CENA 230 SIT • 0,96 EUR / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA Krajši ko je december, daljši je januar. (Izolski pregovor) frizersko - kozmetični studio Ulica Oktobrske revolucije Z mmUsmm naročila sprejemamo na tel. 05 64 00 512 AVTO SOLA BISER Drevored IMaja 41, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 OTROCI REŠUJEJO NAŠ DECEMBER (Mef) Otrok decembra nič ne moti, ne mraz ne burja, še teme in petard se ne bojijo. Decembra hočejo ven in staršem ne preostane nič drugega, kot da se odpravijo v ta neprijazen december in skušajo preživeti in se veseliti skupaj s tistimi ki komaj še verjamejo, da Božiček ali Dedek mraz res obstajata. V parku Pietro Coppo se tako ob prireditvah zbere kar precej najbolj vzdržljivih, bistveno manj pa je praznovanja po mestnih ulicah, čeprav je tam bistveno manj vetrovno in čez dan na trenutke prav prijazno toplo. V sosednjem Trstu, ki je res znan po močni burji imajo te dni vsak dan in vsak večer prireditve kar na ulicah in tam ljudje celo posedajo pred gostinskimi lokali. Morda pa bi tudi mi potrebovali takšen kadilski zakon, da bi ljudi iza toplih zapečkov in zakajenih lokalov spet zvabil na ulico? NAJBOLJ ORIGINALNA ČESTITKA TEGA LETA Prispevala stajo naša večkratna "rešitelja" Tomaž in Zdravko Primožič iz foto press agencije FPA. Darjan Gorela Jana Pines lf Banka Koper tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola .JEREB AVTO CENTER BOLIE TENIS KOT... Če počutiš se mlad in se še ceniš potem se pozimi odpraviš na tenis. Kaj če burja in kaj če je mraz samo daje glasba zadosti na glas in če slučajno partijo zgubimo, z vročim brulejem poraze blažimo. Ko zmanjka pijače smo pravi igralci in ker je že Božič smo vsizmagovalci. Za tiste lastnike avtoimobilov, ki parkiramo na Velikem trgu je bil božični čas še posebej prijazen. Občinski redarji so namreč stare parkomate zamenjali z novimi, ki pa so prirejeni zgolj za Bure, to pa do novega leta pri nas še ni uradno plačilno sredstvo. Tako smo lahko brez strahu parkirali na trgu brez plačila parkirnine, kar j e seveda poseben luksuz Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 sreda: 8.30 -15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 PTTs NOT DEAD To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z dmgimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti. Izjava za javnost: v JAVNI IDEJNI NATEČAJ SVETILNIK Zakaj želi večina v Občinskem svetu ustaviti »Javni idejni natečaj Svetilnik«? To vprašanje bo v prihodnjih dneh zelo aktualno, saj so nasprotniki zaustavitve že pripravili vrsto argumentov s katerimi želijo izpeljati povsem napačno začeto delo. Že pred časom smo v medijih lahko zasledili, da je za udeležence natečaja namesto Izolank in Izolanov dosedanja občinska oblast kar sama pripravila izhodišča oziroma naloge, ki so podlaga za izvedbo natečaja. Da je to narobe je večkrat dokazala ravno taista dosedanja oblast, ki je najprej nezaupnico v primeru Svetilnik dobila na referendumu. Ko ji očitno ni bilo dovolj, je tvegala še z drago čmo gradnjo, ki jo je morala porušiti. Odločala je le peščica, plačali pa smo vsi. Ne glede na to je občina 12. julija letos podpisala pogodbo z Zbornico za arhitekturo, nekdanja županja pa je tik pred volitvami (8. septembra) imenovala predstavnike v strokovno ocenjevalno komisijo, med katerimi sta dva socialna demokrata in direktor občinske uprave. V posmeh Izolankam in Izolanom je nekdanja županja med člane imenovala direktorja Komunale (iz vrst svoje SD), ki je na svetilniku gradila »na črno« in s tem povzročila večmilijonsko škodo. Natečajno gradivo, na osnovi katerega bi naj natečajniki pripravili za Izolo sprejemljivo rešitev, je za nas Izolane neznanka. Zanj je potrebno plačati 15.000 tolarjev in njegovo prikrivanje je razlog več za zaustavitev natečaja, saj nas izkušnje učijo, da dosedanja oblast za Svetilnik ni znala skrbeti v dobro vseh Izolanov. Tudi Civilna iniciativa Gibanje za Izolo je 10. decembra na g. Juriševiča naslovila pobudo glede zamrznitve Javnega idejnega natečaja Svetilnik. Njen predstavnik, g. Baša se je še osebno oglasil pri gospodu Juriševiču in mu razložil zakaj je do take pobude prišlo. Razlogi, ki jih iniciativa navaja, so resnični. Praktični! V zadnjih letih smo Izolani največkrat nasprotovali ravno predrznim gradnjam, katerih »boter« sta bili občinska uprava z nekdanjo županjo na čelu. Posledice urejanja okolja v nasprotju z voljo prebivalcev so med hujšimi, zato smo mnenja, da je potrebno »rešiti, kar se rešiti da«! Urejanje Svetilnika v nasprotju z voljo Izolank in Izolanov se mora ustaviti. Večkratni poizkusi izigravanja tamkajšnjih prebivalcev in vseh Izolanov so obsojanja vredni, zato ne bomo podlegli ustrahovanju nekaterih, ki zaustavitev zavajujoče povezujejo z dodatnimi stroški. Javni idejni natečaj Svetilnik bomo vsaj začasno zamrznili in preverili vse postopke. Poskrbeli bomo, da ta zeleni del Izole ostane zelen, odgovornim pa naložili, da opravljajo svoje delo in ga vzdržujejo tako, kot se za najlepši del Izole spodobi, v imenu podpornikov zamrznitve natečaja Svetilnik (A. Krebelj) Upravno sodišče o županu v ^ v KAJ JE SPLOH ODLOČILO SODISCE Upravno sodišče v Novi Gorici je v osmih dneh od prejema pritožbe, sprejelo dolgo, vendar dokaj jasno napisano sodbo, ki pa je najprej nismo vsi razumeli. Senat pod predsedstvom Igorja Lučovnika je namreč ugodil pritožbi Brede Pečan, odpravil sklep občinskega sveta in zadevo vrnil svetu v ponovno odločanje. odločilo: Pritožbi se ugodi, sklep Občinskega sveta Občine Izola št. 032-12/2006 z dne 5. 12. 2006 sc odpravi in zadeva vrne Občinskemu svetu Občine Izola v ponovno odločanje. Hkrati je ugotovil, da ponovitev drugega kroga volitev sploh ne pride v poštev, a tudi ponovne volitve na posameznih voliščih niso potrebne, saj je napake mogoče odpraviti. Glede na pojasnila, ki so jih zapisali v sodbo, je mogoče sklepati, da bi imel Tomislav Klokočovnik po novem poročilu občinske volilne komisije osem glasov več kot Breda Pečan. Toliko glasov več je imel tudi po prvih neuradnih rezultatih v nedeljo zvečer. - - — <*. o,.«,, odstavka 81. člena ZVFT7 V JV ^ pomeni, da sc tudi za lokalne- vniv, avništvih Republike ~~« bi, «itiasTS S K ^«seIIEììheeeeee ni mogoče ponoviti iz ponovitvijo zgolj tega volilni odbor), ki — :—“i volivcu kuverto Upravno sodišče je priznalo Bredi Pečan pritožbeno pravico, čeprav Franci Matoz, odvetnik Tomislava Klokočovnika, temu še zmeraj oporeka in razmišlja, ali naj bi sprožil ustavno presojo. Matoz se sklicuje na določilo zakona o lokalnih volitvah, ki pravi, da se na sklep občinskega sveta lahko pritoži samo tisti kandidat, čigar pritožbi občinski svet ni ugodil. Ker se Pečanova sploh ni pritoževala občinskemu svetu, se na ta način ne bi smela pritožiti. Breda Pečan bi lahko vložila tožbo in bi moralo biti potem jasno, kdo je tožena stranka (kar v njeni pritožbi ni razvidno). Sodišče je sprejelo njeno pritožbo dejansko kot tožbo zoper posamični akt, s katerim je lahko poseženo v njeno ustavno pravico biti voljena. Franci Matoz tudi oporeka razsodbi, ki pravi, da sklep občinskega sveta ni jasen in popoln, ker občinski volilni komisiji ne daje jasnega napotka. Matoz odgovarja: “Napotilo ni bilo nejasno. Občinski svet je naložil volilni komisiji, da odpravi nepravilnosti, če pa jih ne more odpraviti, naj volitve ponovi na posamičnih voliščih. Zdaj bomo ta sklep veliko jasneje zapisali.” (povzetek B. Š. Delo) napake sLe po sebite Voliščih Mvedene «en ZLV), kar bo glede na ugoto^'emvolL * bistvene (93. OVK drugače upoštevala (štiri gliovtlce)S ^ bi jih glasovnic, oddanih po pošti (dvanajst glasovnic). Ker se^ e’v1°t PreS°JCn° VpraSanle veljavnosti volilnih odborov, je glede na določbe ZLV (93 in 94 člen) g°V°n ne nanažai° na delo vseh kroga glasovanja kot celote. ( 94' člen) izk!iučena možnost ponovitve drugega meni, da glede na' tožbeL"^^^!^ sveta odpraviti in ker sodišče 38. člena ZUS) o tem ne more odločiti samo v snom noi $ S°-b?.,ne more P°se8ati - L odstavek ložbeotmu ^ in * *“'« PRAVNI POUK: Zoper to sodbo pritožba ni dopustna (3. odstavek 70. člena ZUS). Nova Gorica, 21.12. 2006 Občina Izola v začasnem stanju IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA BO JANUARJA Letošnji božični prazniki so nekoliko prekrižali račune tistim, ki so želeli pohiteti z uresničevanjem sklepov Upravnega sodišča, ki je odločalo o pritožbi županje Brede Pečan. Čutiti je bilo namreč željo, da bi izredno sejo občinskega sveta, ki je bila sicer že napovedana za prvi teden v januarju, sklicali že danes, vendar se na koncu ni izšlo. Tako je začasni župan Anton Juriševič sklical izredno sejo izolskega občinskega sveta za četrtek 4. januarja 2007, na seji pa bodo svetniki spet obravnavali pritožbo županskega kandidata stranke Izola je naša Tomislava Klokočovnika. Na seji bodo Klokočovnikovo pritožbo, kot rečeno, obravnavali na podlagi sodbe Upravnega sodišča v Novi Gorici, kamor se je pritožila županska kandidatka SD Breda Pečan, potem ko je občinski svet ugodil Klokočovnikovi pritožbi. Po odločitvi sodišča ponovnih volitev v Izoli ne bo, bo pa morala občinska volilna komisija odpraviti nepravilnosti, ki jih je zagrešila bodisi pri izvedbi glasovanja bodisi pri štetju glasov. Klokočovnik je po odločitvi Upravnega sodišča povedal, da je z odločitvijo sodišča zelo zadovoljen. Pojasnil je, da je sicer res, da je sodišče ugodilo pritožbi Pečanove, vendar je odločilo tudi, da se glasovnice, prispele po pošti iz doma upokojencev ter ostale štiri sporne glasovnice, upoštevajo kot neveljavne, kar pomeni, daje rezultat ponovno takšen kot na začetku, torej njemu v prid. Klokočovnik meni, da bo po ponovni obravnavi občinskega sveta zmagal on. TudiPečanova je odločitve upravnega sodišča vesela, saj so njeni pritožbi ugodili. Pečanova vztraja, da bo sprejela kakršnokoli odločitev občinskega sveta, ne glede na zmagovalca, če bo le v skladu z navodili upravnega sodišča. Ali bodo občinski svetniki, skupaj s to točko, obravnavali tudi problematiko svetilnika, financiranja vrtcev in morda tudi problematiko financiranja nekaterih ustanov, kot je Ribiška pisarna ali Drevo življenja, pa še nismo izvedeli. Morda bodo to povedali že na srečanju občinskih svetnikov prejšnjega in sedanjega mandata, ki bo danes popoldne na Belvederju. GUenuS Salon ga nego telesa Igola, Smrekarjeva 12 tei.: 05/ 641 66 65 6Ge.nu.