Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. novembra 2017 - Leto XXVII, št. 47 stran 2-3 Moliti, spejvati - gučati v maternoj rejči GOVORIMO SVOJ JEZIK (?) stran 4-5 »Že od nekda mam velko veseldje...« stran 6 Ka gnes taostane, tisto počaka stran 8 2 KELKO JE VÖRA? Moliti, spejvati - gučati v m Nej samo v Porabji, po cejlom svejti tam, gé živejo lidge, sterim je nej tisti materni gezik, steroga guči večina v njihovom rosagi, majo velke nevole s tem, kak obdržati gezik, steroga sta gučala ške njihoviva stari oča in mati. Tau, če se mlajši gezik včijo v šauli, je fontoško, ške bole fontoško pa je tau, ka pripadniki narodnosti svoj gezik gučijo tüdi doma, v svojoj držini. Te, če te materni gezik spremlja od rane mladosti, če ga dobivaš z maternim mlejkom, je leži najti svoj plac pod »Preveč nas veseli, ka mamo tau slovensko mešo tü, prva smo samo k madžarskim mešam leko ojdli. Zdaj pa vsikši mejsec geste slovenska, kak je mogauče, vsikdar pridemo,« so nam 19. novembra v monoštrskoj baročnoj cerkvi pripovejdali strina Micka Bajzek. »Fajn je nam Slovencam, ka leko slovenski molimo pa lejpe pesmi nam spejvajo. Mi smo spejvali - gnauk z orgolami, drgauč brezi nji. Svetešnjo sveto mešo so - kak glavni celebrant - darüvali püšpekov vikar za narodnosti Škofije Murska Sobota msgr. Franc Režonja. Ž njimi je mešüvalo eške sedem dühovnikov, med njimi generalni vikar Škofije Murska Sobota msgr. Lojze Kozar ml., goričko-porabskiva plebanoša Dejan Horvat ino tau pa v našoj domanjoj prekmursko-porabskoj rejči. Tisti vörnicke, šteri so že malo kaj suncom. Znamo, ka je vseposedi tam, gé živejo pripadniki več narodov, dosta mešanih zakonov. Tüdi ge sam dejte takšoga zakona. Moj materni gezik je slovenski, očov je vogrski. Hány óra?, se pravi Kelko je vöra, so bile tiste rejči, stere sam vsakši K svetešnji meši so prišli visoki gostje tö: (z Ančko, vodja višjoga oddelka na Uradi var Török, namestnica slovenskoga veleposlanik Erika Köleš Kiss. Za njimi v drugi v den od njega v njegovom maternon geziki čüla, dosta več pa nej. Nej je bilou tak, ka bi me on nej steu navčiti po vogrsko gučati, nevola je bila ta, ka ga je dosta nej bilou doma in je zatau nej bilou dosta prilike za takšo včenjé. V tistom cajti, gda se človek najbole na lejko navči gezika, so mojomi oči vöpomogli njegova mama in drüga žlata na Hodoši, kama sam že kak dejte trno rada odila. Tüdi te, gda so bile vleti počitnice, sam dosta cajta preživela na njihovoj gazdiji. Če bi nej gučala vogrski, bi mejla velke nevole, vej pa je stara mati nej znala slovenski gučati. In tak mi je bilou po tistom dosta ležej, gda sam se vogrski gezik začnila včiti v šauli, prva v osnovni šauli v Fokovcaj, po tistom ške na soboški gimnaziji. Pomalek de že tresti lejt, ka odim v Porabje. Že te, na začetki moje novinarske poti, je bila ta nevola, ka sam se z deco bole žmetno pogučavala po slovensko, vej pa je že te v dosta držinaj bilou tak, ka so lidge z mlajšimi, namesto ka bi z njimi gučali v žmajnom porabskom narečji, gučali po vogrsko. Problem je nej samo tau biu (in je ške gnesden), ka so mlajšom vkraj vzeli njihov materni gezik, vzeli so jin tüdi priliko, ka najdejo sebe, svojo identiteto in svoje korenje. Kak priti nazaj do toga, ka do tüdi mlajši v Porabji pa gučali po domanje? Žmetno. Mogauče pa se ške vseeno da kaj napraviti, sploj te, če bi bole povezali vnüke s starimi stariši, steri ške več ali menje vsi gučijo po domanje. Silva Eöry Združeni pevski zbori na Gorenjom Seniki od mladoga mau furt k slovenskim mešam ojdli. Tau je nam tak, kak če bi nazaj domau prišli,« so cujdali strina Anuška Časar Pénzes. Bejdvej varaški strini smo stavili eno malo pred drügo vöro zadvečerka, gda se je začnila svetešnja meša, s šterov so se zavalili, ka se v monoštrskoj cerkvi že deset lejt redno čüje slovenska rejč, molitev pa pesem. Dosta lüstva se je zbralo pri bogoslüžji, največ je bilau takši porabski Slovencov, šteri so se s slovenski vesnic za slüžbe volo spakivali v Monošter. Svetek pa je biu eške lepši, vej so pa spejvali trgé zbori: Cerkveni pevski zbor svete Cecilije gorenjesinčarske fare, Cerkveni pevski zbor ZSM Števanovci (badva zbora pela Gábor Sebestyén) ino pesmarce, štere so v preminauči deseti lejtaj vsikdar spejvale pri slovenski sveti mešaj (z zborovodkinjov Marijov Trifusz Vari). Čüdovitno je bilau poslüšati večglasne svete pesmi telko pesmarov, če rejsan so nej na koruši, liki med stolicami Vili Hribernik, mladi prekmurski dühovnik Zoran Car, domanji plebanoš Ferenc Rimfel ino kaplan Róbert Gottfried Heiter. Med svetešnjimi gosti so pri meši cujbili namestnica veleposlanika RS v Budimpešti Metka Lajnšček, predsednik pozabili, so leko reči vöšteli s knig »Poslušajte vsi ljudje« (štere je leta 2011 vödala Državna slovenska samouprava) ali spejvali z nji. Štenjé pa evangelij so bili ranč tak v slovenskoj rejči, edno štenjé - pa sledik prošnje - je gorštela slovenska