od gvardijana Vaupotiča grozilno pismo, v katerem se mu grozi tožbo, ker baje ljudstvo punta proti samostanu in duhovščini. (Taka pisma sta dobila tudi gg. Miha Brenčič st. iz Rogoznice in Peter Kurež iz Podvinc pri Ptuju.) Vsi trije, posebno gosp. Zupančič, so seveda primerno odgovorili. Radovedni smo, ali bode gospod gvardijan stvar res pred sodnijo tirjal? Preveč upanja ni, kajti potem se mora stvar razjasniti — kar se tudi po prizadevanju gosp. Zupančiča bode — in to menda ne bi bilo minoritom po volji, kajti brez vsakega povoda menda niso nastale take govorice. Sedanji cerkven ključar g. Kostanjevec misli radi tega celo odstopiti. Dobro bi torej bilo, to stvar razjasniti! Torej g. Vaupotič tožite, da se stvar pred sodnijo dokaže; če ne, morajo storiti to „liberalci".
„Liberalni" farani.
Iz Ptuja. Predsednik „Slov. ttgovskega kluba v Ptuju" trgovec g. Senčar, je nastavil kot poslovodja zagrizenega nemčurja, dasi so se mu skoraj gotovo Slovenci ponudili, ker je imel službo razpisano v „Trgovskem Vestniku". Kaj poreče k temu „Slov. trg. društvo v Mariboru" oziroma „Trgovski klub" v Ptuju?
Obsojeni lovci fazanov. V lovišču nemškega viteškega reda pod Veliko nedeljo je šlo ponoči več kmečkih fantov in posestnikov lovit fazanov, bili so ovajeni sodniji in mariborsko sodišče jih je obsodilo na 3—10 mesečne ječe. Toliko gotovo tisti fazani, kateri še povrh tega delajo sedaj na njivah velikansko škodo, niso bili vredni.
Pastirji in — ovčice. Lavantinski knez in škof je pustil na vrata vseh cerkev nabiti opomin, naj verne ovčice takoj po maši vsikdar gredo lepo domov in naj ne popivajo, da ne bodo sovražniki svete cerkve imeli vzroka napadati cerkve in duhovnikov. „Verne ovčice" se te „zapovedi" držijo. Ne pa tako pastirji — duhovniki in njih korporali. V Jeruzalemu pri Ljutomeru je
bilo romanje. „Verne ovčice" so lačne in žejne molile za dež, gospodje pa so se v kleteh nekaterih lastnikov tamošnjih vinogradov, ki so tudi prišli na „romanje", tako spolnjevali škofovo povelje, da so se proti večeru sladkoginjeni zibali vsak proti svoji fari. Seveda: latinski pregovor pravi: kar sme bog, tega ne sme bik.
Gornjeradgonski okrajni zastop in suša. Gor-njeradgonski okraj je po suši poleg ptujskega menda najbolj prizadet. Zato je okr. zastop poslal deputacijo s poslancem dr. Plojem na čelu dne 13. t. m. v Gradec k namestniku in predsedniku pomožnega društva Hammer-Purgstallu. Depu-tacija je želela, naj se škoda ogleda. Obljubilo se je, da se bode škoda ogledala in da se bode na podlagi tega ogleda vzel okraj v zaščito. Deputa-cija je izpovedala, da bi ne prišla, če bi gornjeradgonski okraj tako lepo izgledal, kakor' izgledajo kraji od Obrajne proti Špilfeldu naprej. — Taka akcija bo nekaj pomogla, ne pa brezpomembni Bračkov shod v Gornji Radgoni. — Kaj pa Roškar ? On samo hujska nevedne ljudi, da si obdrži svojo poslansko plačo; poslanske dolžnosti so mu pa vseeno. Kako dolgo še ne bo spregledalo naše ljudstvo ?
Mladeniški shod pri Kapeli je bil pred nedavnim. Udeležba ni bila bogvekakšna, vsaj takšna ne, kakor je poročal „Slov. Gosp.". Žalostno je pa, da je „Slov. Gosp." zamolčal ton, v katerem se je na shodu govorilo. Mladenič Roškar od Sv. Benedikta v Slov. Gor., znan po svojih junaških mladeniških činih, zaradi katerih je že par mesecev po ječah presedel, je — precej na-trkan — razkladal „mladeničem" svojo mladeni-ško modrost. Mlatil je po učiteljstvu in ga blatil na najsurovejši in najpodlejši način. „Dol z uči-teljstvom!" je vpil, „kaj imamo od učiteljstva? Mi imamo naše duhovnike, oni so nam najbližji, oni nas naj vodijo." Učitelje je primerjal z biki, učiteljice pa z brejimi kravami. — Divji izbruhi skrajne posurovelosti so to, ki označujejo jasno izobraževanje našega ljudstva po duhovščini in njenih matadorjih. Kam bodo pripluli pod to zastavo in v tem znamenju, to bodo gospodje videli in čutili v nekoliko letih. — Ti pa, blateno in psovano slovensko učiteljstvo, veš, kaj imaš storiti!
Roškar pri Sv. Križu na Murskem polju. Dne 15. t. m. je napravil Roškar tukaj shod, misleč, da bode cela fara pridrla na shod. Pa se je zmotil. Okoli 100 ljudi je prišlo. Roškar je po svoji stari navadi farbal, kar so kmetje sami že spoznali in se s studom obračajo od takih „osreče-valcev". Kako imenitno je poučen o razmerah v svojem volilnem okraju, kažejo njegove besede, da glede suše in njenih posledic v teh krajih ni dobro informiran. „Je tukaj eden", pravi, „ki je o stvari bolje informiran, kakor jaz, pa jaz ne verjamem, da bi se davek sumarično odpisal." Šele ta „eden', namreč g. Žemljic iz Radinec, mu je moral razložiti stanje v okraju. G. Zemljič je tudi razložil, kake korake je storil gornjeradgonski okrajni zastop v zvezi s poslancem dr. Plojem glede podpore za gornjeradgonski okraj. — Kmetom se je vsiljevalo vprašanje: „Kaj je pa Roškar storil za nas?", in tega vprašanja jim ni moglo izbiti Roškarjevo farbanje, da je dosegel nagodbo z Ogrsko, in da mu je minister pisal trikrat v enem dnevu (!). Roškar, Roškar, čez pet let ti bode krepko zadonelo na uho: pereat, — kateri klic te je na tem shodu storil tako nervoznega!
Razvitje zastave „Murskega Sokola" v Ljutomeru. Celo leto smo se že na Murskem polju veselili na to slavnost, ki bi naj zopet sijajno pokazala, da je Mursko polje zavedno narodno! Pa nam je dež vso slavnost docela skvaiil. Vkljub grdemu vremenu pa je vendar prišlo ta dan, posebno v nedeljo dopoldan, na tisoče ljudi v Ljutomer, da se udeležijo slovesnega razvitja zastave vrlega „Murskega sokola". Le na kratko bom popisal celo slovesnost: V soboto popoldan je bil sprejem sokolskih društev iz Celja, Brežic, Gradca, Maribora, Krškega, Šoštanja, Mozirja, Žalca, Va-raždina, Zlatarja in Zagorja; zvečer se je napravila lepa podoknica kumici gospej dr. Chloupkovi, nato pa se je vršil v Kukovčevi dvorani velik koncert. Posebno smo občudovali izborno petje mešanega pevskega zbora pod vodstvom g. Fr. Zacherla in središko godbo pod vodstvom g. Fr. Serajnika. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Sršenovem logu blagoslavljanje zastave. Poleg sokolskih društev so bila zastopana mnoga gasilna in veteranska društva ter na tisoče ljudstva. Popoldne so sokoli v Sršenovem vrtu navzlic dežju nastopili s prostimi vajami ter so izborno telova-
dili. Posebno so ugajali varaždinski sokoli z nastopom s kiji. Po šotorih so nam stregle gospodične iz Ljutomera z jedjo in izborno pijačo, le škoda, da je močen dež onemogočil vsako na-daljno veselico v logu in so se ljudje na vse strani razšli. Vkljub dežjo je vendar prišlo mnogo odličnih gostov iz celih Slovenskih goric, iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Središča, Sv. Bolfenka, Gornje Radgone, Sv. Lenarta; kdo bi naštel vse kraje? Med gosti je bil tudi drž. in dež. poslanec dr. Ploj.