$ ODPOČITE SI OD NAPORNEGA VSAKDANJIKA IN BODITE LEPI, VITALNI IN SPROŠČENI V NAŠEM SALONU VAM PONUJAMO — »m...... ŠIROK IZBOR STORITEV: ' nnnTirpi'n? itmi QBRAZABIWmn fe/M vam želimo shujševalni programi ^veliko dobregapočutja, - NEGA NOG čepa vam ga bo - pedikura primanjkovalo vam - depilacija lahko pomagamo. - lasersko odstranjevanje PREKOMERNE PORAŠČENOSTI y€Se\epraZìlikC PRAV TAKO LAHKO UŽIVATE V PRIJETNIH V** ROČNIH MASAŽAH, KI IMAJO V** aiVLJlU BLAGODEJNI PROTISTRESNI UČINEK flOVO IdO 2007 m te W i • <$> I PODARITE LEPOTO IN DOBRO POČUTJE! PODARITE DARILNI BON IN RAZVESELILI BOSTE VAŠE NAJBLIŽJE. Predstavljamo nove (stare) predsednike Krajevnih Skupnosti MAKSI KRAJEVNA ... Že četrti štiriletni mandat je pred Maksom Filipčičem. In pri tem ni potrebno napisati niti kje, niti kakšen. Že vrabci na veji čivkajo, da je Maks predsednik Krajevne skupnosti Jagodje-Dobrava. In očitno se ga krajani še niso naveličali, pa tudi ostalih 18 članov sveta KS ne, saj so bili vsi, razen ene članice ponovno izvoljeni. Tako je Jagodje-Dobrava edina skupnost, ki brez kadrovskih sprememb drvi naprej. V uredništvo je prinesel zadnji »projekt« skupnosti, koledar 2007 in vmes še malo poklepetal z nami. - Vaša KS je bila vedno znana kot oster in nepopustljiv nasprotnik občinskim oblastem. Zakaj? - Naši krajani so drugačni. Veliko je obrtnikov, zasebnikov, ki so si hiše zgradili sami in so v življenju veliko ustvarili. In se zato ne pustijo kar tako... - S čim se lahko pohvalite v vseh teh letih predsedovanja KS? - Uredili smo podeželje, asvaltirali številne makadamske poti, osvetlili pol krajevne skupnosti. Krajani so dali prostor, sami skopali luknje za stebre, prispevali denar za asvalt, veliko naredili sami. Brez naše pobude nebi bilo narejeno nič, saj je bila naša krajevna skupnost vedno na obrobju. - Če bi bila celotna Krajevna skupnost eno samo zemljišče se je nebi branil noben nepremičninski mešetar. Skozi njo poteka trasa hitre ceste, bodoče križišče za cesto na Šared, Krajinski park, na njej so številne parcele s prekrasnim pogledom na morje.... - Ja, recimo pod Belvederjem. Težave so tam nastale, ko je občina dejansko podeželsko-kmetijsko okolje umestila v turistično-zazidljivo območje...Pri Krajinskem Parku pa se je krajanom zamerila najprej s predvidenim režimom, pri katerem bi ljudje znotraj parka živeli kot v nekakšnem rezervatu, predvsem pa je bila po mojem težnja ta, da bi s parkom-po zgledu sečoveljskih solin upravljal nekdo iz Ljubljane. - V prihodnjem obdobju vas najbrž čaka še kakšen zbor krajanov glede obalne hitre ceste in bodoče ceste na Šared... - Glede trase smo se krajani s projektanti več ali manj uskladili, večina naj bi je potekala po tunelu, tako da bi se ohranila Strunjanska dolina. Vendar bo potrebno vseeno veliko hiš porušiti in nekaj družin preseliti. Pri tem pa si bomo prizadevali dobiti čimveč..oziroma čimmanj izgubiti. Težave utegnejo nastati tudi pri izgradnji nove ceste na Šared, saj se zdi, da bi jo občina rada vsilila direkciji za ceste,čeprav gre za občinsko cesto. Pri tem bi seveda prihranili za številne odškodnine za zemljišča in hiše. - Znano je, da ste edina Krajevna Skupnost, ki ima v lasti dom, katerega večino oddajate gostilni...koliko denarja sploh dobivate? - Od najemnika gostilne dobivamo okoli 2500 evrov mesečno, nekaj denarja imamo naloženega na banki, tako da težav s financiranjem delovanja nimamo. Zato smo pri delovanju neodvisni od Občine in lahko organiziramo krajevni praznik, pomagamo številnim društvom itd...Težava pa je v tem, da nam na račun naše podjetnosti vzemajo sredstva občinskega proračuna..Tako so nam pred časom vzeli tajnico, za nameček nam je občina še vsilila Koordinatorja krajevnih skupnosti, ki je po svoji presoji odločal o nekaterih projektih, ki jih je svet KS predlagal občini v uresničitev. - Katere stvari pa kljub vsestranski podjetnosti še niso uresničene? - Še dandanes se nismo uspeli dogovoriti z Petrolom glede protihrupnih ograj, potrebno je še izboljšati javno razsvetljavo v nekaterih predelih, na občinski denar čaka sprehajalna pot Belveder-Strunjan, ob vsem skupaj je še najbolj kritično to, da je v skrajnem zahodnem delu KS, v Štrunjanski dolini še vedno zaselek, ki nima pitne vode... v KDO LAHKO KOMU OČITA NESTRPNOST? MENI NESTRPNOSTI NE MORETE OČITATI Zelo prijazni in dobronamerni osebi, podpisani kot Z.J. -zanimivo, kako radi se mnogi ljudje skrivajo za takimi ali drugačnim inicialkami ali pa celo za anonimnimi pisanji (a o tem pozneje) - naj zelo na kratko odgovorim: * Nimam nobenega varnostnika, ker ga ne potrebujem, čeprav je vzdušje nestrpnosti in sovražnega govorjenja in pisanja v Izoli zavladalo, odkar je na volitvah nastopila strankarska podružnica ene od strank iz ene od občin v slovenski Istri. * Naj samo spomnim na jumbo plakate z napisi 123 SD beži, 456 Breda v arest, Kva dogaja? 123 Breda gori in tako dalje, takoj naslednji dan po lepljenju plakatov s strani "neznanega naročnika" pa vrženi dve "molotovki"! Ali pa "demonstracije" organizirane spet s strani "neznanega organizatorja", na katerih je bilo tri dni zapored slišati pozive: "Breda skoči z balkona" in "Izgini iz Izole" in še marsikaj podobnega. Ali je to vzdušje, ki daje občutek varnosti? * Spoštovana gospa Z.J., prav imate, ko verjamete in vaše upanje je izpolnjeno: Pečanova ni direktno vpletena in nimam se česa "zavedati v zvezi z ljudmi, ki so okoli mene". Ljudje, ki so okoli mene, so kulturni, civilizirani in predvsem strpni. Na žalost ne moremo enako trditi za ljudi, ki so okoli nekaterih drugih "voditeljev" v Izoli: grozijo starim ljudem, ki si upajo kaj reči, lažejo o svojih težavah s policijo in svoje travme pripisujejo meni in še kaj bi se dalo reči. In če se še posvetim anonimnežem (ali anonimnicam) nasploh: Predlagam, da se opogumijo in svoja duhovita besedila, ki se glasijo takole - citirala bom samo tri, dve sta od iste osebe, ki je toliko previdna, da pisari preko ljubljanske pošte, da se zagotovo ne bi razkrila: 1. (na naslovni strani) "Vulgarna!!! Zmaga??? in na strani za besedilo: "Kdo lahko zmaga s čarovnijo? Čarovnica!!! to ni zmaga, to je gnusni škandal!" 2. (na naslovni strani) "Prigoljufana osebnost tedna?" in na strani za besedilo: "Res marsikoga zanima, katera rdeča zalega je bila kriva, da ni upravičenci zmagal tisti, ki bi moral, namreč plavalec peter Mankoč, to bi bilo logično in pošteno. Ali so bile to notranje rdeče sile, ali zunanje? kaj pravite? Marsikomu je to jasno! Sramota tako za prve kot za druge. V "piramidi" je zopet zmagal Popovič, če imamo pravno državo, bo tudi dr. Klokočovnik!" in 3. "Breda, želim vam, da zapustite županski stol in ga prepustite drugemu. Dovolj dolgo ste vladala. S socialno niste rešila nič, tam so še vedno lene babe, na katere se ljudje tožijo, ker jih vodi pokvarjena srbska direktorica, ki ji do problematike ni prav nič. Sociala je izolska sramota. Vi osebno ste dopustili, da so iz sociale odhajali strokovni ljudje in ste podpirali lepo Srbkinjo, ki manipulira vse okoli sebe. Da o drugih problemih ne govorimo. Če človek ni vaš, ne naredite nič." Zadnje pisanje je bilo, da bi bil cinizem še večji, zapakirano v prijazno novoletno voščilnico. Hvala obema in vsem drugim prijaznim anonimnežem za prijazne volilne, božične in novoletne želje. Preživela bom tudi take nestrpne, čeprav anonimne izpade. Kljub njim in izjavam in sporočilom celo preko televizije, da "če bi bila na njenem mestu, si ne bi upala pokazati na izolskih ulicah." Z dvignjeno glavo in ponosno se bom še naprej sprehajala po izolskih ulicah in tudi po izolskem podeželju, med mladimi, srednje starimi in naj starejšimi. Nihče, tudi najbolj podli anonimneži in anonimnice mi ne morejo dokazati, da nisem naredila vsega, kar se je dalo in še mnogo več od tega, da sem se razdajala Izoli, skrbela za dobro vseh Izolank in Izolanov brez razlik in da se bo moral vsakdo, ki me bo nasledil na županskem mestu, presneto potruditi, da bo presegel uspehe, ki smo jih imeli vsi skupaj v preteklih devetih letih in pol. Če bo sodišče odločilo, da bom lahko nadaljevala svoje župansko delo, ga bom opravljala prav tako zagnano kot doslej in vsi dogodki okoli teh volitev mi bodo samo nauk, da moram še več časa in skrbi nameniti vsem tistim, ki dejansko potrebujejo pomoč in pozornost vseh nas, ki smo srečnejši od njih. In za konec: Vsem Izolankam in Izolanom, tistim, ki me imate radi in enako tudi vsem vam, ki me ne marate ali me celo sovražite, bi želela povedati, da dva največja verska praznika celotnega krščanskega občestva nosita v sebi eno najpomembnejših sporočil človeštva: Ljubezen, spoštovanje in strpnost so čustva, ki zagotavljajo preživetje človeški vrsti. V naslednjih dneh želim sebi in vsem vam, da bi kar se da pogosto gojili ta čustva in te odnose, da bi pozabili na medsebojne zamere in da bi leto 2007 preživeli ne samo zdravi in veseli, pač pa predvsem polni ljubezni, spoštovanja in strpnosti do svojih najbližjih, pa tudi manj bližnjih ljudi. Skratka: Srečno 2007! Breda Pečan ČISTOST »RASE« Fašisti, predvsem Nemci so izredno pazili na rasno čistost vseh v svojih vrstah. Podobne misli me spreletavajo ob raznih pripombah ob in po volitvah v Izoli na »čistost« svetnikov. Gre za ugotavljanje, da nima slučajno kateri od novih svetnikov svoje poreklo iz sosednje občine, kajti potem je kužen! Kako so se čez noč spremenila merila. Pred slabim letom je takratna županja Breda Pečan postavila na odgovorno mesto Vodje Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine koprčana Jadrana Bajca, ki je na zadnjih volitvah, kot vodilni član koprskega SD, kandidiral za župana občine Koper. In prav njemu, čeprav zapriseženemu Koprčanu, glede na to, da tam živi, tam politično in oblastno deluje ter kandidira, je zaupala napredek in razvoj Izole. Pa da ne bi kdo pomislil, da imam karkoli proti ing. Bajcu. Sploh ne. Osebno ga tudi poznam in en dan pred njegovim »odhodom» iz Izole sem bil pri njem dobro uro na pogovoru o nekaterih najbolj znanih izolskih prostorskih problemih. Glede na mojo stroko in dolgoletne izkušnje sem si kaj takega pač lahko privoščil. In kaj naj rečem? Morda bi svoje delo opravljal celo v redu (čeprav je res, da sem imel svoje pomisleke pri njegovi nastavitvi). Zato obsojam gonjo proti svetnikom in vsem drugim poštenim državljanom, ki delajo za dobrobit obalnih občin (pri nas seveda predvsem Izole) pod pretvezo, da niso čisti Izolani. Anton Horvat KDO |E POSTEN, KDO BLEFIRA. KDO NAKLADA KDO NAKLADA ?!? Ne glede na to, spoštovani gospod Pečan, da ste na koncu svojega pisanega dela »znanstvenofantastično« zapisali: »...to pisanje ni namenjeno gospodu Kreblju...«, sem (z neizmernim veseljem) dolžan reagirati. Najprej na naslov. Saj veste gospod Pečan, odgovor na vprašanje »kdo je pošten in kdo blefira, da ne bi rekli kdo naklada?