zagovornica v madžarskom Parlamenti Erika Köleš Kiss. Ranč od nje so se spominali gospaud Režonja v svojoj pred- Verniki so napunili varaško cerkev, stera se obnavla Državne slovenske samouprave Martin Ropoš, župan Monoštra Gábor Huszár ino vodja višjoga oddelka na Uradi varuhinje temeljnih človekovih pravic Tamás Török. Cejla liturgija pa skoro vsi tali svete meše so bili v slovenskoj, Porabje, 23. novembra 2017 gi. Pred desetimi lejtami se je na sedež püšpekije v Murski Soboti pripelala delegacija Porabski Slovencov, štero sta pelala (te eške predsednica Slovenske narodnostne samouprave Monošter-Slovenska ves) Erika Köleš Kiss pa vara- 3 Konferenca madžarskega zunanjega ministrstva maternoj rejči gde sem se počüto kak doma« - so se mešnik zavalili »dobrim padašom, rojakom, bratom«. V svojoj predgi so se gospaud vikar eške spominali slejdnji porabski slovenski plebanošov pa se zavalili vsejm dühovnikom iz Slovenije, šteri so jim pomagali pri varaški sveti mešaj v preminauči deseti lejtaj. »Vüpam, ka ostanemo dobri sausedge ino mo cejnili eden drügoga,« so prosili pa skončali, ka trbej Božo rejč v maternom geziki lübiti ino poštüvati, pa prejkdati svojim mlajšam, vnükom. Navzauči vörnicke so se pod pelanjom generalnoga vikara Lojzeta Kozara s slovenskim očanašom zavalili Baugi za dva lejve) predsednik DSS Martin Ropoš z ženo najvekšiva dara: za vöro ino za ruhinje temeljnih človekovih pravic Tamás materno rejč. Organizatorge ka Metka Lajnšček in slovenska zagovornica svetka, predsednica Slovenske vrsti varaški župan Gábor Huszár narodnostne samouprave Mov Varaši živejo. Murskosobo- nošter-Slovenska ves Katalin ški püšpek Marjan Turnšek Dániel, članica samouprave Iluš Bartakovič ino zagovorniški asistent Ferenc Sütő so se v imeni varaški vörnikov oprvin zavalili Vladi Madžarske za velko pomauč pri obnavlanji cerkve (oprvin 50 miljaunov od Ministrstva za človeške vire, letos pa eške več kak 535 miljaunov forintov), mali dar pa so za preminauči deset lejt poklonili zborovodkinji Mariji Gospaud Franc Režonja že deset lejt ojdi mešüvat Trifusz, glavnomi v Monošter mešniki Franci Režonji ino slovenso vöspunili želenje ino tede- skoj zagovornici Eriki Köleš Kiss, šnji sombotelski püšpek And- štera je telko želejla, ka aj bi eške rás Veres so tö nika nej prauti dugo-dugo ojdli k slovenskim meli. »S slovenskimi mešami mešam v Monoštri pa eške dale smo začnili novembra 2007, »molili, spejvali ino gučali v vsikšo tretjo nedelo v mejseci. domanjoj slovenskoj rejči«. Püšpek so prosili mené za ko- (V naši naslednji novinaj leko ordinacijo« - so se spominali preštete pogučavanje z gospauv vikar Režonja, šteri so deset lejt zagovornicov o začetkaj slovenskoro vsikšo paut sami mešüva- ski sveti meš v Varaši pred deseli. »Hvala vsejm vörnikom, timi lejtami.) -dmšteri ste ojdli k svetim mešam, ški plebanoš Ferenc Rimfel. Prosili so za slovenske meše za tisti osemstau Slovencov, šteri Z JEZIKOVNIMI PRAVICAMI ZA ZAŠČITO IDENTITETE Pred 25. leti je nastala Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih Sveta Evrope. Listina opredeljuje vrednote, cilje in mehanizme glede varstva in spodbujanja regionalnih in manjšinskih jezikov. Ob obletnici je Ministrstvo za zunanjo gospodarstvo in zunanje zadeve Madžarske v Budimpešti organiziralo konferenco z naslovom Z JEZIKOVNIMI PRAVICAMI ZA ZAŠČITO IDENTITETE, ki se je je udeležila tudi parlamentarna zagovornica Slovencev na Madžarskem Erika Köleš Kiss. Iz Slovenije so se konference udeležili predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (Roman Gruden), Zavoda RS za šolstvo (Veronika Pirnat) in Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (Katja Göncz). V Budimpešti se jim je pridružila namestnica veleposlanika, pooblaščena ministrica Metka Lajnšček. Pred 25. leti v Strasbourgu napisan dokument, ki je bil podpisan 03.07.1997, v uvodnem delu med drugim izpostavlja, »... da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami, še zlasti zato, da bi varovali in uresničevali ideale in načela, ki so njihova skupna dediščina.« Podpisnice upoštevajo, da varstvo zgodovinskih regionalnih ali manjšinskih jezikov v Evro- pi, med katerimi so nekateri v nevarnosti, da bodo sčasoma izumrli, prispeva k ohranitvi in skladu z načeli, vsebovanimi v Mednarodnem paktu Združenih narodov o državljanskih Udeleženci konference iz Slovenije in Porabja: (z leve) Katja Göncz, Veronika Pirnat, Erika Köleš Kiss, Roman Gruden, Metka Lajnšček in Ferenc Sütő Nekateri so se konference udeležili v noši lastne narodnosti razvoju evropskega kulturnega bogastva ter tradicij; upoštevajo, da je pravica do uporabe regionalnega ali manjšinskega jezika v zasebnem in javnem življenju neodtujljiva pravica v in političnih pravicah, ter v duhu Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (Iz kabineta slovenske zagovornice) Mentalno zdravje pri starejših »Kako smo pametni, ni odvisno od naše možganske mase; motnje pomnjenja – upadanje mentalnega (duhovnega) zdravja, je proces, ki se ga da upočasniti,« je izpostavil psihiater dr. Tamás Szanyi na predavanju, ki so ga organizirali v monoštrski gledališki dvorani. »Zato dajajmo starejšim družinskim članom naloge, primerne zanje.