Iz Ljutomera. Srčna zahvala vsem društvom, kakor tudi vsem drugim gostom, ki so se vkljub slabemu vremenu udeležili naše slavnosti ter tako ; pripomogli k boljšemu uspehu. Na zdar!
Sokol v Ljutomeru.
Tajen shod za svoje pristaše je imel Ornik zadnji pondeljek v Ptuju, na katerem je hudo mlatil po slovenskih poslancih, osobito po dr. Ploju. Zakaj pa si ni upal Ornik sklicati javnega shoda? Ali se boji onih, kateri bi mu povedali, da velikanski večini posestnikov ptujskega in ormoškega okraja ni prav nič pomagano s tem, ako se v Ptuju zidajo nove palače za sodnijo ali pa ako se gradijo nove ceste v Halozah ne morda zaradi slovenskih vinorejcev, temveč ptujskim meščanom na ljubo? Vse za meščane, za kmečko ljudstvo pa so dobre le lepe besede — tako si misli Ornik in cela štajercijanska stranka. Zatorej proč z njo!
Lastnega otroka je ubil posestnik Valentin Breznar blizu Frama. Pred nekaj tedni je prišel pijan domu — mož ga namreč rad srka — in začel razbijati po hiši. Žena, ki se je bala udarcev, je stekla na prosto, tako da je ostal pijani Breznar sam s tremi otroci v sobi. Malo poldrugo-letno dete se je zbudilo in začelo jokati; to je moža tako razjezilo, da je dete zgrabil in ga vrgel s tako silo v vrata, da mu je razbil lobanjo in pustil mrtvo dete za vrati ležati. Ženi je grozil s smrtjo, če pove komu kaj o umoru. Povedala pa sta šestletno dekle in štiriletni fantek o umoru, na kar je dala sodnija mrtvo dete izkopati in se je govorica otrok potrdila. Najprej so zaprli — mater, a ko je ta povedala resnico, so jo izpustili in vtaknili surovega očeta v kajho.
Živinske kuge na Spodnjem Štajerskem. — Srab ali garje: v Braslovčah (okraj Celje). Rdečica pri svinjah: v Št, Jurju ob Juž. železnici (okraj Celje); v Žrečah (okraj Konjice); v Križevcih (okraj Ljutomer); v Lušečki vesi (okraj Maribor); v Sv. Andražu, Leskovcu, Jane-žovcih, Malivesi, Krčovini, Sv. Lovrencu na Dr. polju, Brstju, Slovenji vesi, Bišu na Vurberku (okraj Ptuj). Svinjsk?kuga: v Logarovcih (okraj Ljutomer); x Hrastovcu, Janževem vrhu, Hočah, Pobrežju, Poljčanah, Rušah, Razvini in Radvini (okraj Maribor); na Bregu pri Ptuju in v Sv. Lovrencu na Dravskem polju (okraj Ptuj); na Bizeljskem (okraj Brežice). Mehurčki: v Janežovcih pri goveji živini (okraj Ptuj). — Prenehala je rdečica pri svinjah: na Hajdini (okraj Ptuj) in v Brežicah svinjska kuga.
Madžarska nestrpnost. V četrtek dne 6. avg. se je vračala skozi Čakovec v Medjimurju procesija romarjev iz Marije Bistrice na Hrvaškem. Nek policaj je strgal mlademu romarju hrvaški trak s klobuka; potem pa se je s pomočjo orožnikov in drugih policajev lotil romarske zastave, na kateri je bil tudi pripet hrvaški trak in ga strgal. Nastal je hud pretep, v katerem so orožniki nekaj romarjev zaprli. Obsojeni bodo po madžarski šegi zaradi upora in pa „izdajstva domovine".
Drzno preziranje. Sicer smo že navajeni, da nas Nemci prezirajo pri vsaki priliki, ter hočejo nas svetu takorekoč zatajiti, kakor bi prebivalci na Štajerskem bili sami Nemci. To smo že videli marsikje, zadnjič pa najbolj pri jubilejni razstavi obrtnikov, kjer- se je nas popolnoma prezrlo. Nemci porabijo vsako priliko, da pokažejo, kakor bi bila Štajerska povsem nemška. Sedaj zopet izrabljajo razne dobrodelne naprave v ta namen, da prezirajo nas in naš jezik. Tako se zadnji čas razpošiljajo srečke pete štajerske dobrodelne loterije, katera je pod protektoratom samega namestnika grofa Claryja. Razne privatne osebe zlasti pa učiteljstvo dobivajo cele kupe takih srečk v razpečavanje. Popolnoma prav je, da se poskuša dobiti potom loterije nekaj denarja za dobrodelne naprave. Pač pa moramo odločno grajati, da se nas in naš jezik tako prezira. Vse te naprave so menda namenjene za celo deželo, torej tudi Slovencem in nikjer ni povedano, da je loterija samo štajerskih Nemcev. Srečke
se hočejo razpečati tudi med Slovenci. In vendar ni niti besedice slovenske na njih, četudi nas je tretjina prebivalcev v deželi. Ali je to pravično, gospod namestnik? — Pa Nemcem je znana naša potrpežljivost, zato nas izzivajo na drzen način. In brez dvoma bode dokaj mlačne-žev med nami, ki bodo srečke vzeli dobri stvari na ljubo. Mi pa pravimo, ako Nemci nočejo poznati našega jezika, tudi ne trebajo našega denarja. Zato nazaj s takim blagom, pa naj bode Protektor še tako visoka oseba! Le pomislimo kakšen haló bi zagnali Nemci, če bi se mi postavili na noge ter razpečavali samo slovenske srečke med njimi, četudi samo v dobrodelne namene!! — To bi bila takoj država v nevarnosti. — V prihodnje naj se pa razločno izrazijo pri podobnih prilikah: ako je štajerska naprava, mora biti nemško slovenska, če pa se misli samo na štajerske Nemce, ter se Slovence prezre, naj se pa pove tudi to, da je zadeva štajerskih Nemcev.
Zveza narodnih društev.
Šentpeterska prostovoljna požarna bramba
priredi v proslavo 60 letnice cesarjeve in 25 letnega obstanka dne 6. v slučaju slabega vremena dne 8. septembra 1908. veliko ljudsko veselico, pri katerej bode svirala narodna godba ter bodo sodelovala razna pevska društva. Natančni spored se objavi pozneje. Savinčane, posebno požarne brambe vabimo najsrčneje k tej prireditvi.
Akad. fer. društvo „Bodočnost" priredi dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne pri Sv. Janžu na Dravskem polju v prostorih graščinske pristave veselico s petjem in gledališko predstavo „V Ljubljano jo dajmo". Ker je čisti dobiček namenjen za ustanovitev javne ljudske knjižnice pri Sv. Ani na Krembergu, na nemški meji, zato so vsi Slovenci vabljeni na veselico.
V narodni čitalnici v Vojniku se vrši v nedeljo dne 23. avgusta ob pol treh popoldne poučno predavanje, predava član celjsk. odseka „Prosvete" g. I. Prekoršek. — Odbor pričakuje obilne udeležbe ter poziva posebno člane čitalnice kakor tudi druge, da pridejo.
Odsek žalskega „Sokola" v Braslovčah
priredi v nedeljo dne 23. t. m. ob 4. uri popoldan na Vrankovičevem vrtu javno telovadbo, po telovadbi raznovrstna zabava. Svira oddelek celjske narodne godbe. V slučaju slabega vremena se na teden pozneje preloži.