« je vsem, ki naju poznajo dobro znan. Vedo namreč kateri od naju plačo že leta prejema iz proračunskih virov, medtem ko po Izolskih lokalih »rešuje« turizem. In vedo tudi kdo medtem dela da bi plačal davke in tako (vsaj posredno) polnil Izolski proračun. Slednjemu za nakladanje preostane le prosti čas. Zanimivo je še, da ravno kdor očita nakladanje, ne komentira jasnega pisma o odprtih omarah, pač pa po vzoru »če oni, tudi mi«, navaja domnevne napake ljudi, ki niso naklonjeni nekdanji županji (Pečanovi soprogi). Česa sem torej kriv? Domnevnih napak svojih prijateljev? Čeprav sem večkrat javno pisal o tem kdo je Izolan in kdo ne, moram izdati še naslednje: Kolikor mi je znano sta tako Grad, kot Vitezica Izolana. Res sta še sveža, a sem osebno preveril njuna nabiralnika in se z njima še nisem srečal drugje kot v Izoli (Grada sem obiskal celo doma). Kje spita (in kdo jima pere »gate«) ne bom preverjal, saj nisem pes, da bi jima sledil. Če dvomite v podatke, ki sta jih dala, jih pač preverite. Pravzaprav ste to že zaupali sodišču. Počakajva na odgovor, ki ga oba spoštujva ne glede na to, ali bo obema všeč ali ne. O sorodnikih gospoda Bizjaka in gospoda Zadela ne vem veliko (pravzaprav skoraj nič). Seveda pa se boste o vseh omenjenih (tudi o Gradu in Vitezici) morali pozanimati sami. Najbolje kar pri njih, saj nisem njihov predstavnik za stike z javnostmi. V vašem pismu pišete še o pravočasnosti, ki pa jo sami, na svojem delovnem mestu, učinkovito, praktično prikazujete. Vaš predlog sprejema poslovnega načrta »Izolskega turizma« za leto 2006, ki naj bi se sprejemal šele 15. decembra 2006 (torej na koncu leta) je več kot zgovoren. Če prav slišim, ste sprejem celo prenesli. Grozi nam, da bo načrt za 2006 sprejet leta 2007. Bravo! Vi me pa res lahko učite pravočasnosti. O upravnem sodišču ne bom pisal. Bili so hitri in jasni. V sodbo so zapisali, da je volilna komisija storila kar nekaj napak. Pozorno branje pokaže, da te napake vplivajo na izid volitev za župana Izole. Kako se je lahko tako izkušenemu možu kot ste vi gospod Pečan (z več kot dvanajstletno prakso v volilni komisiji - zanimivo bi bilo vedeti koliko denarja ste prejeli za svojo strokovnost) pripetilo, da ne ravna v skladu z zakonodajo? Predlagam vam, da Izolanom to pojasnite. Jasno in kratko seveda! In ne zavajajte prosim! Izločili ste se šele pri odločanju o pritožbi, medtem ko ste dotlej polnopravno sodelovali (torej tudi pri odločanjih, ki so po navedbah sodišča očitno napačna). Dokazov o nepravilnostih je veliko več. Res je, tako sem napisal in imel sem prav. Kot sem omenil je nekatere nepravilnosti že potrdilo Upravno sodišče v Novi gorici. Nekaj jih (in to dobro veste) raziskuje policija. Ničesar torej ne tajim, kajne? Lahko enako poveste zase? Naj vam ob koncu le še zaželim srečno novo leto gospod Pečan, v upanju, da boste za Izolski turizem poskrbeli bolje kot ste za volitve in da boste v letu 2007 za leto 2007 sprejeli načrt še pred Silvestrovim... Aleksander KREBELJ Kaj podariti za praznike? Svojim dragim podarite Revitin DARILNI BON. Z njim bodo lahko pri nas izbrali kakršen koli izdelek za dobro počutje in zdravo življenje: merilnik krvnega tlaka, udobno obutev, anatomski vzglavnik, protibolečinski stimulator, ionizator, vlažilnik, naravno kozmetiko, perilo moči za več energije, masažne aparate in še mnogo drugega. Ne morete zgrešiti - preprosto in dobro boste rešili zadrego, kaj podariti. Revitini darilni boni so na voljo v različnih vrednostih. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Tel.: 64 - 040 - 64 Trnuljčica, iniciativa za Waldorfsko šolo in vrtec na obali sporoča, da bo na Božično-novoletnem sejmu v Izoli stojnica, na kateri bodo na ogled šolski zvezki in ročna dela iz Waldorfske šole ter razna literatura. Sejem bo potekal od 23. do 30.12.2006, dopoldan od 10. do 12 ure, popoldan pa med 16. in 20 uro. Pripravili bomo tudi malo delavnico za otroke: izdelava sveč, izdelava angelov iz nepredene volne ter zvezdic iz povoščenega papirja. Prisrčno vabljeni! Lokalne skupnosti NA HRIBU NASTAIA KS ŠARED Položaj krajevnih skupnosti je v evropski skupnosti dokaj nejasen oziroma, Evropa jih skoraj ne pozna. Seveda pa pozna lokalno samoupravo in ji daje primerno težo, zato ne gre pričakovati, da bi kar tako izginile iz našega političnega in upravnega prizorišča, čeprav se je nekaj časa zdelo tako. Še posebej pomembne so krajevne skupnosti na podeželju in ker Sloveniji podeželja ne manjka je bolj ali manj jasno, da bodo krajevne skupnosti oziroma kakšne druge podobne oblike organiziranja, še dolgo ostale. Izola ima pet krajevnih skupnosti, ki se med seboj zelo razlikujejo. Tri mestne so zagotovo manj aktivne in prepoznavne na terenu, saj se krajanom v mestu ni treba truditi s komunalnimi in podobnimi problemi. Na podeželju pa je seveda drugače in krajevni skupnosti Korte in Jagodje Dobrava sta bili vseskozi bolj aktivni. Poleg tega pa sta bili tudi finančno bistveno močnejši kot mestne krajevne skupnosti, saj sta med drugim, imeli v lasti tudi nepremičnine. In če je bilo delo krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava dokaj uspešno pa je bilo pripomb na delo in obnašanje krajevne skupnosti Korte kar nekaj pripomb, še posebej s strani prebivalcev drugih naselij, ki sodijo v to KS. Rezultat nekaterih nesporazumov oziroma neučinkovitost posameznih akcij je privedla do razmišljanj o ustanovitvi šeste krajevne skupnosti za območje naselja Šared. To naselje že zdaj presega okvire zaselka in v prihodnosti se mu obeta intenzivna gradnja, zato želijo krajani bolj vplivati na sprejemanje odločitev o njihovem kraju. Po neuradnih podatkih se jev iniciativni odbor za ustanovitev KS Šared že sestal, kdaj bo ideja dobila temelje pa bomo kmalu videli in slišali. ZDRAVNIKI BREZ MEJA Zdravniki ob meji so vedno sodelovali, če ne drugače pa tako, da so se srečevali in pogovarjali med seboj, formalno pa sta to sodelovanje državi urejali izredno počasi. Zdaj so vajeti vzeli v roke kar zdravniki in kaže, da bodo na ta način lažje prestopili prave pa tudi tiste meje v glavah. zomivnKka ZBORNICA SLOVENI)! O ORDINI Ml MEDICI CHIRURGHI C DEGÙ ODONTOIATRI DILLA PROVINCIA DI TRIESTI IDENTIFIKACIJSKA KARTICA* ŠT. 909 CARTA Dl RICONOSCIMENTO* N. 909 SLOVENIJA-TRST TRIESTE - SLOVENIA Dilmitlnov« 10. 1000 Ljubljana Piazza Goldoni IO. 34122 Trieste informati)*: T: +386 1 30 72 100 zdravniška. zfaorrtca<82zs-mcs.sl www.zzs-mcs.si informazioni: T:+ 39 040 636 856, +39 040 636 624 omceots@lol.lt www.omceotrieste.lt Predsednik: S?’ -iš- Il Presidente: • la «ldcà*zHo, d» Uhho t»*vnlk * U pKMnw non soMUusce documento M «viorezttienl »draunate pofcOc di legge nerctnM.fl tir Meritilo protetstor.alr Ob letnem občnem zboru Tržaške Zdravniške Zbornice, ki je bil v četrtek prejšnjega tedna je bil v slavnostnem delu podpisan dogovor med Zdravniško Zbornico Slovenije in Tržaško Zdravniško Zbornico s katerim se obe zbornici obvezujeta za medsebojno sodelovanje, pomoč in obveščanje o dvosmernem mednarodnem pretoku zdravnikov vpisanih v omenjeni Zbornici. Izdelali so tudi dvojezične (slovensko-italijanske oz italijansko slovenske) izkaznice za izkazovanje pripadnosti tej mešani Zdravniški zbornici, sprejeli pa so tudi skupno izjavo zdravnikov o seznanitvi z deontološkim kodeksom tuje države po katerem se morajo ravnati v državi gostiteljici. V trenutku, ko izginjajo meje med državama ima ta recipročni dogovor izredni pomen za naše področje, dvojezična izkaznica pa je lep dokaz sodelovanja in strpnosti. Tudi taki koraki pa nas bodo kmalu pripeljali do hitre hoje v strokovno prijateljskih odnosih med sosednjma državama. (H.A.) TEČAJ RAČUNALNIŠTVA ZA UPOKOJENCE Društvo upokojencev Izola, bo v prvih mesecih naslednjega leta organiziralo za svoje člane in člane DU Jagodje - Dobrava, "Brezplačno šolo računalništva in interneta". Tečaj zajema osnovno znanje s področja računalništva, hkrati pa se udeleženci seznanijo z možnostmi, ki jih ponuja širokopasovni internet. Izobraževanje poteka 1 teden, od ponedeljka do petka, vsak dan 3 ure. Za prvih 14 prijavljenih je tečaj brezplačen, ker ga financira ZDUS - en začetni tečaj v vsaki občini, v kolikor nam bo priskočila na pomoč Osnovna šola Vojke Šmuc z brezplačno uporabo računalniške učilnice, sicer bo prispevek okrog 5.000.00 SIT. Dugi prijavljeni, za drugi tečaj, pa bi plačali okrog 15.000.00 SIT, za 20 urni tečaj - začetni ali nadaljevalni. Interesenti se prijavite v pisarni Društva, Plenčičeva 3, Izola, osebno ali po telefonu 6419737 ob uradnih urah - ponedeljek od 9. - 11. ure in sreda od 15. - 17. ure. (Tajništvo Društva) 9» JANUARJA RS DECEMBRA ISTRA JE PREDRAGA ZA VAROVANA STANOVANJA Varovana stanovanja oziroma varovane hiše niso novost v Sloveniji, čeprav je res, da jih tri istrske občine še nimajo. Gre za stanovanja, ki jih najamejo starejši ljudje, ki ne želijo tretjega življenjskega obdobja preživeti v domu za starejše občane ampak želijo ohraniti nekaj samostojnosti, hkrati pa imeti v bližini potreben servis, od rekreacijske do zdravstvene oskrbe. Zato je takšne interese čutiti ne le med našimi občani ampak predvsem pri ljudeh iz hladnejših krajev. Občino Izola so že obiskali predstavniki Nepremičninskega sklada (to je sklad, ki upravlja stanovanjski fond slovenske pokojninske zavarovalnice) ki so jim predstavili možnosti, žal pa so zanje ta zemljišča predraga. Občina pa svojih stavbnih zemljišč, ki so primerna in namenjena za gradnjo večstanovanjskih objektov, ne more namenjati (beri prodajati) za druge namene kot za izgradnjo neprofitnih stanovanj za naše občane. RAZLIČNA MATEMATIKA OBČINE IN GALEBA Izolski občinski svetniki zadnje čase prejemajo na klopi zelo zanimivo pošto. Prejšnji teden jim ga je naslovil nesojeni Kocjančičev nagrajenec, Milan Gregorič, tokrat pa gaje poslal odvetnik podjetja Galeb gradbeništvo, Emil Mozetič, nanaša pa se na pogajanja v zvezi s parcelami v obrtno-stanovanjski coni v Livadah, ki so zaradi odvzema statusa znanega naložbenika in plačil komunalnega prispevka pripeljala do vrste sodnih sporov z izolsko občino, ki se vlečejo že nekaj let. MLADINSKI CENTER ARRIGONI JE NARISAN V izolski palači Manzioli se v torek zvečer predstavili elaborate, ki so sodelovali na javnem natečaju za gradnjo bodočega mladinskega centra v parku Arrigoni. Kot je znano bodo staro stavbo v kateri je danes telovadnica ter nekaj stanovanjskih prostorov ter letni kino, podrli, tam pa naj bi, po zagotovitvah občinske občinske oblasti, zrasel sodoben mladinski center. OBČINA BO PRODAJALA Na 8. izredni seji se bodo sestali izolski občinski svetniki in obravnavali ter sprejemali predlog proračuna Občine Izola za leto 2006. Proračun kljub pozivu k racionalizaciji ostaja še vedno ambiciozno zasnovan, saj so ga oklestili le za slabih 150 milijonov tolarjev, kar je pri več kot 5 milijardah bolj ali manj kozmetični popravek. LDS je predlagala strogo namenskost prodaje parcel v Kredu za gradnjo Kulturnega doma. Predlagali so zmanjšanje odhodkov v višini 280 milijonov tolarjev iz prodaje gradbenih parcel v obrtno stanovanjski coni, kar je županja delno upoštevala, pobuda, naj se stavba v Postojnski ulici (ex. Stanovanjska) nameni za stanovanja je bila delno upoštevana. Nagrajena vztrajnost MAIPA SE NE DA KAR TAKO Kdo ne pozna trgovine Šport Mala. Pravzaprav ima tako nenavadno ime, da so si ga zapomnili tudi tisti, ki so mimogrede prišli v naše mesto in so sredi starih ulic odkrili specializirano trgovino s športno konfekcijo in tudi nekaj športne opreme. Tako je bilo pred dolgimi dvajsetimi leti in še danes nekateri redni obiskovalci Izole zaidejo k Majdi Zupan, lastnici in hkrati trgovki v tej najstarejši zasebni trgovini Ljubljanske ulice in starega mesta sploh. Pred dnevi je Majda Zupan dobila posebno priznanje izolske Obrtne zbornice. - Pa začnimo na začetku. Vi ste bili v Izoli prvi, ko ste odprli, kot so temu takrat rekli, privatno trgovino. Kdaj je to bilo in kako je to takrat sploh delovalo. - Tako je. Pred dvajsetimi leti sem se odločila, da bom v izoli odprla trgovino s tekstilom in športno opremo. In bila sem prva. Bilo je sicer že nekaj zasebnih obrtnikov, ne pa trgovin. Za to pa sem se odločila, ker takrat v izoli dejansko ni bilo mogoče kupiti športnih in tekstilnih izdelkov nasploh. Vsi izolani smo morali po nakupih v Koper, v Sočo, kjer sem pred tem tudi sama delala. Tako sem lahko opazila to pomanjkljivost našega mesta in se odločila za ta korak. - Kako pa je bilo odpreti trgovino? Takrat je zakon okoli tega bil še zelo pomanjkljiv, če se ne motim. - V bistvu je bilo na začetku težav kar nekaj, saj nobenemu ni bilo jasno, kako je treba voditi podjetje, kjer si sam edini zaposlen. Sem pa imela srečo, da sem v Soči vodila evidenco in so bili zato