« Proti motnjam spomina se lahko branimo tudi z vsakodnevnim reševanjem križank, s kartanjem ali igranjem družabnih iger. Toda najpomembnejše je okolje, ki lahko starejšim pomaga s potrpežljivostjo in ljubeznijo, da mirno preživijo svoje „drugo otroštvo”«. L.R.Horváth Porabje, 23. novembra 2017 4 PREKMURJE Bogatci Revija Manager prauti konci leta vsigder vöda lišto najbole bogatih Slovencov. 100 najbole bogatih Slovencov je letos podrlo nauvi rekord, vej pa majo prvo paut vsi vküper več kak pet milijard evronov bogastva. Najbole bogativa sta Iza in Samo Login, sterima je pred leti sekera v med spadnola te, gda sta začnila delati špile za čedne mobilne telefone in tablice. Najbola znana je mobilna aplikacija Talking Tom. V tom leti sta svojo firmo Outfit7 odala Kitajcom, s tistim, ka sta za njau stržila in za tau, ka sta daubila ške za dividende, pa so njuno bogastvo pri novinaj ocenili na 689 milijonov evrov. Za tiste, steri živemo v glavi slovenske kokauši, je najbole zanimivo tau, što so najbole bogati Prekmurci. Tak kak smo zadnja leta že vajeni, je najvišiše na toj lišti, v etom leti na 31. mesti (od lani so zgibili pet mest), držina Karoly iz Murske Sobote, steroj so novinari vözračunali, ka je njeno bogastvo vredno 37 milijonov evrov. Ta držina ma firmo GMT, stera se spravla z uvozom, distribucijo in odavanjom avtodelov. Oni so tüdi zastopniki za prodajo motornih olijov znamke Castrol v Sloveniji, na Rovaškom, v Srbiji in Bolgariji. Vladimir Karoly (gor je zraso v vesnici Središče, pauleg granice z Madžarsko) je z ženo Ido firmo GMT na noge postavo 1992. leta v Murski Soboti. Zdaj sta solastnici tüdi čerki in s simboličnim talon ške zet Tomaž Gider, steri je direktor firme. Drügouvrščeni prekmurski milijonar je Stanko Polanič, steri ma najvejkše tale v firmaj Panvita in Intering Holding. On je z lanskoga 29. mesta spadno na 53. mesto, njegovo bogastvo pa cenijo na 29,1 milijona evrov. Silva Eöry GOVORIMO SVOJ JEZIK (?) GOVORIMO SVOJ JEZIK (?) »Žabarin, marnvam, punam, mornjem, gučin, mejnem se, nad lepo zastopanostjo medijev na dogodku, nato pa izpostavil, romonin ...« - na vse te načine in še marsikako drugače lahko da so se v njegovih mladih letih otroci šele v šoli začeli učiti madv slovenskih narečjih izrazimo, žarsko, danes pa je prav obratda »govorimo svoj jezik«. Ta no. Zato imajo sedaj skupno slednja besedna zveza je bila odgovornost vrtci, dvojezični tudi geslo letošnjega četrtega osnovni šoli in seveda starši, je srečanja Iniciative »Slovenščiše dodal predsednik in napona v družini«, ki je 10. novembvedal prevzem vzdrževanja še ra potekalo na sedežu Državne dveh porabskih vrtcev s strani slovenske samouprave na GorDSS. njem Seniku, in sicer v soorKot zadnji je predsednik Zveze ganizaciji Krščanske kulturne Slovencev Jože Hirnök o svoji zveze (Celovec) in obeh krovorganizaciji povedal, da že od nih organizacij, DSS in Zveze leta 1990 poskuša približati sloSlovencev na Madžarskem. venščino domačim družinam Osrednja osebnost iniciative preko prireditev, kulturnih Udeležence posveta so s kratkim programom pozdravili učenci Martin Kuchling z avstrijske skupin in jezikovnih tečajev. Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča na Gornjem Seniku Koroške je po krajši glasbeni Skrbijo tudi za natisnjeno betočki učencev domače dvojezične osnovne šole pozdravil prisot- sedo, osrednja naloga v vseh družinah ne, se zahvalil organizatorjem in gostiteljem, nanizal prizorišča pa ostaja ohraniti jezik, izročilo in skupdosedanjih srečanj ter predstavil načrte za prihodnost. nost. Toda asimilacijo lahko kvečjemu le Generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih je opozoril na blažimo, je zaključil predsednik. dejstvo, da govorijo stari starši v Porabju drugačno slovenščino Letošnje srečanje je bilo težiščno naod tiste na šolah in tudi cerkev ni opora ohranjanju jezika. Je menjeno razpravi o nekdanjem in sedanjem razvoju Slovencev v Porabju in na avstrijskem Štajerskem ter drugih manjšin v trikotu Avstrije, Madžarske in Slovenije. Prva predavateljica, znanstvena vodja Inštituta Urban Jarnik (Celovec) Martina Piko-Rustia je podrobneje predstavila obe osrednji iniciativi za slovenske družine na Koroškem. Od leta 2010 spodbujajo družine, v katerih je slovenščina še živa (bodisi v starejši ali srednji generaciji), da jo dosledno uporabljajo v družinskem krogu in v javnosti. Mladim Dopoldanske predavateljice: (zgoraj staršem dajejo nasvete, če se otrok slo- Jarnik (Celovec) Martina Piko-Ru Posvet je nagovoril tudi generalni konzul v Monoštru dr. Boris Jesih. Ob venščini upira, obenem pa poudarjajo (spodaj) slovenska zagovornica v m