Prostovoljno gasilno društvo v Grajski vasi priredi v nedeljo dne 6. sept. ob pol 3. uri popoldne na vrtu g. M. Ocvirka veselico z jako zanimivim vsporedom, godbo, petjem itd. Čisti dobiček je namenjen za napravo novega brizgal-ničnega voza. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Koncert v Ormožu. V nedeljo dne 9. t. m. so priredila ormoška društva „Čitalnica" in obe Ciril-Metodovi podružnici pri Kalchbrennerci koncert. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo mnogo ljudi, domačih in tujih, posebno Hrvatov iz Varaždina. Pevci so peli jako dobro nekaj pesmi, svirala je mestna godba iz Varaždina, katero moramo vsled njene izurjenosti naravnost občudovati. Med posameznimi točkami vsporeda so prodajale ormoške gospodične šopke in druž-biue razglednice. Po vsporedu se je razvila prosta zabava, ki je trajala pozno v noč.
Podružnica Ciril-Metodove družbo v Lehnu pri Ribnici. Dne 9. t. m. se je odbor podružnice Lehen pri Ribnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" za bodoče leto sestavil sledeče: Predsednik: Pogačnik Hinko, veleposest., Lehen in Ruše, namestnik Obran Matija, veleposest., Brezno. Zapisnikar Majcen Pavlina, učiteljica, Lehen; namestnik Majcen Srečko, n;dučitelj, Lehen. Blagajnik: Klein Ana, učiteljica, Lehen; namestn. Medved Vekoslava, posest, hčer, Lehen. — Pri letošnjem glavnem zborovanju v Ptuju zastopa podružnico Leo Brunčko, visokošolec.
Lastni dom,
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju.
Pred sedmimi leti ustanovili so celjski rodoljubi zadrugo „Lastni dom" z namenom, da preskrbuje uradnikom, malim posestnikom, obrtnikom in delavcem lastne hiše in s tem zdrava, zračna stanovanja. Posebno je bil takratnih ustanoviteljev namen, ohraniti slovenske delavce v tovarnah v Gaberju slovenski narodnosti, "jih storiti neodvisne, stalne in samostojne.
Zadruga je našla pri Slovencih v Celju in okolici podporo. — S posebno vnemo so se je oprijeli nižji uradniki, obrtniki in tovarniški de-
lavci in v kratki dobi sedmih let se je z pomočjo
„Lastnega doaia" pozidalo in zgradilo v celjski okolici precejšno število lepih hišic, delavskih domov. — Zadruga si je nakupila lastno veliko zeml]išče v sredi med tremi velikimi tovarnami v Gaberju, ki je sedaj do polovice že zazidano. Letošnjo leto n. pr. se stavi na tem zemljišču
troje hiš, ena za slovenskega trgovca, druga za slovenskega obrtnika, tretja za tovarniškega delavca. Razven tega se je letos postavilo s pomočjo „Lastnega doma" več stavb v celjski bližnji in daljni okolici, tako v Trnovljah, v Polulah, pri Laškem trgu itd.
Namen zadruge „Lastni dom" je očividno zelo lep in iz slovenskega in vobče socialnega stališča zelo pomemben. Z vztrajnim delom zadruge „Lastni dom" se krepi slovenski živelj v Celju in okolici, pomaga se nižjim slojem do sigurne eksistence, nabira se kapital od najnižjih slojev in se zopet v njih prid porablja.
Zadruga „Lastni dom" je v sedmih letih dobro in uspešno izpolnjevala svojo nalogo in se vzdržala vkljub temu, da se je osnoval v Celju konkurenčni nemški zavod „Genossenschaft". — Ravno ta zavod je že v par letih zaspal.
Letošnjo leto se je ta zadruga „Lastni dom" preustrojila v kreditno in stavbeno zadrugo. Na-čelstvo zadruge je namreč na podlagi sedemletnih izkušenj uvidelo, da samo s kapitalom, izposojenim od drugih denarnih zavodov, ne more za zadružnike uspešno delovati. Kot samo stavbena zadruga je bil „Lastni dom" vedno v veliki meri odvisen od denarnega trga. Ako je bilo denarja dovolj, ga je bilo mogoče proti primernemu obrestovanju dobiti. — Kakor hitro se je pa kredit skrčil in obrestna mera pri zavodih zvišala, morala je zadruga jemati draga posojila, ako je hotela zadostiti svojim zadružnikom in izpolnjevati svoj namen. Ne glede nato je bil kredit od zadrug vedno dražji kakor pa oni potom hranilnih vlog.
Preosnovanje zadruge v posojilno in stavbeno zadrugo je imelo torej namen, utrditi stališče zadruge, jo storiti od spreminjevanja obrestne mere in od kreditnih zavodov bolj neodvisno ter pomagati zadružnikom s tem, da se jim sčasoma obrestna mera za stavbeni kredit zniža. Namen je pa tudi ta, sčasoma podpirati obrtno in industrijsko podjetnost Slovencev. Kajti zadruga se peča zvečine s trgovskim in obrtniškim kreditom in ima namen, nadomeščati posebno trgovsko in obrtno zadrugo na Štajerskem.
Da načelstvo zadruge, ki obstoji iz samih mladih, uglednih in precej premožnih udov, pri preosnovanju ni zašlo na napačno pot, kaže že dejstvo, ter da ima zadruga v letošnjem letu do sedaj denarnega prometa do 600.000 K in bo letošnji denarni promet gotovo dosegel višino nad 1 miljon kron, med tem ko je znašal v prejšnjih letih k večjemu do 500.000 K.
Zavod je soliden, trden in gotovo vsega zaupanja vreden, zato pričakujemo, da ga bode slovenska javnost še z večjo vnemo podpirala.
Zadruga „Lastni dom" ima svoje uradne prostore v Celju, Rotovška ulica št. 12, uraduje vsako sredo in soboto, po potrebi tudi druge dneve predpoldne in popoldne ter daje posojila na osebni in zemljeknjižni kredit po najkulant-nejših pogojih, sprejema pa hranilne vloge od vsakogar ter jih obrestuje po 5 od sto od dneva vloge do dneva vzdiga, česar ne stori noben drugi denarni zavod na Štajerskem.
Dopisi.
Slivnica pfi Celju. Naš gosp. kaplan Dvoršak je sila nepostrežljiv; s prižnice vedno hujska in zbada, bodisi narodno časopisje, bodisi stranke ali celo farane; res že ne vemo, kako se naj ravnamo, da bi mu bili po volji. Posebno sedaj, ko imamo božja pota k raznim cerkvam: če ne gremo zraven, nam očita, da smo brezverci, če pa gremo, pa pravi, da ne gremo za drugo, kakor da popivamo itd. — Od nas zahteva, naj gremo tja in nazaj tešč, sam pa gre v farovž in se tam dobro nahrani. Tako se seveda lahko ko-mandira.
Dovolj nam je teh neumnosti; ako ne veste kaj drugega pridigovati bodite rajši tiho; in če hočete še naprej hujskati, izberite si kako drugo faro, kjer Vas bodo radi poslušali. Mi Slivničani pa tega ne trpimo in Vam odslej tudi ne priza-nesemo več.
Na svidenje!
Slavnost na Plevni v Gotovljah.
Mati našega ministrskega predsednika barona pl. Becka je dne 13. t. m. v idiličnem rodbinskem gradiču Plevna v Gotovljah v ožjem obiteljskem krogu praznovala 80letnitfo svojega rojstva. Pri tej priliki se je priredila na Plevni ljudska veselica, h kateri so bile povabljene one hiše iz Go-tovelj in Ložnice, ki pridejo z grajsko gospodo večkrat v dotiko, dalje požarna bramba gotovelj-ska in nje tamburaški klub, gotoveljski župan in nadučitelj.
Pri ljudski slavnosti je čestital sivolasi slav-
ljenki gotoveljski posestnik Jakob Hropot, ki jo dobro znan in priljubljen v gradu že izza mladih nog. Slavljenka se je za čestitko v prisrčnih besedah zahvalila rekoč, da jo je čestitka in sploh vsa prireditev zelo razveselila. Tudi mali nje pra-vnuk se je zahvalil, a ker je pa tako mlad, da
še ne zna govoriti, je govoril v njegovem imenu njegov oče, baron Maks pl. Beck.