moji papirji vedno v redu. Inšpektorji, ki so takrat pogosto prihajali iz Kopra, so bili vedno zelo zadovoljni. Je pa bilo kar nekaj zanimivih situacij. - Kaj pa ljudje? Kako so oni reagirali na prvega izolskega zasebnika? - Večinoma tega niso niti vedeli. Poznali so me Še iz Soče in so bili prepričani, da je tudi ta izolska trgovina od Soče, pa čeprav je na vratih pisalo Šport Mala. In menije bilo tudi vseeno, kaj si mislijo. - Kako pa je za vas potekala tranzicija iz prejšnje države v sedanjo? Je bilo kaj hudih trenutkov? - Zelo huda. Prvi močen udarec je bila inflacija leta '89 oziroma '90. Časi, ko si se odpravil z desetimi jurij iz trgovine proti banki in ko si prišel do cilja je bil tisti papir vreden le še kakih 6 jurijev. Takrat je bilo hudo, ma smo vseeno preživeli. Naslednji res hud udarec pa je bilo tlakovanje Ljubljanske ulice. Dela so trajala leto dni in dejansko smo bili odrezani od sveta. Pred trgovino smo imeli kanalizacijo, postavljenih je bilo le nekaj lesenih desk, po katerih je bilo potrebno loviti ravnotežje. Da bi se pa mimo peljala kakšna mama z vozičkom pa ni bilo niti govora. - Kako pa je takrat občinska oblast ukrepala? So bile kakšne olajšave? - Ja, bile so, če si se znal kregati ali si jim bil očitno simpatičen. Meni so šele zadnjih nekaj mesecev znižali najemnino, kje šele, da bi jo odpravili. - Zadnji udarec pa so bili verjetno veliki nakupovalni centri - Izola je v bistvu začela občutiti te nakupovalne centre v zadnjih štirih letih, in vsako leto so nam trgovcem pobrali od dvajset do trideset procentov dela. Dejankso delamo 25% od tistega, kar smo delali včasih. Je pa res, da se je v zadnjem času trend nekoliko obrnil in v zadnjem letu delamo nekoliko bolje, kot v prejšnjih. Deluje kot, da so se ljudje spet nekoliko navdušili nad majhnimi in domačimi trgovincami v centru. Seveda še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Je pa vsekakor res, da močno pomaga, če je majhna trgovinca specializirana. Ne moreš več imeti vsega v majhnem prostoru. Preprosto nisi več konkurenčen. - Kaj pa bi lahko vam trgovcem v starem delu mesta še pomagalo? - Meni bi bilo idealno, in to pa res ne bom nikoli pozabila, ko je bil še Maraš na stanovanjski, in je rekel, da bi v Ljubljanski in Koprski ulici morale biti trgovine, in samo trgovine, ena ob drugi. V Gregorčičevi umetniški ateljeji, ob morju pa restavracije in zlatarne. To bi vrnilo mestu prepotrebno življenje. Lahko bi bili ljudje zunaj, na zraku, se sprehajali in hodili po trgovinah. Tako je bilo vsaj mišljeno, no. Vprašanje pa je, če je to sploh še mogoče, glede na to, da so se tej kletni prostori prodajali, v njih pa nastajajo nekakšne skupne spalnice in apartmaji, ki imajo izložbe prekrite s starimi časopisi. To seveda ne pomaga podobi mesta. - Torej, vaš predlog je, da... - ...da bi ljudje, ki vodijo občino imeli malo raje to našo Izolo. Da bi se potrudili m omogoči tudi domačinom, da začnejo kakšno dejavnost, ne pa da ponudijo prostore tistim, ki so pripravljeni odšteti več. Izola potrebuje neko strategijo, nek načrt. Kako pa lahko v našem mestu starejši občan sploh pride do enega samega žeblja? Je potrebno z avtom na Rudo, in kmalu še to ne bo mogoče in bo treba kar do Kopra. To je bil tudi eden razlogov, da sem jaz takrat pred dvajsetimi leti odprla trgovino. Zdaj pa prihajamo spet na staro stanje. Morali bi vedeti, kaj izola res potrebuje in omogočiti, da se takšna dejavnost odpre. - Kako pa je z občino. So imeli posluha za vas trgovce? Ste se skušali kaj dogovarjati o tej problematiki? - Imeli smo sestanke, in to ne malo, z našo županjo in večkrat opozorili, da se trendi spreminjajo, in da je dela vedno manj. Jaz sem včasih imela štiri zaposlene, danes pa delam sama in le s težavo grem skozi mesec. In zato smo jo prosili, da nam zmanjša najemnino. Ma kje! Ni govora. Ni šans. Če ti ne gre, zapri. In potem zapreš, a ko se v prostore naseli naslednji, mu takoj znižajo najemnino za polovico. Domačin se je leta trudil nekaj narediti, in mu tega niso odobrili. Ni bilo nobenega, ki bi imel kaj posluha. Izola je imela lepo priložnost pred 15 leti, ko so se vse te male trgovine odpirale, da bi lepo zaživela. In kaj se je zgodilo? Vse so potolkli, nobenega posluha niso imeli za domačine. Zdaj pa je kar je. - Kakšne čase si obetate? - Trda bo, ne bom pa odnehala. Rada imam mojo trgovino, rada delam v mestu in rada sem z ljudmi, zato mi ni težko početi, kar počnem, pa čeprav napovedi niso najboljše. Še vedno upam, na boljše čase. (Aljoša M.) m JANUARJA RS DECEMBRA NADZORNI ODBOR IZ VIHARJA V BONACO V četrtek se bodo občinski svetniki sestali na 28. redni seji in že v uvodu poslušali poročilo Nadzornega odbora, ki si je lani dal kar veliko dela s pregledovanjem finančnega poslovanja nekaterih neposrednih porabnikov proračunskih sredstev. Čeprav se je nekajkrat zdelo, da Nadzorni odbor dobro stiska in natačno pregleduje nekatere od porabnikov denarja iz proračuna se na koncu ni izcimilo prav veliko in poročilo v glavnem govori o tem kaj so v tem letu delali, zato ne gre dvomiti v to, da bodo svetniki poročilo sprejeli. TUDI DRUGI STOLPIČ JE DOBIL STANOVALCE V Izoli so na praznični dan slovenske kulture predali ključe ključe najemnikom tridesetih neprofitnih stanovanj v novem stolpiču sredi Livad. Občina Izola je objavila Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Predmet razpisa so bila neprofitna stanovanj v novem neprofitnem bloku v Livadah in v novi večstanovanjski stavbi v Kortah. Stanovanja v Kortah so bila upravičencem predana 15. decembra lani, v sredo, 8. februarja, pa so prvi stanovalci dobili ključe stanovanj v ulici Zvonimira Miloša 27. KAKO IZOLSKE HIŠE POSTAJAJO APART HOTELI Hiša v Kumarjevi ni niti prva, žal niti zadnja v starem delu mesta, ki se je iz klasične eno ali stanovanjske hiše spremenila v pravi mali mestni apart hotel. Seveda ti mali hotelčki niso evidentirani na seznamu turističnih zmogljivosti našega mesta, tudi njihovi gostje najpogosteje niso evidentirani med plačnike turistične takse, res pa je, da so večji del leta prazni in se poleti čudežno napolnijo s stanovalci, ki v našem mestu ne pustijo niti tolarja, pustijo pa smeti - trde in tekoče. Ampak, to je že posebne vrste zgodba, ki nam jo Pirančani lahko povedo od začetka do konca. UNIVERZITETNI INKUBATOR Poročali smo že o tem, da v ulici Giordana Bruna (nasproti Besenghijeve palače) že nekaj časa deluje Univerzitetni inkubator, nekakšna valilnica bodočih podjetij, ki deluje v sklopu Univerze na Primorskem. Inkubatorje bodo imeli v vseh treh obalnih občinah, prvi pa je prav izolski, ki mu je Občina Izola namenila prostore v izmeri 200 m2. DRŽAVA ZAPIRA KANTINE Začelo se je z Lipo, končalo pa se bo z bifejem Društva upokojencev v Plenčičevi ulici. Takšen uspeh bi lahko napovedali aktivnostim, ki jih trenutno vodijo različni državni organi v naporih, da bi preprečili to, kar se je zgodilo pred nekaj meseci v vasici blizu Ljubljane. Povodov za resnejše spreminjanje zakonodaje v zvezi z delovanjem društev je bilo seveda več, najpomembnejša pa sta dva: številne gostilne (posebej na Štajerskem) so se iz samostojnih podjetnikov prelevile v društvene lokale, drugi razlog pa je varnostne narave, saj so bili nekateri tovrstni lokali varnostno zelo vprašljivi. Rokomet-1.B. SRL-moški Termo-Istrabenz plini Izola 36:26 Izolski trener je spričo razredčenega moštva na zaostalem gostovanju v igro poslal igralce iz mladinskih vrst, ki pa kljub poskusom niso imeli nobenih možnosti niti za točko. Domača zelo kakovostna ekipa, ki načrtuje napredovanje v A ligo, ponujene dobre priložnosti za zanesljivo zmago ni izpustila iz rok. Že osmi prvenstveni poraz plinarjev pa je slednje še trdneje zasidral na predzadnjem mestu in jim dodatno zmanjšal možnosti za obstanek v ligi. BV Namizni tenis TOP 8 ZA KADETINJE V soboto je v Križah potekal 1. TOP 8 RS za kadetinje. V prvo kvaliteno skupino med prvih osem najboljših je bila poklicana Maja Grizelj. Maja je od sedmih dvobojev zmagala dve tekmi in je tako osvojila 17. mesto. Od torka do petka potekajo v Radljah ob Dravi priprave državne reprezentance v mladinskih selekcijah. Na pripravah trenirajo Simon Frank, Kristin Fatorič in Maja Grizelj. Na priprave je bil poklican tudi Gregor Vukovič, ki pa bo treninge opravil doma s klubskim trenerjem. KAPUČINO Jadranje OPTIMISTI ODPOTOVALI V URAGVAJ Včeraj so na dolgo pot do Uragvaja, kjer bo letošnje svetovno prvenstvo jadralcev razreda Optimist odpotovali najboljši mladi slovenski jadralci s spremstvom. Ekipa je zelo Izolska kar priča o tem, da se v našem mestu dobro dela z jadralskim naraščajem, saj so od tekmovalcev odpotovali kar štirje in sicer: Jakob Božič in Kim Pletikos (Burja) ter Simon Laganis in Ren Kaligarič (Olimpie), Enej Kocjančič pa je iz koprskega Jadra. Tudi spremstvo je zelo izolsko, saj je trener Simon Dekleva, vodja ekipe je Jurij Dorošenko, predstavnik države pa Pletikos. Največ pričajkuje vodstvo reprezentance prav od izolskih jadralcev, v kolikor se bo slovenska reprezentanca v Hotnih regatah uvrstila med šestnajst najbolj uspešnih držav sveta, pa se bodo naši smeli udeležiti tudi ekipnega dvobojevanja. Z daljnega Uragvaja, kjer so menda dokaj razgibani vetrovni pogoji, se bodo vrnili sredi januarja naslednjega leta. Iptimist World's 2006 POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Končuje se leto in polaganje računov je obvezno. Pri športnikih je tako, da se izbira na podlagi doseženih rezultatov. Bilo je veliko podelitev »naj«, imena so že poznana. Žal je bilo v tem letu tudi veliko minusov, porazov in odhodov velikih športnikov. Seveda se to dogaja tudi pri nas, v Izoli. Koledarskega leta se ne da primerjati s tekmovalnim in nekaj sivine bo klubom morda uspelo tudi pobarvati. Izolski rokomet bo leto 2006 veijetno želel hitro pozabiti. Oboje je športna sreča zaobšla v velikem loku. Odmisliti samo finančne težave ni dovolj. Toliko problemov s poškodbami in koliko predčasnih »upokojitev« igralcev. Pojav res ni od danes, vendar toliko pegole. Vse se začne pri članski ekipi, ta pa je članska samo zaradi ranga tekmovanja. Žato tudi ne čudi položaj na lestvici. Po petdesetih letih rokometa v Izoli smo tokrat verjetno najnižje. Kako je bilo samo nekaj let nazaj, imena igralcev in trenerjev so nam vsi zavidali. Nedavno od tega sem srečal gos. Červarja, selektorja hrvaške reprezentance. Pogovor je nanesel tudi na Izolo. Ob vprašanju ali bi se vrnil v Izolo, se nasmehne in doda: »Ko sem po Izoli prevzel vodenje italijanske reprezentance smo se uvrstili na svetovno prvenstvo, morda bi moral res zopet priti v Izolo«. Se pa lahko pohvalimo, da se je v Izoli kovala prva rokometna kolajna. Takratne priprave na Mediteranske igre so bile uspešne. Ob tem pa smo gostili tudi veliko ekip na pripravah in našim rokometašem ni manjkalo nasprotnikov za pripravljalne tekme. Žal danes izgubljamo bitko s sosedi iz Kopra. Boljši pogoji za treninge, kvaliteta rokometa pa nekaj svetlobnih let pred nami. Tudi Boris in dekleta se pritožujejo. Denar, poškodbe, slaba skrb RZS za težave malih klubov. V prvenstvu samo ena zmaga, starostno povprečje pa zopet najnižje. Voljo zopet vlivajo mlajše selekcije s novimi naslovi. Prihaja pa ljubilejno leto za izolski rokomet in morda tudi boljši časi. Za konec bom zaželel vse izolskim