njem osrednja osebnost iniciative Martin Kuchling in višja svetovalka prednosti dvo- in večjezičnosti v družiKiss in znanstvena sodelavka I za porabsko slovensko šolstvo mag. Valerija Perger nah. pa tudi najavil skorajšnji prihod 1-2 obratov slovenskih podje- Sledili sta uvodni predavanji o Slovencih na Madžarskem - njihotij v Porabje kot temelj za krepitev ekonomskega vidika znanja vo preteklost je predstavila porabska etnologinja Marija Kozar jezika. Mukič. V svojem referatu z bogatim slikovnim gradivom je oriPredsednik gostiteljske DSS Martin Ropoš je izrazil zadovoljstvo sala zgodovinsko pot majhne zamejske skupnosti od priselitve slovanskih prednikov vse do padca železne zavese. Besedo je nato prevzela zagovornica slovenske narodnosti v madžarskem Parlamentu Erika Köleš Kiss in zbrane nagovorila v osebnem tonu. Pripovedovala je o otroških letih v slovenski družini, svoji kasnejši borbi za slovenščino na monoštrskih srednjih šolah ter o spremenjenem odnosu madžarske države do narodnosti po letu 2010. Poudarila je, da je porabskih Slovencev malo, zato se morajo z vsemi močmi truditi za povrnitev materinščine v družine. Po krajšem odmoru je prisotnim z govorniškega odra izsledke kvantitativnih raziskav na temo odnosa Porabskih Slovencev do slovenskega jezika predstavila raziskovalka dr. Katalin Munda Hirnök. Porabska etnologinja je s pomočjo grafov prikazala žalostne tedence: močno prevlado madžarskega jezika tako pri Predsednika porabskih krovnih organizacij: (z leve) predsednik DSS Martin Ropoš in predsednik ZSM Jože Hirnök vprašanjih o materinščini kakor pri obvladovanju jezikov ter nji- Porabje, 23. novembra 2017 5 GOVORIMO SVOJ JEZIK (?) GOVORIMO SVOJ JEZIK (?) hovi uporabi v družini. Perger. Porabska novinarka v Prizadevanja Slovencev na avreferatu najprej na kratko oriše strijskem Štajerskem je predmedijsko podobo domače postavila predsednica Kulturnega krajine, nato pa se osredotoči društva Člen 7 mag. Susanne na tednik Porabje in predstavi Weitlaner. Poudarila je, da na strukturo bralcev in odločitev Štajerskem slovenščina nima za uporabo obeh jezikovnih zvrfunkcije v javnosti, le doma sti. Na koncu svojega prispevka in v družini, orisala pa je tudi se avtorica sprašuje o prihodnopoložaj slovenskega jezika na sti skupnosti in njenih medijev. ljudskih in srednjih šolah oziOd lanskega šolskega leta vsaroma tečajih. Izrazila je obžakodnevno obiskuje DOŠ Joželovanje, da kljub sorazmerni fa Košiča na Gornjem Seniku številčnosti slovenske skupnosti Del občinstva in predavateljev. V prvi vrsti predsednik DSS Martin Ropoš mladi učitelj-asistent iz Slovev Gradcu ni pravega zanimanja in slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss; posvet se je odvijal v sejni nije Nino Gumilar. V svojem za učenje »nekoristnega jezika«. tokratnem referatu je predstavil dvorani DSS Znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Attila Kovács je nanizal nekaj zanimivih statističnih podatkov o šolanju in izobrazbi Madžarov v Prekmurju. Tudi pri tej narodnostni skupnosti je opazna močna tendenca opuščanja opismenjevanja v maternem jeziku, čeprav se procesi v zadnjih nekaj letih deloma obračajo. Predavatelj iz Dobrovnika je predstavil tudi lastno zgodbo, sam je namreč od rojstva govoril le švicarsko nemščino, v osnovni šoli pa se je šolal v madžarskem in slovenskem jeziku. Zelo temeljitemu in obsežnemu predavanju o romskem jeziku in kulturi smo lahko prisluhnili od sodelavke Romskega informativnega centra (ROMIC) Monike Sandreli. Nanizala je veliko zanimivosti o vejah in narečjih romščine, tečajih tega jezika, etničnih skupinah Kakšne izkušnje imajo druge skupnosti? O tem so govorili mag. Susanne Romov v Sloveniji, slavnih Romih po Weitlaner, Slovenka z avstrijske Štajerske, dr. Attila Kovács, prekmurski j) znanstvena vodja Inštituta Urban Madžar in Monika Sandreli, Romkinja iz Prekmurja ustia in etnologinja Marija Kozar; svetu in medijski dejavnosti te (tudi v madžarskem parlamentu Erika Köleš Sloveniji priznane) manjšinske skupnos- vlogo pedagoških pomočnikov iz Slovenije v Porabju, cilje njihoti. vega umeščanja, izvajane dejavnosti in odzive na le-te. Še poseINV dr. Katalin Munda Hirnök bej je izpostavil delovanje dramskega krožka, ki je bil za lansko (delno narečno) igro nagrajen, letos pa pripravlja uprizoritev Vandotovega »Kekca«. Strokovni posvet se je zaključil z referatom avtorja tega zapisa, ki pripoveduje o tem, kako je njegova materinščina slovenski knjižni jezik in zakaj se je kasneje kljub vsemu priučil porabskega slovenskega narečja. Le-ta je namreč prava materinščina Slovencev na Madžarskem in le preko njega je lahko nekdo pripadnik skupnosti, ki pa, žal, počasi odmira. Organizatorjem je v največji porabski vasi uspelo prirediti pestro strokovno srečanje, ki so se ga s svojimi kakovostnimi referati udeležili priznani poznavalci problematike Slovencev v zamejstvih in drugih narodnosti v Republiki