G. nadučitelj Brinar iz Gotovelj je nazdravil presvitlemu cesarju, nato pa gosp. ministerskemu predsedniku ter vsej zbrani visoki gospodi. — G. min. predsednik je v lepem govoru odzdravil, naglašajoč, da so veseli dnevi redki v njegovem življenju, a današnji dan mu je eden najveselejših, kar jih je dozdaj doživel. 23 let je že, odkar prihaja njegova rodovina na Plevno. Tekom teh let so nastale med njim in prebivalstvom v okolici Plevne ožje vezi, katere želi še nadalje ohraniti. Naglašal je, da se mu je bivanje na Plevni in med našimi ljudmi zelo omililo in je obljubil, da dokler ostane na sedanji svoji visoki službi, bo rad storil v prid občine Gotovlje vse, kar je v njegovi moči. Nazdravil je občini Gotovlje in sosednim Ložničanom.
Gotoveljski pevci so peli krepke moške zbore in narodne pesmi, tamburžši so pridno in vrlo udarjali. Ta narodna godba in pa slovenske lepe narodne pesmi so gospodi zelo ugajale in slišalo se je nje glasno odobravanje.
Ko se je storil mrak, je požarna bramba nastopila z lampijoni pod balkonom, med dvema smrekama se je dvignilo iz lampijonov prirejeno v prav veliki obliki pomembno število 80, pevci so zapeli, tamburaši so udarjali, umetalni ogenj se je začel užigati, krepki živijo so odmevali. Kmalu nato pridejo Žalčani, namreč požarna bramba z bakljami in s šoštanjsko narodno godbo, mešani zbor pod vodstvom učitelja g. Vrečerja ter mnogo občinstva z lampijoni. Priredili so lepo serenado. Ko so Žalčani odšli, so se gostje zopet posedli k omizju, razlegalo se je narodno petje in tamburanje.
Proti 10. uri se je posestnik Hropot zahvalil za pogostitev ter se v imenu vseh poslovil. Gosp. ministrski predsednik je zopet prijazno odzdravil in vsa gospoda z balkona je klicala „lahko noč!"
Ta lepa slavnost ostane vsem udeležencem v živem spominu.
Iz Gornjegagrada. Dan na dan piše „Slov. Gospodar", da so pristaši narodne stranke nemškutarji ter kriči o oderuštvu slovenskih odvetnikov, ki s svojim tožbami napravljajo ljudem nepotrebne stroške. Ob času volitev spravlja ta list vse mogoče slične laži o naših pristaših na dan, jih obrekuje na najpodlejši način. V tem je posebno mojster tukajšnji dolgokraki dopisnik „Slov. Gospodarja". Vsak se bo še živo spominjal, kako je „Slov. Gospodar" v dopisih iz Gornjegagrada in okolice kradel čast g. Kocbeku in obče spoštovanemu, tudi med pristaši kmečke zveze zelo priljubljenemu g. c. kr. sodnemu pri-stavu Zdolšeku. Podlo, zaničevalno in 1 a ž n j i v o je pisal „Slov. Gospodar" o njih, ter jima očital sebičnost in dobičkaželjnost. Lažnjivo pravim, ker isti list je v svoji 22. štev. dne 28. 5. 1908. prinesel izjavo, v kateri bivši urednik Leskovar obžaluje, da je lažnjivo pisal o imenovanih gospodih. Pa pravijo, da „SI. Gospodar" ne laže, medtem, ko urednik sam to priznava.
Na vse te napade pa nismo odgovarjali, ker se nam zdi prenizko prepirati se z znanim „Mäd-chenbeisserjem", kateremu od vsakega škrica visi § 502. kaz. zak., in kateri ima razen tega še mnogo drugega masla na glavi.
Toda pustimo vse to na stran in oglejmo si rajši narodnjaštvo in človekoljubnost tukajšnjih generalov kmečke zveze.
Tukajšnji dekan in duhovni svetovalec g Franc Dovnik je postal post tot discrimina rerum oskrbnik knezoškofijskih posestev ter naslednik zloglasnega nemškutarja Dicente, katerega je ljubljanskemu škofu po lastni izjavi slednjega naklonila božja previdnost* za oskrbnika. Človek bi mislil, da smo vsaj v narodnem oziru ž njima kaj pridobili, toda zmotili smo se.
Dekan in duhovni svetovalec Dovnik je kot zastopnik oziroma pooblaščenec ljubljanskega škofa dne 3. julija 1908. pri tukajšnjem sodišču vložil proti gospej A. K. odškodninsko tožbo zaradi 2 K beri dveh kron, ne da bi jo poprej opominjal na povrnitev te škode.
Vsled te tožbe je napravil dekan in duhovni svetovalec Dovnik omenjeni gospej 6 K 72 vin. stroškov in ni hotel tožbe ustaviti, dasiravno mu je omenjena gospa po poštni nakaznici poslala
odškodnino 2 K ter za takrat znane ji stroške
52 v ter se na nakaznici izjavila, da je pripravljena še vse eventuelne daljne stroške takoj povrniti. Kje je tukaj vaše krščansko usmiljenje, gospod duhovni svetovalec? Kolikokrat pridigu-jete v cerkvi, da moramo svojim sovražnikom od-
pustiti! Saj še svojim duhovnim sobratom ne odpustite, temveč živite ž njimi v neprestanem sovraštvu, kaj šele svojim političnim nasprotnikom.
Pustimo pa to lepo „čednost" temu generalu in oglejmo si nekoliko njegovo narodnjaštvo, ki se je ravno pri tej tožbi pokazalo v najlepši luči.
Ta general kmečke zveze je vložil proti omenjeni gospej tožbo pri c. kr. okrajni sodniji v Gornjemerradu, katero smatra celo c. kr. vlada za slovensko posest. Vsled tega se Slovencem v jezikovnem oziru pri tem sodišču ne delajo nikake ovire. In vendar je naš slovenski dekan dal tožbo na zapisnik v nemškem jeziku in ravno tako tudi predlog za odklonitev njemu neljubega zve-denca. Kdor tega ne verjame, naj si ogleda pri tukajšnji sodniji akt št. Cb I. 44/8. in prepričal se bo o resničnosti naše trditve.
No, gospod sogeneral „Mädchenbeisser", ali boste tudi to poročali „Slov. Gospodarju"? Ker dvomimo, zato hočemo mi osvetliti ta slavni čin ter pokazati javnosti, da vama je narodnjaštvo samo nekako sredstvo za hujskanje proti pristašem narodne stranke, in da tudi duhovni gospodje radi tožarijo svojega bližnjega, četudi gre samo za 2 kroni. Sicer pa na svidenje!
Brezno ob Bravi. Veselica dne 9. avgusta obnesla se je jako imenitno. Udeležba je bila sijajna od vseh strani, osobito častno so bili zastopani Mariborčani. Vse točke obširnega vspo-reda so se izvajale v splošno zadovoljnost, za kar bodi iskrena zahvala mariborskim in domačim di-letantom, mariborskim pevcem, vuherškim tambu-rašem in vsem darovalcem dobitkov. — Iskrena hvala g. nadučitelju Majcenu za pozdravni govor, najsrčnejša hvala pa gdčni Urbančevi in prijatelju cand. phil. Francu Mravljaku za njiju v resnici lepe govore. Za prireditev so se potrudili in trudili vsi, izrecno pa je potrebno tukaj na-vesči veleugledno obitelj Urbančevo iz Lehna radi njene požrtvovalnosti, s katero je delala za veselico.
Čistega dobička je bilo ravno 160 kron v prid Ciril-Metodovi družbi.
Tako je šlo vse prav dobro, da skoraj nismo opazili nekaterih zanimivosti. Toda ko se dela račun, obračunati je treba z vsemi, ki so kaj „zaslužili".