športnicam in športnokom veliko športnih uspehov, upravam klubov pa uspeha pri lovljenju »stricev«. www.goldenindex.com VESELE PRAZNIKE IN VARNO V LETU 2007 A MTP TEHNICNI PREGLEDI V IZOLI JL Jsk. JL\/J L J L AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 ! ■ IZH> KARTIC A 2007 Po slabem tednu dni smo že pridobili lepo število izolskih obrtnikov in podjetnikov, ki so se odločili za sodelovanje v naši skupni akciji poimenovani IZOKARTICA. To pomeni, da boste v naslednjem letu (od januarja do junija) kupovali z 10% popustom v naslednjih trgovinah in lokalih: Frizerski salon Qjjp OPTIKA IZOLA ^Mmara KEMIČNA ČISTILNICA Sport MALA, PLACER, Zlatarstvo VAGAJA, Fotooptika RIO, Čistilnica MARA, Atelje JUDITA, Steklarstvo ART0K, Zlatarna RINALDO, Modni salon PEGYS0U, VENUS - salon za nego telesa, Frizerski salon NEDA, Frizerstvo MIJA, Frizerski salon CLIP, M“lDO Servis za ključe FER0K0I >11 Moško frizerski salon ČIVGIN, Salon zdravja in lepote SILHUET, CAFFÈ alla PORTE, Optika IZOLA, §k FRIZERSKI SfiLOit tvOenuS Salon %a nego telesa % rfiRRUCHIERa - ZLATARSTVO GIOIELLERIA coffe atte poité ai računovodski servis d o.o. il/inette SSaOKHRSS 3»eil ■AIA FRIZERSTVO ‘MIJA s p RNKR m Barbara Lušič - Knez sipf ' Melava, dobava in montala ilstemikeia zaklepanja dobava In montala varnnstnew okovja Frizerski salon ANKA, PLACER Parfumerija BELLA --je^s casual izdelki za zdravo življenje OLJKA _ Steklo ARTOK nlglle (žFiviTii Konto OBALA ~ryM Pozemanterija MAGDALENCA ...SS„ Trgovina REVITA W«*W Vsi našteti so že podpisali pogodbo o sodelovanju v akciji, do novega leta pa se jim bo zagotovo pridružilo še enkrat toliko izolskih obrtnikov in podjetnikov, ki se zavedajo, da brez skupnega nastopanja enostavno ne gre več. Zato vabimo k sodelovanju tudi vse, ki smo jih morda spregledali ali preskočili, da nas pokličejo na tel. 040 211 434 oziroma pošljejo mail na: tajnishoxmandrac.com v „ v V IMENU VSEH PA VSEM IZOLANKAM IN IZOLANOM ZE VOŠČIMO VESELE PRAZNIKE IN ŽELIMO USPEŠNO IZOLSKO LETO 2007. SPET IZBIRAMO NAJPOPULARNEJŠE ŠPORTNIKE Prireditev bo tokrat sovpadala tudi s podelitvijo priznanj najpopularnejšim izolskim športnikom, ki jo bosta tudi tokrat pripravila Športna zveza Izole in tednik Mandrač. Vse od današnjega dne pa do sredine januaija boste namreč lahko glasovali za svoje »športne zvezde«. Glasovanje bo tudi tokrat potekalo predvsem preko elektronske pošte oziroma glasovanja na spletni strani www.Mandrac.com. Seveda pa bodo tisti »navijači«, ki nimajo interneta, še naprej glasovali tudi s pomočjo kupona, ki bo objavljen v vsaki številki Mandrača. Drugi je že v prilogi. Izrežite ga in izponjenega pošljite na naslov: Mandrač, Veliki trg 1, 6310 Izola ali ga odvrzite v naš poštni nabiralnik. NAJPOPULARNEJŠI IZOLSKI ŠPORTNIK IN ŠPORTNICA Glasujem za športnico:____ Glasujem za športnika: ®D JANUARJA »» DECEMBRA PO DOKUMENTE BOMO HODILI V LIVADE Upravna enota, ena od »monopolnih dejavnosti lokalne skupnosti« kot ji radi rečemo, oziroma država v občini, se dokončno seli iz stavbe na Sončnem nabrežju v nove prostore v obrtni coni Livade. Bilo je kar nekaj variant, od tega da se eni ali drugi selijo v staro italijansko šolo, v stavbo stare občine na Velikem trgu in na koncu je kazalo, da bo upravna enota dobila prostore v starem zdravstvenem domu. Toda na koncu se je razpletlo tako, da so državi najboljše pogoje ponudili v novozgrajeni stavbi v obrtni coni in zdaj je selitev takorekoč končana. Se teden dni bodo potrebovali za dokončno opremo prostorov in v ponedeljek 24. aprila bomo po osebne dokumente, različna prometna dovoljenja, gradbeno dokumentacijo in podobno že hodili v Livade. Novo stavbo nam je pokazal načelnik Upravne enote Izola, Branko Andrejašič. KDO BI RAD SELIL BOLNICO? Vest o tem, da v strokovnem vodstvu bolnišnice razmišljajo o selitvi izolske bolnišnice s hriba v Valdoltro je bila gotovo prvovrstna medijska bomba. Po mnenju Edvine Gregorič, strokovne direktorice SBI bi bilo mogoče vse težave Splošne bolnišnice Izola rešiti le tako, da bi prodali več deset tisoč kvadratnih metrov površin v stavbi in več hektarov zazidljivih zemljišč okoli nje, zgradili novo bolnišnično stavbo in se preselili. Najbolje bi jo bilo dograditi nekje ob Ortopedski bolnišnici Valdoltra in potem obe bolnišnici nekako povezati. BODO KADROVSKI PREPIHI RAZPIHALI KOALICIJO? Po trinajstih letih je vodenje izolske občinske uprave zapustila Irena Jerman, diplomirana pravnica, ki je v Izolo prišla iz Kopra takrat, ko je bil župan še dr. Mario Gasparini. Po vseh teh letih se je odločila, da se bolj posvetiu svoji stroki in je sprejela delo v znani odvetniški pisarni, vodenje izolske občinske uprave pa je začasno prevzel Janez Nučič, ki je bil doslej svetovalec županje Brede Pečan z vsemi pooblastili za vodenje urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine. V LDS pravijo, da jih uradno še niso obvestili, da bo Nučič prevzel vodenje občinske uprave, prav tako uradno niso bili seznanjeni, da bo Jadran Bajec nadomestil Nučiča na mestu vodje urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine. LOKACIJSKI NAČRT ŠARED JE NARED Naslednji četrtek se bodo na svoji redni seji zbrali izolski občinski svetniki in obravnavali kar nekaj pomembnih dokumentov med katerimi zagotovo izstopa predlog Lokacijskega načrta Šared, ki ga krajani tega dela naše občine čakajo že zelo dolgo, saj brez njega takorekoč ne morejo zasaditi lopate v zemljo. Kljub temu pa na prvi javni obravnavi osnutka lokacijskega načrta niso zgolj ploskali ampak so imeli celo vrsto pripomb, ki jih je kasneje povzela tudi Krajevna skupnost Korte in jih kot skupne pripombe oziroma zahteve poslala pripravljalcem dokumenta. Ti so si vzeli kar nekaj časa (skoraj leto dni), zdaj pa bodo občinski svetniki lahko razpravljali o res temeljito pripravljenem gradivu v katerem so zbrana tudi vsa zastavljena vprašanja in odgovori nanje.__________________ Kako nas vidijo drugi KOLIKO ZANIMIVEGA |E PRI NAS Začetek te zgodbe sega kakšnih 40 let nazaj v moja gimnazijska leta. Takrat sva se z Gianijem Gergeto spoznala v Ljubljanskem Kliničnem Centru in z leti postala dobra prijatelja. V tistem času sem večkrat prišel k Gianijevim v Izolo na počitnice, kjer sem bil vedno toplo sprejet. Še zdaj se spominjam sveže pečenih kalamarov za zajtrk, ki nama jih je pripravil Gianijev oče, takrat kuhar na ribiški ladji. Zgodba se nadaljuje v sedemdesetih letih, ko sem kot mladi asistent na sedanji Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo sodeloval pri eksperimentalnih vajah za Zivilsle tehnologe Biotehniške fakultete in kjer sem spoznal takrat navihanega študenta Iztoka Klenarja, sedaj vodilnega enologa v podjetju Vina Koper in velikega promotorja ne samo Istrskih vin ampak celotne kulture in kulinarike v Slovenski Istri. In zdaj k jedrn zgodbe. Lansko leto sem postal predstojnik Katedre za kemijsko, biokemijsko in ekološko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Ker menim, da je za dobro delovanje skupine in odnose v njej izjemno pomembno dobro komuniciranje in druženje med kolegi in ker se v zadnjem času v naši stroki v svetu uveljavlja področje produktnega inženirstva, sem ob koncu letošnjega šolskega leta združil koristno s prijetnim in za svoje ožje sodelavce organiziral ekskurzijo 'Produktno inženirstvo v Slovenski Istri Seveda sem pri organizaciji obrnil na svoja kolega Gianija in Iztoka, ki imata glavne zasluge, da je prva ekskurzija uspela. Potekala pa je takole: Najprej smo si pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodnjo vin v podjetju Vinakoper. To je pridelovalec vina z največ lastnimi vinogradi v državi in z najsodobnejšo tehnologijo. Vinakoper je podjetje z globokim razumevanjem tradicije naših krajev, okusa in potreb ljubiteljev vina ter z vrhunsko kakovostjo in enkratnostjo svojih vin. Ob koncu ogleda smo na degustaciji ob Iztokovem nagovoru polnem žara in ljubezni do stroke in Istrskega okolja imeli priložnost to tudi preveriti. Ekskurzijo smo ob strokovnem Gianijevem vodstvu nadaljevali proti Pomjanu, najvišje ležeči vasi Šavrinskega gričevja, ki naj bi ime dobila po nasadih jabolk. Zaradi svoje prvotne zasnove in stavbne dediščine je to značilno istrsko naselje, znano po konjih in osličkih, mlekaricah, zdravilnih zeliščih, vinogradih, topolih in košatih lipah, pa tudi številnih arheoloških ostankih iz prazgodovine. Seveda pa so Pomjanci in Pomjanke dobro znani po svojih produktih, dobri jedači in pristni domači kapljici. Tovrstne tipične istrske specialitete smo poskusili na kosilu v Istrski kleti Pomjan. Eden izmed tipičnih istrskih proizvodov je tudi oljčno olje. V bližini vasi Sveti peter stoji kmečka Tonina hiša, ki predstavlja tip tradicionalnega stavbarstva. V pritličju je rekonstruirana stara oljarna, ki je bila na tem mestu že v 19. stoletju. Ta nas nazorno seznanja s tradicionalnim postopkom pridobivanja oljčnega olja. Oljarna v Tonini hiši je edina na območju Slovenske Istre, ohranjena v celoti in kot taka. dragocena priča nekdaj tako razširjene dejavnosti in nad katerimi smo se navdušili tudi sami. Tudi sol je značilen naravni produkt Slovenske Istre. Mali kraj Sečovlje je znan po svojih solinah, katere so tekom stoletij močno prispevale h gospodarskemu razvoju našega okolja. Pevotna močvirnata tla, ki so nastala zaradi stika morja in kopnega je človek preoblikoval v solinska polja že v srednjem veku. Solinarstvo še danes ostaja kot delujoča panoga na 700 hektarjih delujočih solinarskih polj. Na predelu starih, zapuščenih solin smo si ogledali solinarski muzej, v katerem bomo občudovali razvoj solinarske tehnologije in način življenja solinarjev tekom stoletij vse do današnjih dni. Ob koncu tega spomladanskega izleta smo se navdušeni nad preizkušenimi proizvodi, lepoto pokrajine in gostoljubnostjo domačinov zlahka odločili: še bomo prišli! In tako smo se jeseni še enkrat vrnili v slovensko primorje. Tudi tokrat smo ekskurzijo najprej posvetili stroki in sicer ravnanju z odpadki in še posebej kompostiranju To je v osemdesetih letih v svetu postalo uveljavljen način ravnanja z odpadki, v zadnjih desetih letih pa pridobiva na pomenu tudi v Sloveniji. Eno izmed prvih kompostarn pri nas so zgradili leta 1998 v podjetjuLUKA KOPER INPO. Seveda mi je tudi pri pri tej ekskurziji s svojim kulinaričnim znanjem in izkušnjami pomagal Giani. V Izolski Marini smo se vkrcail na Barko Delfin, kjer smo bili gostje prijaznega kapitana Milenka Buležana in njegove ekipe. V skoraj petih urah križarjenja po piranskem zalivu smo uživali v lepotah in drugačnem pogledu na slovensko obalo. Seveda pa je bil ves čas posvečen tudi kulinariki. Najprej nas je pogostil z izjemno dobrim bakalarjem in svežim kruhom, pojedino smo nadaljevali z dagnjami v buzari, nato so sledile sardele na žaru, gostijo pa smo zaključili z lignji na žaru. Vse skupaj je še bolje teknilo ob odličnem domačem refošku in malvaziji. Po morskem izletu pa nam je Giani pripravil še presenečenje. Odpeljal nas je na Šared v vinsko klet Ivančič, kjer je za nas je mladi vinogradnik Mirjan pripravil degustacijo vin ob domačem siru in pršutu, figah in kroštolih. Nepozaben pogled in občutek, ko smo vstopili v izjemno lepo urejeno klet. Toplo nam je bilo ob vidni ljubezni do tradicije in svojih korenin. Da so bili hrana, malvazija in refošk odlični, je