Sloveniji. Vsi navzoči so se strinjali o potrebi vzpostavitve pozitivnega odnosa do slovenPedagoški asistent na seniški šoli Nino Gumilar (z leve) je govoril o lastnih skega jezika pri mladih družinah in o pomenu izmenjave dragoizkušnjah na šoli, avtor članka Dušan Mukič pa o svojem primeru, saj se je cenih izkušenj pri posameznih zamejskih skupnostih. naučil domače narečje s pomočjo znanja knjižnega jezika Prireditev je podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in V njeni odsotnosti je predavanje glavne urednice našega časo- po svetu. pisa Porabje Marijane Sukič prebrala strokovna voditeljica in -dmglavna organizatorka posveta višja svetovalka mag. Valerija Foto: K. Holec, V. Perger Porabje, 23. novembra 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Gvant, steroga več ne nücamo Tisti gvant, steroga več ne nosimo, ka se nam ne vidi ali je mali grato, nej slobaudno völičiti, zato ka dosta je tašoga lüstva, šterim tau še prav pride. Cejlo leto leko gvant damo tistim, steri so na tau prsildjeni, dapa zdaj, gda de mrzlo, zdaj trbej najbola tistim, steri nejmajo ali si ga ne morejo küpiti. V Železni županiji te gvant po varašaj leko doladamo, gde ga zbirajo ali v glavnom varaši županije, v Somboteli, gde so kontenere vösklali za taši gvant. Dapa dosta lüstva se je taužilo, ka radi bi tisti gvant, ka ga njim več nej trbej, v kontener sklali, samo so kontenerge že puni ali ji sploj nega več tam, gde so dotejga mau stali. Direktor te firme, steri te kontenere prejk majo, je tapravo, ka tam, gde je puni kontener, aj tisto telefonsko številko pokličejo, ka je na konteneri goranapisana, pa te pride avto pa kontener vösprazni. Tau zato ne morejo ovak rejšiti, ka tej kontenerge se vsigdar ovak napunijo. Je tak, ka kakšen kontener pau leta prazen stoji, dapa je tak, ka eden keden puni grata. Zato ka dosta je tašoga lüstva, če kakšni ram küpijo ali kaj erbajo, te cejli gvant v kontener znosijo, še tašoga tö, steri je že sploj nej za nüc. Če falijo kontenerge, tau je pa zato, ka je popravlajo. Dosta kontenerov na nikoj dejejo tisti, steri je gorstrgajo, zavolo tauga, ka tau mislijo, ka je niša vrejdnost v nji. Tak ka če stoj taše poškodovane ali pune kontenere vidi, te aj samo pozove tisto telefonsko številko ka je tam gornapisano pa firma še tisti den da se brigala pa problemo rejši. Direktor še tapravo, ka v plani majo, ka drügo leto še več taše kontenere vöskladejo, etak te v več mejsti pa več gvanta leko dolada lüstvo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Pahor bo še pet let slovenski predsednik Dosedanji predsednik države Borut Pahor je v drugem krogu predsedniških volitev premagal kamniškega župana Marjana Šarca. Pahor je prejel 53 odstotkov glasov, Šarec pa 47 odstotkov. Volilna udeležba je bila 41,74-odstotna. Borut Pahor se je zahvalil vsem, ki so mu namenili glas. Pred petimi leti jih je po njegovem mnenju veliko glasovalo zanj, ker so bili proti tedanjemu predsedniku, zdaj so glasovali, ker so naklonjeni njegovi politiki. Potrudil se bo, da bodo v demokracijo in njene institucije bolj verjeli tudi tisti, ki se na volitve tokrat niso podali. Kot predsednik bo še naprej delal tako kot do zdaj, bo predsednik vseh in bo povezoval. Razume, da ljudje v predsedniku vidijo neposredno izvoljeno osebo in pričakujejo, da se večkrat oglasi. Potrudil se bo, da bo njegov glas bolj slišan, a ne bo delal razkola v slovenski politiki. Marjan Šarec meni, da bi se nad njegovim dosežkom morala zamisliti politika. Težavo slovenske in svetovne politike vidi tudi v tem, da je vse šlo v zabavljaštvo, sam pa politiko jemlje resno. Upa, da se bo Pahor zdaj bolj posvetil nekaterim zadevam, saj ne bo več vodil petletne kampanje. Tekmo je označil kot zanimivo in na trenutke razburljivo. Ponosen je, da se je uvrstil v drugi krog, svoj izid pa vidi kot sporočilo ljudi, da si želijo spremembe, politike, ki izhaja iz prakse, ki razume težave ljudi. Novoizvoljenemu predsedniku je po Twitterju čestital predsednik vlade Miro Cerar. Pričakuje »tvorno sodelovanje v korist Slovenije«. Predsednik parlamenta Milan Brglez mu je zaželel veliko poguma in vladarske modrosti. Pahor bo nov petletni predsedniški mandat začel v soboto, 23. decembra, po izrečeni prisegi v državnem zboru. Mihael (Miška) Tremel »Že od nekda mam velko veseldje delati v goricaj« Mihael (lidge ga bole poznajo pod imenon Miška) Tremel je prava prekmurska legenda. Tau je nej samo zavolo toga, ka se je na svoji gazdiji v vesnici Bokrači kak prvi na Goričkom začno spravlati s turizmom na paverstvi, liki tüdi zavolo drügi reči. Pa pojmo lepou po redi. »Gda sam ges gorraso je vse ovak bilou. Tüdi zime so bile bole strašne, kak so gnesden. Pri nas je po meter snega bilou. Prva sam v osnovno šaulo odo v Andrejce, prouti kraji pa v Püconce. Tau smo te vse peški ojdli, več kak tri kilometre po brejgi dol pa po brejgi gor. Včasi je oča prišo prauti, ka je tir delo, ka