Najzaslužnejših smo se že spomnili. Sedaj pa pridejo najnezaslužnejši, in to so naši duhovniki. Na to izrecno obrambno-narodno veselico ni bilo ni enega dnhovna! „Slovenski Gospodar" pa zmiraj laja, kako narodna da je duhovščina. In „Slov. Gosp.", ta duhovniški list, hvali in ponuja pó svetu v novejšem času neke katoliške vžigalice v prid obmejnim Slovencem! Kaj, taki nas bodo farbali ? Zdaj ste zopet v Breznu pokazali, kako narodni ste, in vi hočete krasti iz naših žepov denar pod pretvezo, da hočete reševati obmejne Slovence? Figo, Jaka! "
Nad vse pa so nam ugajali brezniški kro-fa'Sti in nekrofasti nemčurčki. Nekateri od njih so itak že od nature taki, da navadno spuščajo od sebe bolj živinske ko človeške glasove; a naš uspeh se jim je prilegel tako slabo, da so se nam nazadnje že smilili. Sicer pa vsakemu, kakor zasluži! Tako tudi nemškutarski zalegi na brezniški železniški postaji, ki je bila središče psovanja na mirne Slovence. Toda povemo Vam čisto hladnokrvno: Še predno se bodete ozrli, bo to nemšku-tarije in hudobije zastrupljeno gnezdo že poletelo v zrak! Srečo junaško Slovencem!
Iz nadžupnije Sv. Križ tik Rogaške Slatine. Tudi mi Križevčani smo radovedni, ali se bode letos v naši nadžupniji nepostavna bera za gospode kaplane in mežnarja pobirala.
Ljudstvo je tukaj večinoma revno, skoro . vsi posestniki so zadolženi, tako da letos ne bodemo mogli davka, obresti itd. plačevati. Pšenice se je malo pridelalo. Letošnja suša nam je vzela koruzo in krompir, naš glavni pridelek, skoraj popolnoma; ubogi kmet bode imel za živež edino le malo pridelane pšenice. Zdaj pa še naj da bero gg. kaplanom in mežnarju, pa še kapucinom iz Klanjca na Horvatskem in Bog ve kdo še vse pride v našo nadžupnijo beračit. Ti gospodje ne premislijo reve kmetov, samo da se le njim dobro godi — kmet pa plačuj, daj in stradaj. Rado-
vodni smo tudi, ako bodejo letos tudi pri „beri" nas narodne kmete gg. kaplani izpustili in se naših hiš izognili, kakor so za Božič in Novo leto storili, ko je bilo hišno žegnovanje ?
Lepo to res od gg. kaplanov ni bilo, da so se ravno zaradi državnozborske volitve tako vje-zili, da so nas iz svojega blagoslova oprostili; pa
nič ne dene; nekatera kronica in cenjica koruze nam je le ostala, pa še pojedina in pijača. Toda zapomnili smo si to dobro in bodemo pri letošnji „beri" jim že to v obraz povedali, ako pridejo beračit k nam.
Saj bi jim tega beračenja ne bi zamerili, ako bi bili revni in bi morali stradati tak kak mora kmet. Le premislite si samo pijačo. Vi imate vsak dan glaž vina, piva ali druge pijače kar vam srce poželi, mi kmetje pa po mesce dni vina in druzega niti ne okusimo. Plačilo vam je zboljšano za lepo letno svoto, našemu kaplanu Krajncu nese posojilnica v Slatini 600 kron na leto, drugemu kaplanu nemška šola v kopališču Slatini, kjer podučuje veronauk dvakrat v tednu, po šest kron za eno uro poduka, to je tudi lep površni zaslužek, mežnar ima, kakor se govori, že čez dvatisoč kron v posojilnici. Ali je tedaj reven in vreden milosti, da bi se mu bira dajala ? Ako mi izhajamo s trdim delom brez beračenja, kako ne bi mogla ta dobro plačana in skrmljena gospoda ?
S teh resničnih vzrokov bi bilo res nesramno aRo bi še letos bero beračili in ubogega kmeta dražili, ker on nima nikakšnih dohodkov, ne tako kot naša dva gg. kaplana in mežnar, ki jim ne bode treba stradati.
Več faranov iz cele križovske nadžupnije.
Iz Hotinje vasi. Z ozirom na naše zadnje poročilo glede Piškovih pridobitev, katero poročilo smo posneli po „Domovini", nam pošilja g. Pišek sledeča pojasnila:
Kar se tiče izposlovanja vlaka, kateri vozi sedaj 1 h 40 m. iz Maribora vsak dan, navedem sledeči prepis pisma prometnega ravnateljstva južne železnice na Dunaju:
Št. 23.375.
V. 6.
Dunaj, dne 14. 5. 1908.
Gospodu
Fr. Pišek-u, drž. posi.
Z ozirom na Vaš cenjeni dopis od 2. avg. p. 1. kakor tudi z ozirom na osebne pogovore nam je čast, Vam naznaniti, da smo Vaši želji ustregli in osebni vlak št. Ž27. iz Maribora v Ptuj bode vozil ob 1 h 40 m! pop. od 1. maja t. 1. vsak dan, —
Prosim vljudno, da v imenovanem smislu tudi druge občine Vašega okraja, kakor tudi interesente obvestite.
S spoštovanjem
Prometni ravnatelj Nessler m. p.
Kar pa se tiče izposlovanja podpore za gospodarsko zadrugo', so vse tozadevne oblasti, kakor tudi g. Barta podporo priporočale, pa vkljub temu je nameravalo polj. ministrstvo prošnjo zavrniti, in le, ker je podpisani odločno zahteval, ter tudi dal prihodnjega poslovodja v Gospodarski zadrugi v Gänsendorfu na Nižje Avstrijskem izobraziti, ter se zavezal, da se bode vse potrebno za uspešni razvoj zadruge ukrenil, je poljed. ministrstvo pod tem pogojem podporo dovolilo, da izkaže zadruga 250 članov.
Predno dobimo podporo izplačano, jo še mnogo dela in če g. dopisnik res hoče kaj zadrugi pomagati, ima priložnost, da deluje dejansko za njo.
Hotinja vas, dne 24. 7. 1Ö08.
F. Pišek, drž. posi.
Besedo ima dopisnik „Domovine"!
Gospodarski paberki.
Gnojenje travnikov.
Pogosto se sliši, češ naj se rabi za travnike prav marljivo Tomasova žlindra. To gnojilo je sicer prav izvrstno za naše travnike, reči se pa mora, da kmetovalec, ki gnoji samo s Tomasovo žlindro, ne gnoji prav in za vsak slučaj ne pride do zaželjenega cilja, kajti pridelki ne bodo glede kakovosti in množine nikdar povoljni. Tomasova žlindra vsebuje le fosforovo kislino. Trava pa potrebuje, kakor vse druge rastline, ne le fosforovo kislino, ampak tudi kalija. Ni rastline, ki bi mogla brez kalija izhajati, vsled česar je potrebno, da preskrbimo travnike zadostno s kalijem in fosforovo kislino. Po dosedanjih skušnjah računamo na 1 hektar = l3/4 orala 600—700 kg kajnita (za kali) in 700—800 kg Tomasove žlindre (za fosforovo kislino). Namesto kajnita se lahko vzame tudi 40% kalijeva sol, posebno za planinske travnike in zs gnojenje v spomladi, in sicer potrebujemo tega gnojila le eno tretjino potrrbne množine kajnita, ker 40% kalijeva sol vsebuje trikrat toliko kalija, ko kajnit.
Kajnit (ali 40% kalijeva sol) in Tomasova žlindra se dobro pomešata in potem potrosita,
najbolje še v jeseni. Pomniti je tukaj še, da se morajo pomešana gnojila hitro potrositi, ker zmes rada strdi. Dobro je tudi, če se travnik pred trošenjem gnojil s travniško brano za mah prevlači; hranilne snovi kalija in Tomasove žlindre prodrejo potem lažje v zemljo do globokejših korenin.
Če se nahajajo na travnikih močvirni prostori, se naj prej osušijo s tem, da napravimo jarke. Gnojila v močvirje trositi, ne bi nič koristilo, kajti v močvirju raste le bičje, jurjevka itd.