bilo seveda jasno. V prijetnem vzdušju se je razvnel prijeten pogovor o vinarstvu, ki se je nadaljeval tudi na poznejšem sprehodu do cerkvice Sv.,Jakoba. V lepem vremenu so bili prekrasno naravno okolje in pogled na morsko stran z Izolo na eni strani in pogled proti slovenskim gričkom z vasicami (imena...........) še lepši, prijazni ljudje še prijaznejši in kulinarične specialitete še okusnejše. Z lepimi občutki in mislimi da je naše morje majhno ampak lepo, in da sigurno še nismo spoznali vseh lepot in dobrot slovenske Istre, smo se vrnili domov v Ljubljano, (dr. Sašo Pavko) »» JANUARJA m »ECEMiRA KOPRČANOM SO POSTAVILI ULTIMAT Iskanje najprimernejše lokacije drugega regionalnega centra za ravnanje z odpadki, ki si ga je zastavil konzorcij GOJUP, je zaradi nesodelovanja Mestne občine Koper zabredlo v težave. Po medsebojnem medijskem obtoževanju in v luči iskanja rešitve, da projekt vendarle steče, je svet konzorcija sklical 2. izredno sejo, na kateri so članice konzorcija sprejele sklep, naj se Mestni občini Koper da na razpolago 10 dnevni rok, za odločitev glede nadaljnega sodelovanja v konzorciju. Prav tako pa naj bi svet konzorcija v dveh tednih sklicali novo redno sejo, na kateri naj bi med drugim izvolili tudi novega predsednika sveta konzorcija GOJUP. IZOLSKI SVETNIKI PROTI TERMINALOM Ob začetku zadnje seje so svetniki iz zadnje na prvo točko dnevnega reda prestavili obravnavanje izjave v zvezi s plinskim terminalom na sredi tržaškega zaliva. Županja Breda Pečan je pripravila izjavo nasprotovanja gradnji terminala sredi morja, ki naj bi jo svetniki podprli. Po skoraj eno umi razpravi o primernosti izjave, Silvano Sau se je spraševal, čemu izjava, s katero »Protestiramo, ker nismo informirani«, in pripombam o pomanjkljivosti izjave, so izjavo s popravki vendarle sprejeli, ob tem pa sklenili, da jo pošljejo italijanski vladi, in predsedniku dežeje FJK, Riccardu Illiju, hkrati pa bodo sosednjima občinama na to temo predlagali skupno sejo na začetku prihodnjega meseca. POČASNO UMIRANJE ŠTUDENTSKEGA DELA Izolski študentski servis zapira vrata. Ta vest je gotovo razžalostila marsikaterega od več kot 1000 mladih, ki so preko tega servisa opravljali občasna dela v občini ali okolici, pa tudi marsikaterega delodajalca, saj je bilo osebje servisa velikokrat pripravljeno pomagati z lastnimi sredstvi, ko je izvajalec še čakal na plačilo naročnika del. Kot nam je povedal direktor DSI-ja, Dragan Sinožič, že od 22. maja naprej ne izdajajo napotnic in bodo zdaj le še dokončali že začete posle. Ministrstvo za delo, dmžino in socialne zadeve jim namreč ni dodelilo koncesije za nadaljevanje dela, saj niso zmogli poplačati terjatev, ki jih je do njih imela študentska organizacija (ŠOS). PREVEČ DEMOKRACIJE CELO ŠKODI Strateški svet občine Izola za usmerjanje priprav prostorskih dokumentov je nastal kot rezultat pripomb javnosti in občinskih svetnikov, ob velikem razmahu prodaje zemljišč in gradbenih posegov v prostor v lanskem letu. Vse pogosteje je bila imenovana Agenda 21 in končno je županja Breda Pečan pripravila pobudo o imenovanju tega Strateškega sveta, ki naj bi kot nekakšen najširši družbeni organ zagotavljal prisotnost javnosti v pripravah prostorske strategije in prostorskega reda občine Izola. Od imenovanja Strateškega sveta, ki gaje, resnici na ljubo, županja imenovala po svojem okusu, potrdil pa ga je občinski svet, je minilo skoraj leto dni, v torek pa so se člani zbrali na prvi, konstitutivni seji. Za prvo sejo bi lahko rekli, da je bila sicer konstitutivna, ne pa tudi posrečena. Videti je bilo, da so člani strateškega sveta še zmeraj negotovi glede nalog, ki jih čakajo, na kar sta opozarjala tako podžupan Silvano Sau kot Lucio Gobbo iz SD. Pa tudi županja Breda Pečan je pozabila, da je že lani pozvala občane in podjetja, naj posredujejo svoje pobude, kako naj bi oblikovali prostor, kar smo lahko razumeli kot informacijo, da pravzaprav nobenih resnih predlogov ali pripomb niso sprejeli. IZO - KARTICA V V 'V ZE VEC KOT 20 SODELUJOČIH ZAKAJ IZO-KARTICA? MAndrač je bil v teh štirinajstih letih vseskozi vpet v življenje našega mesta in občine. Posebej pa smo vseskozi razmišljali o načinih za oživljanje starega mesta. Bili smo organizatorji Ribiškega praznika in Praznika pomladi, organizirali smo Mandračeve dneve, uspešno prodajno promocijsko akcijo December v Izoli v kateri smo kar osmim Izolanom podarili avtomobil, bili smo organizatorji Mediteran festivala, in še cele vrste podobnih akcij. IZO-KARTICA je novost, ki smo jo pripravili skupaj z obrtniki in podjetniki naše občine. V mrežo IZO-KARTICE so vključeni: tednik Mandrač kot izdajatelj kartice, obrtniki in podjetniki kot partnerji in naročniki Mandrača kot lastniki kartice. Doslej se je za sodelovanje odločilo blizu 30 malih izolskih obrtnikov in podjetnikov, veliko pa jih moramo še obiskati. Obrtnike in podjetnike izolske občine, ki bi želeli sodelovati v tej akciji, pa smo jih morda spregledali, pozabili ali jih preprosto nismo dobili pozivamo, naj nas pokličejo na telefon 040 211 434, da se dogovorimo o sodelovanju. KAJ DOBIJO NAROČNIKI? Mandrač bo v začetku leta 2007 vsem svojim naročnikom (fizičnim osebam, ki jih je nekaj več kot 1.000), ob plačilu naročnine za prvo polletje 2007 izdal IZO-KARTICO. Kartica je plastificirana in se glasi na ime naročnika, ki z njo uveljavlja popuste pri nakupih v nekaterih izolskih trgovinah ali pri storitvah pri obrtnikih. Popust znaša 10%. Lastnik IZO-KARTICE pridobi tudi pravico do brezplačne objave MALIH OGLASOV, OSMRTNIC, ZAHVAL in ČESTITK v Mandraču. MANDRAČ BREZ EURO INFLACIJE Vsi naši naročniki so zagotovo že ugotovili, da tudi tokrat nismo podražili našega časopisa, saj so ali še bodo za polletno naročnino plačali toliko kot pred dvema letoma. Zelo neodgovorno, bi rekli sodobni menagerji in ekonomisti, mi pa pravimo, da časopis mora živeti z okoljem v katerem izhaja in se prodaja. Zato je tako in zato bomo še enkrat močno stisnili pas. Ce ga morate Vi ga moramo tudi Mi. FRIZERSTVd'MIJA " Smrekarjeva 27, Izola tel.: 05/641 70 53 GSM: 041 804 338 Z nami do popolnega sija... Srečno vam želi, frizerstvo Mija. . NHHH Bagni Porto Apollo - 3soIa Dober tek v novo leto 2007 s ... . il®. Ji / I e* mmmm M ~ r h ■ ■ ...............................................................................................* s ■L. n VX M ■ «eoy:- : mmm fesi 1 a ] - šueh "mA m JANUARJA m RE6EMBRA ŠARED NOČE POSTATI SPALNO, VIKEND NASELJE Čas je bil zelo neprimeren, nedelja ob 12. uri, vseeno pa se je v Vaškem domu Cetore zbralo lepo število udeležencev sestanka, ki so ga nekateri zainteresirani krajani sklicali še pred sprejemanjem lokacijskega načrta na naslednji seji občinskega sveta. Bili smo: predstavniki takoimenovanega akcijskega odbora, pravnik in arhitekt, predstavniki Krajevne skupnosti, novinarja in predvsem krajani Šareda. LETNI KINO NA STREHI ARRIGONIJA Občina Izola je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor razpisala natečaj s katerim so pridobili najustreznejšo arhitekturno rešitev za Mladinski center Arrigoni. Komisija je od 16-tih elaboratov, ki so bili na natečaju, izbrala tistega, ki so ga pripravili avtorji: Matevž Granda, Peter Emil Grošelj, Sonja Škodnik in Viljem Šantavec ter za svoje delo prejeli prvo nagrado v vrednosti nekaj več kot 2 milijona tolarjev. Vsega skupaj je za nagrade udeležencem natečaja občina plačala nekaj več kot 6 milijonov tolarjev. REŠEVALCEM SO SE IZPOLNILE SANJE Petek, 30. junija 2006 bo gotovo pomemben dan za izolske reševalce. Preselili se bodo namreč v industrijsko cono, v neposredno bližino Komunale, v prostore nove reševalne postaje. To so po predvidenem planu dogradili v nekaj mesecih in je zdaj že pripravljena za sprejem uporabnikov. Projekt so finančno podprle vse tri obalne občine in Zdravstveni dom Izola, na pomoč pa je priskočilo tudi ministrstvo za zdravje. NEUSPEH TRMASTEGA PRAVDANJA Z GALEBOM Novinarji smo v četrtek sicer morali zapustiti sejo, že drugič v slabem letu, obakrat pa je bil povod isti: nekakšna tajnost podatkov o pravdanju občine Izola in Galeba gradbeništvo v zvezi s parcelami v Obrtni coni. Zdaj je jasno, da so se dogovorili, da bo znani investitor (Galeb) lahko kupil zemljišča, občina pa bo dobila 616 milijonov tolarjev. ARGOLINO JE ZDAJ VZELA V ROKE BANKA Boštjan Čoki, direktor podjetja MPM Inženiring je povedal, daje njegove izolske avanture konec. Svoj 49,5 odstotni delež v podjetju Argolina je namreč prodal Abanki, ki je dotlej že imela v lasti 25,5 odstotkov vrednosti podjetja oziroma zemljišča nekdanjega Arga, za katerega je portoroškemu poslovnežu Miru Brkoviču odštela 7 milijonov evrov. Brkovič tako ob Abanki ostaja lastnik 25 odstotkov vrednosti Argoline, Boštjan Čoki pa se bo posvetil drugim projektom. RIBE SE VRAČAJO V RIBARNICO Izola bo, morda še pred koncem leta, spet dobila svojo mestno ribarnico. Stavbo ob carinskem pomolu Izolani sicer ves čas imenujejo ribarnica, saj je tam tudi bila, vendar pred mnogimi leti, kdaj natančno so se vanjo naselile državne ustanove pa vsak pripoveduje po svoje. Kakorkoli že, zadnja desetletja v tem prostoru domujejo: Uprava RS za pomorstvo (beri: kapitanija), pomorska policija in carina. ZA VSE JE KRIVA DROGA Pred tremi tedni smo lahko v časopisu Finance prebrali, da je izolsko gospodarstvo imelo v letu 2005 za 22,7% manjši prihodek kot leta 2002, kar jo je uvrstilo na sam rep med vsemi slovenskimi občinami. Po podatkih iz Financ, je bilo razvidno, daje Koper v tem času prihodke dvignil za dobrih 48%, medtem pa so v Piranu nazadovali za 1,8%. Breda Pečan meni, da so ti podatki zavajujoči, saj se podatki nanašajo na letnih prihodek družb, ki imajo sedež v določeni občini. V članku pa je bilo po njenem mnenju zamolčano, da je Droga Portorož z združitvijo s Kolinsko svoj sedež družbe prenesla iz Izole v Ljubljano. (povzetki so iz arhiva: www.mandrac.com) LADAK - NEZNANA DEŽELA V KNJIŽNICI Pred kratkim je bila naša gostja popotnica Nina Kopčavar, ki nam je v dveurnem potopisnem predavanju pripovedovala o Ladaku. Ob tej priliki smo jo prosili za intervju. Tukaj so njeni odgovori na naša vprašanja. - Kdaj ste potovali v Ladak, za koliko časa in v kakšni družbi. - V Ladak sem odpotovala lani poleti za tri mesece. Prvi mesec sem preživela v družbi s fantom Matejem in mojo mamo, ki je dobila obisk himalajskih gora kot darilo za njenih 50 let. Po mesecu dni se je mama vrnila domov, midva pa sva ostala še en mesec, ki sva ga namenila tako Ladaku kot tudi obisku sosednjega Kašmirja. Zadnji mesec sva se udeležila mednarodne alpnistične odprave na 7135 m visok Nun v Ladaku. Oba sva stala na vrhu. - Je tako potovanje drago? Ostali ste kar tri mesece. Ste si ogledali vso deželo? Kako velik je Ladak in koliko prebivalcev ima? Katero je njegovo glavno mesto? - Na takšnem potovanju po deželah tretjega sveta, je največji strošek letalska karta, za katero smo odmerili vsak po 200.000 sit. Nadaljni stroški se gibljejo od 10 - 20 $ na dan, odvisno od posameznikovih zahtev in želja. V kolikor potuješ z lokalno agencijo, je potovanje seveda dražje, kot če si ga sam organiziraš. Vendar pa s tem prispevaš tudi k temu, da ostane nekaj denarja lokalnim ljudem. Ladak je regija, ki je del indijske zvezne države Jammu in Kašmir na SZ delu Indije. Površina Ladaka je približno 