smo leko domau prišli,« pove Miška in cujda, ka je že kak mladi začno pomagati doma na paverstvi: »Prva, kak sam šau v šaulo, sam mogo krave na cügli pasti. Že zrankoma ob šesti vöri sam šau krave past, ob pau osmi pa sam te v šaulo šau«. Po zgotovleni osnovni šauli je steu titi v paversko šaulo v Maribor, samo zavolo toga, ka je njegov oča nej steu staupiti v komunistično partijo, pa tüdi v zadrugo (szövetkezet) nej, so njemi tau ne dopüstili, zatau je te šau v paversko šaulo v Rakičani: »V našom rami je prva vancar, steri je za grofa Szapáryja delo, v förtoki malo penez prinesla, tak ka sta z očom leko ram in deset hektarov zemle küpila. In tak smo te tü tüdi ostali. Sestra se je oženila in odišla od dau- na nauvo smo te ške nika nej zazidali, in smo vsakši konec kedna, od petka do nedele, odprli dveri za tiste, steri so radi kaj domanjoga pogeli in spili. Med svojimi priznanji ma, ge pa sam po zgotovleni paverski šauli osto na gazdiji«. 1964. leta je mladi zakonski par paut odpelala na delo, prva za dve leti v Avstrijo, po tistom pa v Dajčland, gé sta v eni fabriki delala: »Na našom paverstvi je bilou za preživeti, če pa si steu kakšno mašino ali vekšo šker küpiti, pa je nej bilou zadosta penez. Vleti, od julija do oktobra, sva z ženo Olgo vsigdar domau prišla in sva pomagala starišom. 1967. leta se je rodila čerka Brigita, po tistom, ka se je 1973. leta sin Branko naraudo, Meli smo tüdi neka posteu za prespati. Tüdi z Maribora so odili v nedelo lidge k nam na obed. Večkrat sam si tak brdo, ka če jim vse šenki dam, bi tau predrago za nji bilou. Od tisti, ka so pri nas tüdi prespali, pa kaj dobroga pogej,« pove Miška Tremel, steri ške furt pomaga, kelko leko, sploj v goricaj in klejti (zemenici), vej pa so Tremlovi znani, ka furt pripouvajo dobra vina: »Že od nekda mam velko veseldje delati v goricaj. Tau je že držinska tradicija bila. 1977. leta smo obnauvili trse, vse smo na soje pa draute dali. Letos sam ške vsakši trs sam zrezo. Če vsakši den štiri ali per redov zrejžem, je dobro. Gda je lepau toplo, ka nega vötra, te rejžem in mi je nej žmetno. Tüdi v kleti rad delam z vinom.« V degustacijski iži je na steni dosta priznanj, stere je Miška Tremel daubo, nej samo za svoja vina, liki tüdi za dosta drügoga, vej pa je že cejli žitek fejst aktiven človek. Tüdi zavolo toga je tau gesen zaslüženo daubo Velko zahvalno listino občine Püconci. »Pri penzionistaj sam podpredsednik našoga drüštva. Pomagam, kelko leko, tüdi v komisiji Starejši za starejše. Vsakši član té komisije pomaga v svoji vesnici tis- Z djagerskimi padaši Miška rad dela v goricaj in v kleti živo. Po tistom, ka je grof zavörtivo, so moji starišge vancarijo, v steroj sta živela že moj stari oča, on je biu že Miška, in moja stara mati küpila od zagrebške banke. Moja mama je dvej leti v Franciji delala, pa je domau pa sva prišla nazaj domau. Telko sva si zaslüžila, ka sam si te tam traktor küpo. In zatau, ka smo brodili, ka samo s paverstvom nemo preživeli, smo se začnili tüdi s turizmom spravlati. Tak smo prenauvili ram, je bilou od domanji turistov največ Primorcov.« Po 25. lejtaj dela je Miška paverstvo prejk dau sini, z ženo sta se tüdi preselila v zidanico, stera je ned daleč od domanjoga rama. »Turizem morajo tirati mladi lidge. Včasi sam cejli den delo na paverstvi, večer pa sam mogo zmantrani z gosti sedeti. Je žmetno bilou. 2001. leta smo začnili prenavlati gazdijo, 2003. leta pa sam poseu mlajšom prejk dau. Zdaj ma sin 25 posteu za turiste, gé pa tö mesto, ka si okauli 80 lüdi doj sede in Porabje, 23. novembra 2017 tim starejšim, steri živejo sami. Ovak s penzionisti odimo tüdi na izlete. Tüdi v Porabje radi pridemo. Na izlete odim tüdi z drügimi drüštvi. Že petdeset let sam gasilec, pauleg toga sam že 40 let tüdi djager, v križevskom drüštvi sam predsednik. Tak mi je tau zdaj že vse dosta, pa se škem drügo leto malo tej funkcij rejšiti, ka mo malo več cajta za sebe meu,« je na konci ške povedo Miška Tremel. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv 7 Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Madžarska PODPISALI SO PET NOVIH POGODB V Martjancih pri Murski Soboti so v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija- based tourism – HBT, E-documenta Pannonica in Back in the day. Direktor Simon Balažic je podpisal pogodbo v imenu HI-FI Videostudio d.o.o., ki je vodilni partner projekta Mura Raba Tour. (Arhiv HI-FI Videostudio d.o.o.) -Madžarska za programsko obdobje 2014–2020 podpisali pet pogodb o sofinanciranju iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Skupaj s šestimi projekti, ki so že v izvajanju, in dvema projektoma, ki bosta pogodbo podpisala naknadno, je bilo v okviru programa doslej odobrenih 13 projektov. Tretji rok za oddajo projektov se je zaključil 11. aprila, končna odločitev o odobritvi projektov pa je bila sprejeta v začetku julija. Skupna vrednost razpisanih projektov, s katerimi naj bi