Kmetovalec pa bo še vprašal: „kje pa naj vzamejo rastline še tretjo hranilno snov: dušik?' Na to je lahko odgovoriti: „Vsled gnojenja s kalijem in fosforovo kislino se zelo pospešuje rast detelje in detelji sličnih trav, ki so znane, da zbirajo brezplačno dušik iz zraka." S tem se prihrani v največ slučajih drago gnjjenje z dušikom. Dobro gnojeni in negovani travniki nam mudijo še to prednost, da je hranilna vrednost njihove krme veliko večja, kakor ona negnojenih travnikov.	M.
Zelena (sellerie) je izborno sredstvo proti protinu ali putiki. Skuhaj si vsak dan dve veliki gomolji, popij sok in pojej gomolji sami v salati. Po kratki dobi ti bo odleglo. Znani so slučaji,, ko so ljudje, ki so bili vsled protina popolnoma hromi in onemogli na tak način čisto ozdravili. Vrhu tega je to sredstvo po ceni in se. povsod lahko dobi.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Zveza narodnih društev na Goriškem izborno deluje. Sedaj si nabavi veliko centralno knjižnico, iz katere se bodo posojevale zvezinim društvom s 1. oktobrom knjige v posebnih serijah po 30 knjig. Delo bo sedaj preglednejše, ko dobi Z. N. D. svoj lastni lokal. Po celi deželi je opažati živahnejše delovanje na društvenem polju. Čisti dobiček skoraj vseh teh veselic gre za nabavo bodisi društvene knjižnice, bodisi društvenega harmonija. Ljudstvo na goriškem je spoznalo dobrote prave izobrazbe ter se navdušeno oklepa Z. N. D.
Veliko povodenj imajo na ljubljanskem Barju. Voda stoji po en meter visoko, uničeni so vsi poljski pridelki. Ponekod je vdrla voda v hiše v hlevih stoje krave do trebuhov v vodi.
Bik je nabodel na roge Janeza Zupančiča, posestnika iz višnjegorske okolice. Zbesneli bik je siromaka tako obdelal, da je v novomeški bolnišnici umrl. Zupančič zapušča 11 otrok.
Kranjski deželni zbor. Dopolnilne volitve za splošno kurijo bodo mesca novembra. Koncem decembra se sestane deželni zbor na kratko zasedanje.
Pevsko društvo „Lira" v Kamniku, najstarejše še obstoječe slov. pevsko društvo sploh, je slavilo na dan Velike gospojnice svojo 25 letnico. Slavnosti se je udeležilo mnogo slovenskih in hrvaških pevskih društev, vseh skupaj 15. Iz Štajerske ni bilo nobenega.
Zveza slovanskega učiteljstva na Avstrijskem s 25.000 člani in članicami je bila ustanovljena 12. avgusta v Pragi. To je lep korak do vzajemnosti vseh avstrijskih Slovanov naprej. Obširno poročilo o tem je priobčeno v „Domovini".
Zbal se je vojaške službe Trabesinjakov hlapec v Kotmarivasi na Koroškem in se je r gozdu obesil.
Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda so vrgli zagrizeni koroški klerikalci iz Narodnega doma v Velikovcu. Družba pa vzdržuje v Št. Ru-pertu pri Velikovcu — slovensko šolo, katero je postavila z velikimi denarnimi žrtvami. Ako bi šlo tako na Koroškem naprej, bo kmalu vse po-nemčeno, česar si nikdo bolj ne želi kakor potemtakem klerikalci.
Pet laških ovaduhov, in sicer laških lovcev v laški vojaški uniformi so prijeli avstrijski orožniki pri volajskem jezeru ob koroško-laški meji.
Strela je udarila v hlev kmeta Praperja na Volinjah blizu Prevalj na Koroškem in ubila 75-letnega pastirja in 6 lepih juncev.
„Die russische Fahne". Križ božji! Rusko, ban dero so izvesili Slovenci dne 15. t. m. v Št. Rupertu pri Velikovcu o priliki narodne slavnosti raz tamošnjo narodno šolo. Tako vsaj z velikim ogorčenjem poroča „Grazer Tagblatt".
Ponesrečen romar. 79 letni Ivan Vajs se je
vračal z božje poti na Brezje na Gorenjskem. Na postaji Šmarje je stopil z vlaka; prišel je pa po nesreči pod vlak, kjer mu je strio obe nogi.
Napredovanje Slovencev v Trstu. Znamenje, kako močni so že Slovenci v Trstu, so velike demonstracije, katere so priredili zadnjo nedeljo. Tržaški Italijani so povabili na neko slavnost
Giu-jg -tOO goìtov iz italijanskega kraljestva; ca tržaškem kolodvoru pa so jih dočakali tržaški Slovenci s silnim žvižganjem in kričem. 400 policajev je komaj vzdržalo in občuvalo italijanski sprevod v mesto. Slovenci so s to demonstracijo vrnili Italijanom rabuke predzadnjo nedeljo o priliki slavnosti slov. delavcev v Trstu.
Zadnja poročila.
Na Dobrni je kupila tam. slovenska posojilnica bivši Oroslov hotel s 6 orali zemljišča, mlinom in žago za okoli 100.000 kron. Z ozirom na dobro obiskano kopališče je to za povišanje slov. posesti važno.
f Dr. Gustav ipavic. Umrl je v Št. Jurju ob juž. žel. 20. avg. ob 8. uri zjutraj g. dr. Gustav Ipavic 77 let star, zdravnik, slovenski skladatelj, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, častni župan šentjurski, častni občan mnogih občin itd. Pogreb se vrši v soboto, 22. avg. ob pol 9. uri zjutraj v Št. Jurju. N. v m. p.!
Politični shod na Kaplji pri Arvežu se vrši v nedeljo dne 23. t. m. Na shodu govori namesto obolelega poslanca g. Ježovnika g. drž. poslanec Roblek o delu v državnem zboru. Po shodu je veselica. (Kraja in ure se nam žal še ni sporočilo. Op. uredn.)
Umrla je v Levcu veleposestnica Marija Hojnik, roj. Artnak.
Velikansko množino gob imajo po zadnjem dežju v Krkonoših na Češkem. Toliko jih že dolgo vrsto let ni bilo.
Umrl je v Ptuju trgovec in občinski odbornik Rajmund Sadnik.
Klerikalno izobraževalno društvo so usta novili na dan Velike gospojnice v Leiteršbergu pri Mariboru. Ustanovni občni zbor jè bil slabo obiskan.
Izpuščenih je vsled cesarjevega pomiloščenja iz celjskih ječ 11 jetnikov. Ostanek kazni se jim je odpustil.
Sive platnene jopiče za častnike in moštvo pri pešcih in za trdnjavske topničarje je odredil cesar s posebnim pismom za poletni čas. Ti jopiči se bodo smeli nositi pri vajah v okolišu garnizij ali taborov, v vojašnicah in pri raznih delih. Ovratnika ne bo treba nositi.
Kap je zadela na plesu v Vrdeli na Goriškem 56 letno Josipino Petrič. Med plesom je padla vsled kapi na tla in na mestu umrla.
Vlak je skočil s tira na postaji Vač nad Budimpešto. Stroj in 17 voz je razbitih. Kurjač je težko ranjen. Škoda znaša 300 tisoč kron.
Strela je ubila v torek blizu Budimpešte na polju ob nevihti več delavk, med ujimi 19letno-4epo deklico Elizabeto Potovsky, katera se je mislila še ta teden omožiti.
Trgovinska pogodba s Srbijo se ne bo uveljavila s 1. septembrom, kakor je bilo namenjeno. Srbski državni zbor je namreč že odobril pogodbo, pri nas pa se jo je hotelo brez državnega zbora uveljaviti. Kmečki poslanci se bodo temu gotovo odločno uprli.
Kletarskim nadzornikom za Štajersko sta imenovana erg. Jože Czak (Nemec) s sedežem v Gradcu in Ivan Belle (Slovenec) s sedežem v Mariboru. G. Belle je objednem kletarski nadzornik za Koroško. Čuje se, da pride sedaj v Maribor kmetijski potovalni učitelj g. Goričan na mesto g. Belleta.