45.000 km2, torej več kot enkrat presega površino Slovenije, prebivalcev pa ima zgolj 260.000. Temu botrujejo izjemno težke razmere za življenje, mraz, suha in gorata pokrajina. Glavno mesto Ladaka je Leh, kjer se običajno začne potovanje slehernega turista po Ladaku. Mi smo se po ogledu Leha in aklimatizaciji na višino odpravili na zahod ter opravili 11 dnevni treking, ki smo ga zaključili južno od Leha. Kasneje sva z Matejem opravila se en 7 dnevni treking na vzhodu dežele, pa tudi pot do samega Kašmirja na zahodu sva si ogledala skozi okno lokalnega avtobusa. Se zdaleč nisem videla celega Ladaka, saj način potovanja - trekingi, to je hoja, onemogoča hitrega premikanja. Vendar pa le na ta način spoznaš srce dežele, njene prebivalce in razmere, v katerih živijo, pokrajino, kulturo, naravo. - Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom in zemljo obdelujejo na tradicionalen način. Katere kulture pridelujejo? - Ladacani so v veliki večini poljedelci. Le nomadska ljudstva, ki živijo na vzhodu dežele in so se stalno selila iz kraja v kraj, so živela od reje jakov, koz in ovac. Kmetje v večini gojijo ječmen. Iz njega izdelujejo tudi pivo, ječmenova moka pa zmešana s čajem, mlekom ali vodo predstavlja glavno ladaško jed. Poleg ječmena pa gojijo tudi pšenico, korenje, repo, grah, krompir; imajo pa tudi nasade marelic, jabolk in oreha. - Prebivalci so v glavnem budisti, nekaj je muslimanov in kristjanov. Ogledali ste si veliko samostanov in njihovo gostoljubje vas je prijetno presenetilo. Koliko je etničnih skupin v Ladaku? Njihov način življenja je edinstven, a ga počasi uničujeta turizem in globalizacija. Katere so najhujše posledice globalizacije? Uničevanje narave je tudi prisotno. Kako se Ladačani borijo proti temu? So jim v pomoč kakšne tuje prostovoljne organizacije? - Ko se je v sedemdesetih letih Ladak odprl zunanjemu svetu, je nastopil čas modernizacije in razvoja. V Ladak so začeli prihajati turisti, uvožena hrana in številne dobrine, ki jih domačini do tedaj niso poznali. V primerjavi z bogatimi turisti so se sami sebi zazdeli manjvredni. Ljudje so se začeli sramovati svoje preprostosti, drugačnosti. Njihova samopodoba je upadla. Posledice vdora zahodnega sveta pa niso bile vidne le na ljudeh, temveč tudi v okolju, v gospodarstvu. Ladaški kmet je zgubljal na veljavi, saj je bila hrana, ki je prišla z juga Indije, veliko cenejša. Razvoj prometa, gospodarstva in turizma je uničeval tudi naravo pod seboj. Do tedaj je ladaški kmet preudarno in trajno ravnal z zemljo, zdaj pa je ta postala zgolj sredstvo za čimvečji napredek. Kupi smeti, ki jih prej ni bilo, so začeli polniti okolico Leha, vode v Lehu kar naenkrat niso več pitne, skozi Leh se valijo avtomobili in tovornjaki, da si lokalni prodajalci ob cestah vlečejo rute čez usta, mnoge živali so se umaknile v druge kraje pred navalom turistov in vojske, mnoge lokalne rastline in živali so izginile. Mednarodni projekt Ladak, ki ga je začela Švedinja Helena Norberg Hodge in katerega cilj je bil ohranitev ladaške kulture in narave, je spodbudil tudi razvoj ladaških nevladnih organizacij: Zveza ladaških žensk, Ladaško ekološko razvojna skupina, ki se ravno tako borijo za uravnotežen razvoj Ladaka, ki spoštuje zakone narave in ladaško tradicijo in edinstvenost. Ženskam skušajo povrniti zaupanje v njihovo vrednost in bogastvo tradicionalnih znanj, povrniti skušajo ugled kmetijstvu, borijo se za ohranitev lokalnih vrst rastlin in živali, spodbujajo uporabo sončne energije. Pri tem jim pomagajo tudi zahodnoevropske nevladne organizacije, predvsem s finančne plati. - Njihova noša je tradicionalna, ženske se rade tudi krasijo z nakitom. Kje kopljejo turkize, ali jih morda uvažajo? Kaj pa folklorizem? - V kolikor želimo resnično doživeti življenje v Ladaku, lahko preživimo mesec dni z eno izmed ladaških družin. Oni nam nudijo spoznavanje njihove kulture in življenja, mi pa jim pomagamo pri vsakodnevnih opravilih na vrtu in v hiši. Ker pa velika večina nima časa za takšne obiske, se zato, da bi turisti dobili malo vpogleda v edinstvenost ladaške kulture, prireja ladaški festival in druge folklorne dejavnosti v središču Leha. Tako lahko spoznamo njihove obleke, plese, pesmi, glasbo. Ladaška turistična sezona je v poletnih mesecih, kar pa je hkrati tudi čas dela na poljih. Poroke, obredi, praznovanja pa se vršijo v glavnem v zimskem delu leta, ko Ladačani počivajo. Zato je tudi težje v poletnih mesecih naleteti na pristne kulturne dogodke in tako videti Ladačane v njihovih tradicionalnih oblačilih. V kolikor hočemo videti kaj več kot vsakodnevne kmečke obleke. - Ali radi potujete? Kje vse ste že bili? Po vašem načinu interpretiranja potovanja bi rekla, da ste antropologinja, nekateri pa pravijo, da ste zdravnica. Kaj ste torej po poklicu? Načrtujete v bližnji prihodnosti še kakšno potovanje? Kaj vam pomeni, ko na potopisnih večerih delite svoje vtise s potovanj z neznanimi ljudmi? Jih želite ozavestiti za kritičen in ekološki turizem? - Po izobrazbi sem kulturologinja, kar je meni osebno nekakšna različica antropologije. Zdaj pa zaključujem podiplomski študij varstvo naravne dediščine. Navdušuje me raznolikost kultur, vedno bolj pa moje živčne celice zaposluje okoljevarstvena problematika. Potovala sem že po Nepalu, Peruju, Jordaniji, Skandinaviji, nekaj malega pa tudi po Egiptu, Albaniji. Moja edina resnična želja je le še Tibet. Tako kot je v srednješolskih letih moje sanje krojil Machu Picchu, imajo zdaj to vlogo Tibetnci in njihova dežela. Edino, česar še ne vem je, kdaj jih bo Ko sem se vrnila z Ladaka, je bila moja glavna želja, da zgodbo Ladaka razširim med čim več ljudi. S predavanji, ki jih pripravim, skušam pokazati ljudem, kako so ljudje močni v boju proti uničujočim posledicam modernizacije, le če združijo moči. Hkrati hočem pokazati, kakšne so te posledice, ki se jih marsikdo od nas ne zaveda in se vršijo prav tako pred našimi očmi. Spodbuditi želim ljudi, da začno razmišljati o tem, kako njihova dejanja vplivajo na njihovo bližnje okolje kot tudi, kako njihova potovanja vplivajo na kraje, ki jih obiščejo. Če bo le eden od obiskovalcev razmislil, preden vzame zastonj plastično vrečko ali kupi uvožena jabolka, medtem ko naša domača gnijejo na vrtovih, bom svoj cilj dosegla. Rada bi, da bi se ljudje bolj zavedali posledic naših dejanj, in naredili korak za dosego bolj zdravega okolja, v katerem živimo. - Vešči ste tudi fotoaparata in kot motiv so vam blizu elementi kulturne krajine, portreti in tudi narava. Kje ste se učili fotografiranja? - Fotografije se nisem kje posebej učila, imam pa precej zanesljiv in dober fotoaparat. Nekaj so tudi izkušnje, ki sem jih pridobila z leti, pa še dejstvo, da na predavanjih pokažem zgolj izbor naj lepših fotografij. Vseh poslikanih fotografij je namreč skoraj petkrat toliko. - Bi želeli še kaj dodati? - Izjemno rada bi se Izolski knjižnici zahvalila za to možnost, da se je moja pripoved lahko razširila med ljudi in da moja izkušnja Ladaka ne ostane le moja, temveč jo morda lahko začuti tudi še tisti, ki nima možnosti odpotovati v svet. Vaš trud, ki ste ga vložili v izjemno organizacijo predavanja, je bil poplačan z zasedenimi sedeži, moj namen predavanja pa tako veliko bližje svojemu uspehuVPogovor je pripravila Špela Pahor Center za kulturo, šport in prireditve Izola in Občina Izola vabita na prireditve za otroke in odrasle od 23.12. do 30A2. Park Pietro Coppo četrtek, 28.12. ob 17.00 LAJNARJEV CIRKUS ob 18.00 DEJ ŠE EN LITRO koncert petek, 29.12. v ob 17.00 TAKE PRAZN ION E Sam Sebastjan ob 18.00 Ženska vokalna skupina KORALA koncert sobota, 30.12. ob 17.00 PRIHOD DEDKA MRAZA ob 18.00 DAMIANO ROI in skupina PROTEUS koncert na prizorišču bo ponudba hrane, pijače, vroče šokolade, drobnih umetniških predmetov, V primeru : SILVESTROVANJE NA TRGE BO! Tradicija je tradicija in čeprav izolska občina trenutno posluje z začasnim županom bo tudi letos pripravljeno silvestrovanje na Manziolijevem trgu. Kdo ga pripravlja nismo izvedeli, na TIC-u pa so nam povedali, da se bo začelo ob 21.00 uri in da bo trajalo vse do 03. ure zjutraj. Prisotne bo tokrat zabavala in ogrevala skupina TRAMONTANA, tudi tradicionalni šampanjec je pripravljen, umanjkal pa bo najverjetneje le govor župana razen če bo to prijetno obveznost prevzel začasni župan Anton Juriševič. Skratka, nič ne more ustaviti novega leta. Niti v Izoli. Kolektiv Mestne knjižnica Izola želi v letu 2007 vsem obiskovalkam in obiskovalcem veliko prijetnega branja, učenja in velike vreče sreče. Galerija Arka Iztok Geister VIHRA TIŠINE AOTOGRAFSKE RAZSTAVA Sončna Dvorana prodajna razstava »UNIKATNI NAKIT« Simona Černeta, v Sončni dvorani, ulica Giordana Bruna 6 v Izoli. Razstava bo odprta od 15. - 29. decembra, od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00. Vljudno vabljeni. ulica Giordana Bruna 6, Izola FELTNE IN GOBLENI V galeriji COSA NOSTRA v Koprski ulici razstava nenavadnih del vsestranskega IVANA PETERLETA - IVANČKA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 051641 53 03 galerijalN SULtA BARVAVELIKI FORMAT Zvest Apollonio, Ljerka Kovač, Janez Matelič, Mira Ličen Krnpotič, Jana Mihelj, Majk Mulaček in Tomo Vran. galerija ALGA Novoletna prodajna razstava izdelkov, slik in keramike galerija krajcar razstava vitražev SILVO MARUŠIČ Kristanov trg, Izola Galerija Meduza 2,«- 39. razstava umetniške keramike FRUCTUSIGNIS -DELO MESECA DARJA FABJANČIČ SOŽITJE MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Domoznanski oddelek Prisrčno vas vabimo, da si v prazničnih dneh ogledate razstavo miniaturnih vlakcev iz zbirke našega meščana, zbiratelja JOSIPA MIHELIČA. Razstava je na ogled v času odprtosti knjižnice, vsak dan od 9h do 18.30, ob sobotah od 8h do 1 Želimo vam lepe novoletne praznike! MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO vabi otroke od četrtega leta dalje na ure pravljic, ki bodo vsak torek in vsako sredo od 17. do 17.45. Uram pravljic v stekleni pravljični sobi sledijo tudi likovne delavnice. Vodita jih Nives Kaligarič in Špela Pahor. DevicasTomislav Vitezica. Edini, ki se strokovno razume na bistvo devištva in ima popoln pregled nad izolskim volilnim telesom (ženskega spola). V prihodnjem letu devicam svetujemo le: Ne odlašajte na jutri kar lahko storite danes! Strelec* Tomislav Klokočovnik. Kot Amor je v preteklem letu ustrelil puščico med izolane in jih veliko (ne ve se še koliko..) zadel naravnost v srce. On že zna. Bo znal tudi zakrpati številne strelne rane? Strelcem med Izolani v prihodnjem letu napovedujemo veliko priložnosti za streljanje, ne zagotavljamo pa uspeha... Ribi: Nataša Ružnič in Kristina Zelič. Kot se za mesto ribičev spodobi, sta se občinskem meniju našli tudi dve izvrstni ribi. Ribam tudi v prihodnjem letu ne bo lahko. Komaj so si malo oddahnile od propadle ribiške osmice, že jih v letu 2007 čaka Ribiška tržnica... Rak: Ivan Brezavšček Je znan cyber-kleščar, ki se izpostavi le, ko so razmere najbolj ugodne. Drugače raje molči in čaka...Sicer pa je prihodnje leto izolskih Rakov odvisno od števila premožnih turistov, ki si jih bodo zaželeli na krožnikih...Kot kaže jih bo večina preživela. Rakov namreč... Kozorog: Darko Grad Kot prišlek iz sosednjega, kozjega mesta mu naziv ni mogel uiti. Komu je nataknil roge tudi ni težko uganiti, marsikdo se