dosegli dolgoročne učinke v turizmu, pri javnih storitvah ter pri naravni in kulturni dediščini skupnega obmejnega območja in trajnostnem povezovanju, je 14,8 milijona evrov. Slovenija in Madžarska v čezmejnih projektih v okviru teritorialnega sodelovanja sodelujeta že štirinajsto leto. V tem času sta uspešno izvedli čez 200 projektov. Za sofinanciranje je bilo tokrat odobrenih 7 projektov (prejeli so 26 vlog) v skupni vrednosti 3 milijone evrov sredstev ESRR. Uradnega podpisa pogodb so se udeležili predstavniki vodilnih partnerjev petih odobrenih projektov, in sicer Mura Raba Tour, TELE-KA-LAND, Horse V okviru projekta Mura Raba Tour, katerega vodilni partner je HI-FI Videostudio d.o.o. iz Murske Sobote (kot partnerji sodelujejo: s slovenske strani Občina Šalovci in Kocljevina – zavod za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, z madžarske pa občini Andovci in Csörötnek ter monoštrsko turistično društvo) bodo v treh letih pripravili turistični produkt Mura-Raba tour s štirimi programi: vodnim, konjeniškim, pohodnim in kulturnim turizmom. Pri projektu TELE-KA-LAND bodo partnerji gradili na rezultatih že izvedenega projekta Pet poštnih kočij, vzpostavili pa bodo tudi mrežo pravljičnih parkov. Zavod nazaj na konja, vodilni partner projekta Horse based tourism – HBT, bo s partnerji uveljavil nov koncept konjeniškega turizma, s katerim bo mogoče preko inovativnih programov doživetij odkrivati naravno in kulturno dediščino čezmejne regije. S projektom z akronimom E-documenta Panonica, katerega vodilni partner je Pomurski muzej Murska Sobota, bodo vzpostavili trajno strateško partnerstvo petih kulturnih ustanov, ki bodo oblikovale interdisciplinarno bazo verodostojnih arheoloških, etno- V künji inda in gnes (46) Greblo-omelo-lopar Szénvonó-pemet˝ lapát kenyérsüto Te škeri so nücali v künji, gda so eške doma v peči pekli krü. Gda so drva dojzgorejla pa je samo vaugardje ostalo v peči, so tau vaugardje z greblom vöpotegnili iz peči. Po tistom so z mokrov omalov lepau vözbrisali peč pa z loparom nutdejvali krü. 5-8 kolačov krüja so pekli na gnauk. En krü je vago 3 kile. Tau je ednoj držini dojšlo za dva-tri kedne. loških, kulturnozgodovinskih in biografskih podatkov v kulturni dediščini 120 krajev na čezmejnem območju. S projektom Back in the day Od te škeri gnes nücamo samo »omalo«, s šterim pod gorperemo. Marija Kozar pa sta se povezala RIS Dvorec Rakičan in vaški muzej na prostem Göcseji Múzeum iz Zalaegerszega. Silva Eöry Slovenska meša 26. novembra v 14.00 vöri de na Dolenjom Seniki SLOVENSKA MEŠA Pri meši de spejvo Mešani pevski zbor ZSM Avgust Pavel z Gorenjoga Senika Porabje, 23. novembra 2017 ... DO MADŽARSKE Orbán: »Pravično je, da imajo zamejski Madžari glasovalno pravico« Premier Orbán meni, da je današnji madžarski volilni sistem pravilen in pravičen, saj izraža, da pripadamo k istemu narodu (naciji), le naš položaj bivanja je različen. »Zato smo se odločili tako, da imajo madžarski državljani, ki tudi živijo na Madžarskem, dva glasa, zamejski Madžari z madžarskim državljanstvom le en glas«, je povedal na Stalnem vsemadžarskem zasedanju v Budimpešti in dodal, da tisti, ki želi ta sistem spremeniti, naleti na neodobravanja oz. nasprotovanja. Obenem je nagovarjal zamejske Madžare, naj se jih vse več registrira za naslednje volitve, njihove voditelje pa, naj spodbujajo k temu svoje madžarske zamejske skupnosti. Njegov govor je bil tudi neke vrste odgovor bivšemu premieru Ferencu Gyurcsányu, predsedniku stranke Demokratična koalicija, ki si močno prizadeva, da bi zamejski Madžari sicer imeli državljanstvo, le brez volilne pravice. Strožji pogoji pri finansiranju volilne kampanje Parlament se je prejšnji torek odločil za strožje pogoje pri finansiranju volilne kampanje. Na prejšnjih volitvah strankam, ki niso dosegle 1 odstotka glasov na volitvah, ni bilo potrebno vračati denarja državi, ki so ga dobile za finansiranje lastne kampanje pred volitvami. Prav zaradi tega se je v obdobju pred prejšnjimi volitvami ustanovilo ničkoliko strank, ki so po volitvah utonile v pozabo. Parlament se je za naslednjo volilno kampanjo (volitve bodo verjetno marca ali aprila naslednje leto) odločil, da bodo stranke, ki ne bodo dosegle enega odstotka na volitvah, morale vračati podporo državi. V kolikor stranka do določenega roka tega ne bi storila, potem se dolžnost prenese na predsednika stranke, ki bo za dolg odgovarjal tudi z lastnim premoženjem. 