Cene goveje živine so se začele kakor kažejo poročila z nekaterih sejmov na Južnem in Srednjem Štajerskem zopet dvigati. Cene so rahlo napele tudi na dunajskem trgu.
Književnost.
Avgustova številka „Omladine" namenjena abiturijentom, prinaša celo vrsto informativnih člankov o izberi stanu, ki bodo dobro služili našim absolviranim srednješolcem pri izbiranju poklica. Slovenske razmere zahtevajo nujno, da se število in strokovna razdelitev našega akade-mičnega naraščaja kolikor možno regulira, ako hočemo imeti na razpolago slovenski uradniški
-.ruutiijal, na drugi «rani pa se izogniti nad-produkciji v eni ali drugi stroki, ter tako zabraniti nagajanje izobraženega proletarijata. S tega stališča zasluži ta dijaško-socijalna štev. „Omladine" tem večje priznanje. — Informacije, ki jih „Omladina" podaja, so točne in zanesljive, ker so aobijene pri kompetentnih korporacijah in osebah. — Iz bogate vsebine te avgustove številke navajamo članke: Akademična svoboda, Bodočnost slovenskih juristov, O filozofskem študiju, Nekaj o slovenskih medicincih, Montanistlka, Agronomija, Poštna in železniška služba itd. Poleg člankov vsebuje tudi dijaško-socijalni vestnik v listeku mnogo zanimivega gradiva.
Naj bi si avgustovo številko prečital vsak slovenski abiturijent — marsikoga bo obvarovala nepremišljenega koraka! Dobiti jo je za 42 vin. v znamkah pri upravništvu v Ljubljani, Breg 12, pa tudi v knjigarnah.
Razne novosti.
Vožnja skozi goreč gozd. Pri Algesirasu na Španskem je nastal velik požar v gozdu, skozi katerega je pripeljal ekspresni vlak. Vlàkovodja je spoznal, da bi bili vsi potniki izgubljeni, ako bi ostali v gozdu, zato je pognal skozi goreči gozd na življenje in smrt. Vsi potniki so dobili težke opekline, da so jih morali prenesti v bolnišnico. Vozovi so bili vsi osmojeni in nekateri so že goreli.
Esperantski kongres. Od 16. do 22. avgusta t. 1. se vrši v Draždanah četrti mednarodni esperantski kongres, ki bo daleko presegal svoje prednike in ki bo pomenjal znaten korak .naprej v vprašanju svetovnega jezika. Pokrovitelj kongresa na katerem se bo igrala med drugim Goethejeva „Ifigenija na Tauridi" v esperant-skem jeziku, je saksonski kralj Friderik August. O kongresu samem bodem poročal pri izidu natančneje. Ob tej priliki opozarjamo zopet na „slovenski esperantski krožek", ki daje radevolje pojasnila glede učil, katere razpošilja zastonj vsem, ko se zanimajo za svetovni jezik, tozadevne brošurice in letake ter na slovensko espe-rantsko slovnico, ki izide takoj, kakor hitro se oglasi dovolj naročnikov. Podprite to novo podjetje z mnogoštevilnimi naročili (knjiga bode stala 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju). Da omogočite izdajo te prepotrebne knjige pošljite nemudoma svoj ' natančen naslov kot naročnik na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Štajersko), četudi ne nameravate postati espe-rantist.
Trpinčenje vojakov v nemški armadi. Minole dni je bila kazenska obravnava proti celi vrsti gardnih podčastnikov, ki so na prav bestialen način trpinčili vojake. To je bivšemu artilerijskemu polkovniku Gädkeju dalo povod, da je v v „Berliner Tagblattu" priobčil članek o tej stvari. Gädke, ki se je pod svoj članek podpisal, pravi, da se v nobeni armadi na svetu tako živinsko surovo in sramotno ne trpinči vojaštva kakor ravno v nemški. Take bestialnosti, take krutosti in sramotnosti so povsod nemogoče. Primerijo se vsakovrstne sirovosti in trpinčenja tudi drugod, a na Nemškem so kar v navadi. Polkovnik Gädke pravi, da se v nemški armadi ne vzgajajo vojaki, marveč „pretepeni psi" in zahteva, naj se za take predpostavljence, ki vojake trpinčijo, uvede kazen s palico. Če mož, ki je v vojaški službi osivel, imenuje nemške vojake „pretepene pse" in zahteva, da naj se podčastnike s palico uči človeškega čuta, potem si je lahko misliti, kake razmere morajo vladati v nemški armadi. Da, nemška kultura rodi čudne sadove!
Davek na neumnost. Mala loterija je nesla avstrijski državi 1905. 1. 30 milijonov kron čistega dobička! V loterijo stavijo Avstrijci vsak dan 86.000 kron, dobijo pa samo 42.000 kron (48"83%). Ako stavijo 100 K pograbi država čistega dobička 28 kron. — 100 K, se razdeli tako: igralcem 50 K — za upravo loterije 22 K in državi 28 K — kar znaša 100 K. — Koliko je slovenskih revežev, ki nimajo ni grižljeja poštene, redilne hrane, ne požirka zdrave pijače, ne dobre obleke ne obuvala, ki pa vendar nosijo svoje
groše v i ofctjriji/ ! Ze trideset let se nekateri poslanci potegujejo za to, da naj se mala loterija odstrani, pa zastonj, borili se bodo morda še 30 n morda celo več let. Dokler se ljudstvo ne spametuje, ne bo konec te nemoralne igre.
Spremembe pri pošti. Poroča se, da se bodo pn poštnih ravnateljstvih v Pragi, Lvovu in na Dunaju opustila mesta poštnih ravnateljev in se bodo nastavili na čelo ravnateljstvom prezidenti ali predsedniki. Obenem bodeta pri vsakem teh ravnateljstev po 2 mesti podpredsednikov.
Pisatelj Roseger — svetnik. Nemškemu pisatelju Rosegru so postavili hvaležni bralci blizu njegovega doma spomenik. Roseger je kmetski sin iz vasi blizu Semernika na, severnem Štajerskem. Zdaj se pa dogaja, da se žene in dekleta prekrižajo, ko gredo mimo spomenika in pobožno molijo. In zadnjič je vprašala kmetica, kakšen svetnik je ta Roseger. Tako je nemški kmet na Štajerskem neumen.
Boj med kmeti in orožniki. Med občinarji Uzbine in Ješan blizu Reke je prišlo do prepirov zaradi občinskih pašnikov. Na posredujoče orožnike so kmetje iz Ješan streijali, na kar so tudi orožniki izstrelili ter usmrtili dva kmeta, močno ranili pa 5.
Prevelik za vojake. Rokoborilec Hrvat Anto-nič je prišel letos na vojašKi nabor, a so ga izvrgli, ker je prevelik. Erar bi imel za velikana velike izdatke, ker bi bilo treba zanj posebnih odredeb glede obleke, oborožitve, postelje in pre-hranitve.
Rojstvo dvojčkov v mrtvašnici. V rumunskem mestu Buzeu je prišla v bolnišnico noseča ženska, ki je kmalu umrla. Prenesli so j» v mrtvašnico, a ko je pozneje prišla komisija, so našli pri mrtvi ženi enega živega in enega mrtvega otroka. Žena je prvotno omedlela, a med porodom pa je res umrla, ker ni bilo pomoči.
Jubilejski cekini po 100 kron se izdajo v kratkem. Nakovali jih bodo 10.000 komadov. Prvi taki zlati bodo določeni samo za dvor in za mi-mistre. Tudi poslancem jih dado gotovo število — izjemno proti papirnatemu denarju. Med občinstvo pridejo ti cekini v drugi polovici meseca avgusta, a dobivati jih bo le proti manjšim cekinom.
Nepošten natakar. Sodišče v Monakovem je obsodilo natakarja Mittermaierja na 8 mesecev ječe, ker se mu je dokazalo, da je pri natakanju goste goljufal. Prihranil si je s takim natakanjem v poldrugem letu 32.000 kron.