sprašuje, zakaj je priskakljal ravno v Izolo...Kozorogom napovedujemo težko leto, pazite se zahrbtnosti in prevar...Da nebi dobili še več rogov, kot jih že imate! Bik: Aleksander Krebelj Ta Bik je pred časom ušel iz hleva Zveze za Primorsko in zna biti precej nevaren...Začasno so ga privezali pri Klokočovniku, a si še vedno ne da miru, še posebej ko nasproti zagleda rdečo barvo...Drugim Bikom priporočamo umirjeno življenje, saj se bodo v prihodnjem letu izolske krave zagotovo redile tudi brez njihove pomoči... Lev: Lucio Gobbo. Bolj levega enostavno ni...Levo(i)m napovedujemo mirno leto, ko se bodo po večletnem napornem lovu lahko odpočili in plenjenje prepustili Strelcem, Kozorogom, Škorpijonom in podobnim plenilcem. Čas za razmislek in razvedrilo... Ì W Škorpijon: Branko Simonovič. Branko bi moral biti Delfin, a se s tem v mestu ribičev ni ravno za hvaliti... Zato smo ga krstili za škorpijona, ker je prav takdzdaja se za upokojenca, čeprav je še kako vitalen in vedno pripravljen na pikanje nasprotnikov in zaveznikov. Sicer pa je za škorpijone ugodna predvsem prva polovica leta, ko bo prilik za pikanje še in še...vse dokler se glasovalni stroj ne uteče.. Tehtnica: Slavko Samolorčan Slavko je kot politični novinec priletel naravnost na »sredo interesov«. Da bi odtehtal zaupanje volilcev bo moral krepko stisiti zobe. Kot zobozdravniku mu ne bo težko. Tehtnicam v prihodnjem letu napovedujemo veliko tehtanja, glede na občinski proračun priporočamo tudi zmernost pri hrani in pijači... Vodnar: Breda Pečan. Po več letih prepričljivega vodenja je njena prednost enostavno zvodenela. Zato je kriv tsunami s Koprske strani, ki je bil uspešen predvsem zaradi odstranjenega betonskega jezu na Svetilniku. Vodnarjem napovedujemo suho leto, a še naprej zastonj kopanje na izolskih plažah, morda pa tudi kak novi otok...tega še horoskop ne ve. Oven: Anton Juriševič. Ta starosta med ovni in ovčkami v pričakovanju pravega pastirja mirno bdi nad čredo v Občinskem svetu. Ovnom v prihodnjem letu napovedujemo dokaj mirno žvečenje trave, saj so ovčke že izbrale. Zato se lahko posvetijo užitkom ob zaplojevanju novih volilcev. Dvojčka: Bojan Zadel in Ivan Bizjak. Nerazdružljivi dvojec s krmarjem, ki ga v občini ni, je pa veliko po televiziji... V Izoli predstavljata Ablast, ki dvojčkom in podobnim elementom številčnih družin v prihodnjem letu napoveduje svetlo prihodnost in dohodninske olajšave. Finančno ugodno leto. Horoskop sestavil dežurni vedeževalec Darjan Gorela KRIMINALNE DOBILI SO GA Vlomi, na katere je Mandrač opozoril v prejšnji številki, so se v nadaljevali. Že takrat smo povedali, da nam je storilec znan, manjkal nam je le en del mozaika, ki smo ga med tem že pridobili. V tem obdobju beležimo še en vlom in dva poskusa, pri enem je bil opažen in pregnan. Na podlagi zbranih dokazov smo storilcu, 24. letniku iz Izole, odvzeli prostost in na podlagi odredbe opravili pri njemu na domu hišno preiskavo. Pri tem smo zasegli obremenilne in primerjalne dokazne predmete. Skupaj mu je dokazanih več kot 10 kaznivih dejanj na območju Pirana, Izola in Kopra. Ko smo ga s temi dokazi predali preiskovalnemu sodniku OS Koper, je ta po zaslišanju odredil zoper njega pripor. Po prijetju so vlomi prenehali, in verjamemo, da tako kot nam, lažje tudi lastnikom lokalov v Izoli. MRAZA PA NI Okoli polnoči so nas poklicali iz Kort nad Izolo. Tam sta dva mladeniča skakala po cesti, tulila, vpila in se slačila. Policisti so ugotovili, da sta se 21 in 20 letna domačina napila in veselila na svoj način. Policisti soju opozorili, kar sta upoštevala in odšla domov. ZAKAJ TO? Verjetno iz dolgočasja je neznanec pristopil do parkiranega osebnega vozila in z ostrim predmetom preluknjal dve pnevmatiki, lastniku pa ni preostalo drugega, kot daje kupil novi. NI BILO KAJ POKAZATI Policisti so intervenirali na javnem kraju, kjer je možakar pod močnim vplivom alkohola kršil javni red in mir s tem, da je žalil mimoidoče, ter z gestami kazal na svoje malenkostno premoženje. Ker kljub ukazom policistov s kršitvijo ni prenehal, so policisti za vročekrvneža odredili pridržanje. ODLOČNO PROTI V centru mesta je voznik osebnega avtomobila v mimo vožnji poškodoval drugo parkirano vozilo, ter s kraja odpeljal. Z zbiranjem obvestil, so policisti povzročitelja nesreče izsledili na domu, kjer mu je bil predočen prekršek in odrejen preizkus alkoholiziranosti, katerega pa je odločno odklonil. Zoper brezvestnega voznika bo podan Obdolžilni predlog zaradi kršitev zakona o varnosti v cestnem prometu. DELOVNI TATOVI Na obrobju mesta so neznanci prišli do dveh gradbenih barak, v njih vlomil in iz notranjosti odtujil pnevmatsko kladivo. Zatem so z dvorišča odtujili še dva mešalca za beton in s tem dejanjem lastnika oškodoval za 380.000 Sit. DOBRO DELO Neznani storilec je na parkirišču prišel do osebnega avtomobila in ukradel vsa štiri lita platišča s pnevmatikami in s tem dejanjem lastnico oškodoval za 500.000 Sit. ALKO LESTVICA: 0.67, 0.63 mg/l izdihanega zraka; odklon preizkusa. STROKOVNJAKA ZA POKER Kriminalisti Policijske uprave Koper so 20. decembra 2006, podali kazensko obadbo zoper dva tuja državljana, po dokumentih sodeč 37-letnega Turka in 35-letnega Bolgara. Osumljena sta kaznivega dejanja goljufije po 217. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije in ponarejanja listin po 256. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Osumljenca sta izvrševala omenjena kazniva dejanja na območju Primorske, in sicer v igralnicah. Pri igrah na srečo s kartami ("Poker") sta karte označevala s posebno (za enkrat še neznano) napravo, in sicer med igro in na posebno predrzen in prefinjen način. Tako sta si priigravala večje dobitke, v enem konkretnem primeru 2500 EUR. Pri vstopih v casino-je sta uporabljala ponarejene potne listine, pa tudi druge ponarejene dokumente, da bi prikrila pravo identiteto. Osumljenca policisti še iščejo, preiskava pa intenzivno poteka naprej, saj ocenjujejo, daje bilo tovrstnih goljufij še več. PREVENTIVA: Policisti PP Izola želimo vsem občanom in drugim srečno novo leto 2007. A NASLEDNJI MANDRAČ IZIDE 11. JANUARJA 2007 MALI IZOLSKI OGLASI ŠTUDENTSKE SOBE Stanovanja, poslovni prostori - Kupim garažo v Izoli, tel 041 488 346 - V Jagodju oddamo garsonjero,primemo za mlad par ali 2 študenta/ki. Ločena kuhinja, opremljeno, centralno ogrevanje, vrt, parkirno mesto Cena 250 Burov in stroški Tel. 040 346 912 - Kmetijsko zemljišče kupim v Piranu ali Izoli- neobdelano ali zaraščeno, tel 051 311180 - Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika gsm 031 406 739 - Oddam lepo opremljeno enosobno stanovanje v Polju. Najraje mlademu zaposlenemu paru. info 641 3002 - ŠTUDENTOM oddam 4 sobnoopremljeno stanovanje v Jagodju s souporabo kuhinje, kopalnice z WC, WC, teraso. Ima tudi poseben vhod in centralno kurjavo. Tel.: 031/439 738 - Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. gsm:031/598 633 - Iščem stanovanje v Izoli,lahko soba z souporabo kopalnice. Redno plačam. 041 902 925 - Kupim garsonjero, manjše stanovanje ali hišo, lahko tudi starejšo, potrebno obnove, v Izoli ali okolici Inf. Na tel. 051 325 385 Motorna vozila - Prodam avtomobil škoda karavan, letnik 93, v voznem stanju, neregistriran, za 20.000 sit. Gsm: 051 251 211 - Osebni avto VOLVO S 40, letnik 97, rdeče barve, 135 000 prevoženih km, prvi lastnik, alarmna naprava,, registriran do januarja Gsm: 041 424 813 dopoldan Gsm: 041 842 826 popoldan - Ugodno prodam štiri kovinska platišča oblečena v zimske gume (dunlop) za Audi 4, dimenzije 185/65/15 z okrasnimi pokrovi in 1 aluminijasto platišče oblečeno v novo semperit gumo istih dimenzij, prav tako za Audi 4. Tel. 05 6414 024Gsm 040 912 249 - Prodam gorsko kolo Balance z opremo Shimano^ 1 prestav, staro 10 masecev in še v garanciji. Cena: 25.000 Sit. tel.031 357 060 - Žanet Delo Starejšim nudim pomoč na domu tel 041 233 451 - Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih Gsm: 051 251 211 -Starejšim obolelim ter drugim,nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno - Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707 - Prodam bunjo - brački sivec,cca 9m2 po polovični ceni Gsm: 040 731 622 - Sony Playstation^tar leto in pol z igro Fifa 2004 prodam, cena 24.000 SIT. tel 040 794 355 - Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljoza 30.000 sit Gsm 041 896-557 - Zelo ugodno prodam kotni kavč, raztegljiv v posteljo in klubsko mizico Gsm 041 860 393 - Prodam starejši lesen pianino, tel. 041 227 720 - Podarim leseno posteljo za eno osebo z jogijem in otroško pisalno mizo. tel. 041 915 192 - Poceni kupim ali prevzamem kavč, tel 041 344 280 - Prodam metrska hrastova drva - 15.000 SIT m3, tel 041 344 280 -Potrebujem inštruktorja za angleškim italijanski jezik za srednjo stopnjo, tel 031 406 739 - Kamenje primerno za škarpe z njiv v vasi Grbci /Šared/ po dogovoru lahko odpeljete. Odvoz možen samo v suhem vremenu, tel 041 721 220 - prodam otroško stajico po ugodni ceni. /tel 051 302 438, o5/ 641 5338 - Rabljeni motorni mlin za grozdje, SOOl.kad za kmetijstvo in 2001. sod iz steklene volne za vino ugodno prodam, tel. 041 828 605 - Ugodno prodam play station 1 z igricami, cena po dogovoru gsm 031 779 282 - Zelo ugodno prodam pisalno mizo (višina 0,76)novo zakonsko posteljo (140X190), omarico za TV in glasbeni stolp gsm 031 201 667 - ŠE PRED ZIMO POSKRBITE ZA TOPEL DOM, KRAŠKA DRVA tel 040 342 200 - Libra d.o.o. laboratorij meril odkupuje tehtnice, mesoreznice in salamoreznice. tel 031 568 778 MjWPRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 odg. urednik: Vlado Grlica; tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; te!.05/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 N L B® o va Ljubljanska banka d.d., Ljubljana NA PROSLAVI KAR TRIJE ŽUPANI Občinska proslava ob dnevu samostojnosti ni bila nič drugačna od običajnih, specifiko ji je dala le zasedba prve vrste, kjer so rezervirali prostor za začasnega župana Tončka Juriševiča, bivšo županjo Bredo Pečan in verjetnega bodočega župana Tomislava Klokočovnika (zgoraj). Kaj takega se ne doživi vsak dan, tako kot se le enkrat na leto zgodi, da mladi ponesejo luč miru iz Betlehema po vseh večjih krajih in v Izoli obiščejo vse uradne ustave. Tako-le je bilo na upravni enoti, kjer je luč prevzel načelnik Branko Andrejašič (desno). Luč miru pa so letos iz rok mladih, ki jih je spremljal tudi župnik Janez Kabal, prejeli še: nadomestni župan Anton Juriševič, komandir policijske postaje Zvonko Števanec in urednik tega časopisa. Cel kup božičkov obeh spolov pa smo spet lahko srečali na teniških igriščih v Simonovem zalivu, kjer je zavzeti Edi pripravil še enega od tradicionalnih božičnih turnirjev dvojic. Rezultatov nismo prejeli, ker jih poraženci ne pošljejo, zmagovalci pa ne znajo, zato le spodnja fotografija. DEDEK MRAZ )E! Politiki se tmdijo dopovedati, da Dedek mraz in da nihče ne prinaša daril kar tako. V najboljšem primem jih prinese proračun, pa še ta je v resnici naš. Tako so ugotavljali tudi na prednovoletni fešti polovice občinskih svetnikov, saj skupne tokrat niso pripravili. Otroci pa vedo, da Dedek mraz obstaja in nekdo ga je v Izoli celo fotografiral "v akciji". Vsem našim kupcem, naročnikom in poslovnim sodelavcem želimo prijetne praznike ter vse do6ro v letu 20071 TOPTERM Instalacije cLo.o. Izola