Požarji. V občini Kalocsa na Ogrskem je zgorelo pri požarju nad 170 hiš. — V Apatinu na Ogrskem je pri dveh posestnikih zgorela žita v vrednosti 30.000 kron in mlatilni stroj. Kmeta nista bila zavarovana. — V kraju Also-Domonya (tudi na Ogrskem) je požar uničil 63 hiš in velike zaloge živeža in krme.
Zeppelinov zrakoplov — pogorel. Nemškemu grofu Zeppelinu se je posrečilo po dolgoletnem trudu sestaviti takšen zrakoplov, ki se da voditi in omogoči vožnjo iz enega kraja visoko v zraku naravnost v drugega. V sredo, 5. avg. se je grof vozil po zgornji porajnski dolini na Nemškem. Ker se mu je jeden motor v zrakoplovu nekaj skvaril, je moral blizu Echterdingena sesti na zemljo. Tam pa so eksplodirali plini, s katerimi je bil zrakoplov napolnjen. Zrakoplov se je naenkrat vsled vetra vzdignil, v zraku se je zgodila eksplozija in zrakoplov je pogorel. Ostanki so padli na zemljo kakih 500 m daleč od prvega mesta. Zeppelin sam je ostal nepoškodovan, ranjenih je nekaj ljudi, ki so hoteli preprečiti nesrečo. Zeppelinova iznajdba vzbuja po celi Evropi silno senzacijo; vsi časniki se ukvarjajo ž njo. Zrakoplov, ki bi se dal v zraku kamorkoli voditi, bi bil velikanskega pomena zlasti v slučaju vojske. Sedaj žaluje cela Nemčija za pogorelim zrakoplovom; a že se je tekom dveh dni nabralo skoro 2 milijona kron za zgradbo novega zrakoplova.
Darujte za Narodni sklad!
MISLITE NA „NARODNO ZALOŽBO"!



VVi'üVV,
A,•>.'..V'.,»
mW

Vljudno vabimo k pristopu k „Narodni založbi v Celju". Deleži so po 100 K, 20 K, ali 10 K. Vsak narodnjak bodi član te zadruge. Pristopni list in irr x^l^f,^	«1	'
pravila se vsakomur na njega željo vpošljejo. Il dCClSIVO ,IliirO(lIl(* ZaiOZDe .

f. >\'< i>.»<
>.< ViWtf >iV>iy >iV >iV >i
Alfonz Liguorijeva morala — konfiscirana.
Saksonsko državno pravdništvo je konfisciralo knjižico „Svetega Alfonza Ligurijanskega moralna teologija", ker so v knjižici citirani stavki iz prave Liguorijeve knjige, ki so navodila za spolno občevanje. Te stavke je smatralo drž. pravdništvo za nečiste. Lep svetnik!
Podkupljivi sodniki. V Londonn na Angleškem je bilo po 21 dnevni obravnavi obsojenih 10 okrajnih sodnikov zaradi podkupljivosti na večletne ječe in visoke denarne kazni.
Zopet požar na Ogrskem. Zopet sta zgoreli vasi Koam in Felsö Paty.
Za smeh in kratek čas.
Nesrečni zakon. — A: Zakaj ste vedno tako žalostni ?
B: Kako naj ne bom? Imam mlado ženo, ki je vedno bolna.
A: O, to še ni najhujše. Jaz imam staro ženo, ki je vedno zdrava.
, Iz oporoke. „Mojemu nečaku Francu, ki je komaj čakal moje smrti, sporočam iz svoje kleti steklenico ljutomerčana, da jo izpije na moje zdravje."
Loterijske številke.
Trst, 12. avgusta 1908: Line, „ „ „
65, 75, 86, 19, 23. 28, 60, 90, 65,"38.
Proda se
iz proste roke v Letnšu, Savinska dolina, posestvo, obstoječo iz novozidane hiše ob cesti, z lepim sadnim vrtom, s pripadajočim gospodarskim poslopjem, 9 njiv, 3 travnikov in 2 lepo zrastenih gozdov. V kuhinjo je napeljan vodovod, zraven ceste je tudi dober kamnolom. Oddaljeno je četrt ure od kolodvora Rečica na Paki. Cena po dogovoru. Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku Franc Goltniku istotam.
445 3-2
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 52 34	igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVinčniHi peresa pcresniKi radirke Kamenčtsi tablice gobice črnilo
Trgovske knjige v vseh «ukosuh črtane
—S-' " z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol osnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
(■t obfiinske nrade krajne Šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga sol. zVeztyV in risanj
Panirnatp vrpfa vseh velikosti P° f»»^" rdpirildie vrtite nalnih tovarniških cenah
(tamhilia pečatniki, vignete, (Siegelmarken) dldlllUlIje za urade in privatnike izvršujejo
se T najkrajSem Času.
flnnienipo umetne, pokrajinske in s cvetlicami UU|JISIIIUC od najpriprostejše do najfinejSe.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilri za tiskovine in pisarniške potrebščine Uc	so brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.

H
£
N
H
S
M
te M
S l
Priporočam svojo veliko
■ ■ v I I
po najnižji ceni A. Geiss v Žalcu.


r&
nova, zidana, ob okrajni cesti pol ure peš od Ptuja s tri četrt orala zemlje. Prav primerno za penzi-joniste. — Več pove g. Dragotin Zupančič, posestnik v Ptuju.
424 3-3
Dunijfe zi	i Ji	lili M!
•		
Puške! »«K»
Lancaster K 26»—, flobert-puške K 850, pistole K 1-50, revolverji K 5'—. Poprave ceno. Ilustrirani ceniki franko.
F. Dušek, Opočno št. 80, Češko (ob drž. žel.) X>IftToToTrtlQTQTnT0TnT0InTftMrtTotQ5
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah 5	in po solidnih cenah.	52-33

zahtevajte v vsaki gostilni le najboljšo
Slovenci
Slatino kislo vodo
ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: 13413-12
JAKOB VREČKO, Slovenjgradec.
Samo
do I. septembra se zaradi končane sezije prodaja cela zaloga letnega blaga po čudovito znižanih cenah
v trgovski hiši
na debelo in drobno R. Stermecki, Celje
EdLino pristen j© le UT* Thieppyjev to»lzam
SE zeleno M ■ -«-v M ■	kot varstveno znamko. NajmanjSa pošiljatva 12/2 ali 6/1 ali
—->— " M ™ ® »M ^^ 1 patent potovalno" družinsko steklenico K 5. Skladanje prosto.
Thlerpyjevo centlfolij-mazllo. Najmanjša pošiljatva 2 dozi K 3 60. Sklad, prosto.
Povsod priznana kot najboljša domača sredstva zoper želodčne bolefiine, zgago (goreCico), krCe, kašelj, zasliženje. vnetja, poSkodbe, rane itd. Naslovite naročilo ali denarno pošiljatev na A.THIERRY, lekarna k angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu. Zaloge skoro v vseh lekarnah.	107 33—19

Sveto - trojiški vrelec!
Izvrstna slatina!
Čast mi je, p. n. občinstvu vljudno naznaniti, da pričnem, ker so vsa preddela izvršena, s ppodajo. Tudi na c. kr. splošni preskuševalnici za živila v Gradcu je bil sveto-trojiski vrelec analiziran in kot dobra slatina preskušen.
JV*	dletetična slatina se najtopleje priporoča.
Naročila prevzame
FRANC SCHÜTZ, Sv. Trojica v Slov. goricah.
i** Preprodajalci imajo visok popust,	113 —17

Zaradi pomanjkanja in draginje delavnih moči ima kmet dandanes
s pridelovanjem in potreba je misliti na nabavo dobrih poljedelskih strojev. Ker razni tuji agenti dostikrat našega kmeta opeharijo, 2atorej je potreba previdnosti. Zanesljivo ml^'UllliQQ čistilnice, geplje, slamoreznice in druge polje-
delske stroje prodaja po jako ^nizkih j cenah
Trgovina z železnino,MERKUR', P. Majdič, Celje
hm
Ceniki zastonj ! --
Postrežba točna !
siini=
Sila
niJ