8 Ka gnes taostane, tisto počaka Malo je že taši družin v Porabji, gde več generacij žive vküper, tak kak gnauksvejta. Zato, ka zdaj mlajši že vsi posaba škejo živeti. V Števanovci pri Broužini tri generacije živejo vküper. Veselo, pa ka se mena fejst vidi, so vsigdar koražni. Tau je dobro pri tašom rami, de več generacije je vküper, ka nekak je vsigdar doma, če drügi nej, te tisti, steri so že v penziji. Gazda Karči Dončec je že pomalek deset lejt v penziji, pa kak je tapravo, on od prvoga dneva uživa, zato ka zdaj nejma tiste brige, kak da je v fabriko Opel odo delat. - Karči, od steroga leta ste v penziji? »Od leta 2009, od 2. decembra, zdaj že pomalek osem lejt. Dja sem se brž vcujvzejo k tauma, ka nej trbej več delat odti. Ka je falilo malo, tau so padaške bili, s sterimi sem vtjüper delo. Ovak je pa že tak pri cajtoma bilau v penzijo oditi, zato ka dojšlo mi je, tak sem skur pau leta duže delo. Opel je z ministrstva daubo niše pejnaze, te je tö niša navola bejla, pa te so nikoga nej taposlali, še tisti so mogli delati, steri bi že v penzijo mogli oditi. Dja sem tak mislo, če juliuša fabrika dolastane, te potistim mena več nede trbelo delati, zato ka mena avgustuša tak dolaprteče. Dapa nej tak bilau, do 1. decembra sem mogo delati, pa samo 2. so me pistili v penzijo.« - Iz stere fabrike ste šli v Opel delat? »S kosavne fabrike sem odišo v Opel, zato ka tam je že vse proto konca šlau, nej bilau dela. Istina, sprvoga sem zmišlavo, ka aj delam, vejš, da človek že več deset lejt v ednom mesti dolapotegne, te je zato nej vseedno. Te me je še doktorca Dorina nagučavala, aj ne baudem nauri, aj se glasim pa aj dem v Opel delat. Tak sem se te dja tü zglaso pa nej nadudja vöro šlau, pa te čas, ka si ga ka so go töj v Varaši redli.« sem gnauk samo valas dau- emo, šest, sedem fele dela si - Zdaj ste že doma v penbo, aj dem nuta na tašo po- mogo naprajti. Dostakrat, ziji pa kak vidim, redno gučavanje, pa te tak so me gda te male 4, 5 šrajfov si gazdöjvate. goravzeli.« nej mogo prijati, pa so ti vö »Pravico ti povejm, žena - Ka ste meli tam za delo? iz roke leteli, te je stejska svoj tau, ka ga je erbala, nej »Gda so še redli v Varaši v bejla, zato ka si 38 sekund odala, tisti tau je ranč eden Oplu avtone, te sem hektar, s tauga je tripri karoseriji bejo pa fartala sejanja, drügo sem švarco. Sprvoga pa kromči. Töj prejk vejš, kak sem se dja doma še mamo edno bojo od toga dela, vsignjivo, ta tü posejena, dar sem na tau mislo, tak ka mi še delamo ka sem kaj nej dobro ranč tak kak dotejzašvarco pa na pauti ga mau, samo telko, razleti avto. Eden avto, ka zdaj že nejmamo kak je na traki üšo, sekrav.« dem taši postaj je emo, - Kak se branite divpa bile so taše postajačine? je, gde v šesti, sedmi »Električni pastir mejstaj smo mogli mam, tam prejk na tisšvarcati. Tej aparati ti njivi, stera je daleč, so velki bili, s sterimi ga sončne celice napasmo švarcali, tak ka jajo, doma pa žnjauro sprvoga se je človek mam po drogaj prejkleko meto z njimi, dopotegnjeno, pa z 220 čas si ga ta nutspravo, voltom dé. Leko, ka je Karči Dončec (Broužin) si sam puni cigretline kama je trbelo. Tau je drago bilau, dapa tau fejst aklavo delo bipravim, ka je vrejdno lau, zato ka če si kaj malo emo. Če si zgotauvo ali nej, bilau, brezi tauga bi nikanej vcujkloncno, te se je tau že drügi motor je že üšo na mogli prpauvati.« na avtoni vidlo, gda so ga traki. Gda si nikak nej mogo - Pomauč zato mate na dolapofarbali. Leko povejm zgotauviti, te je bejla edna gazdiji, nej samo sin, vnuk že tö vozi traktor. »Zdaj najbola samo vnuk Martin vozi traktor, dja nej, zato ka gda sem še mladi bejo, te smo nej meli traktor, sledkar te pojep vozo, zdaj pa Martin, dapa on se je tak za tau včijo. Pa ovak tö, dja mo se na stare dni v traktor vlačo, gda so töj mladi?!« - Zdaj že bola mirno leko živete, ka nej vam trbej delat odti, nej? »Tau tak vsakši vej, ka sem S svojimi kolejgari v fabriki Opel dja furt odo foci (nogomet) po pravici, ka edno leto sem taša žnjaura, ka si go poteg- gledat, če je sonce sijalo ali trpo, dapa sledkar, gda je že no, pa te je motor stano, dež üšo, če smo doma špilali šlau, te sem že samo s pulo- dapa nej samo tvoj, liki cejli ali smo se pelali. Dapa tau nja močtjauv delo. Dapa te red. Tak ka tašo nej bilau, če ne vejo, zaka sem taknjau. smo pa taknjali, zato ka av- si nej emo časa, te si kakšni Zato, ka če bi tadale odo tone več nej, samo motore šrajf vönjau, tašo se je nik- foci gledat, te bi od tistac smo delali v fabriki. Tam na dar nej zgaudilo, če si ti nej iz Opela nej üšo v penzijo. tistom traki, gde je motor vzejo vpamet, te drügi, ka so Tistoga reda so fejst začnili, üšo, je še bola aklavo bilau, za teuv stali. Zato smo pa te ka sondo trbelo fudati, če zato ka tam tašo nej bilau, tau bejlo opel Astro, ka go si pejo ali nej. Gda smo mi ka dolastaneš. Vse je na mamo, küpli, ka smo vedli, na tekme odli, dostakrat še Porabje, 23. novembra 2017 večer v davetoj vöri smo v krčmej pili. Tak ka gvüšno bi gnauk tak zopodo, ka zarzanka, če bi fudo, sonda bi vöpokazala, ka sem pejo. Zavolo tauga sem bola enjo pa sem nej odo več na nogometne tekme, pa nej bilau naletja. Vejš, kelkokrat so me nagučavali, aj dem, vejpa tak samo eden šör ali dva spidjemo, dapa dja sem tak znau, ka s tauga bi osem pa še več bilau. Vidiš, zdaj, gda bi že leko odo, zdaj pa v Števanovci več nega nogometne ekipe.« - Zdaj, gda sem ranč prejšo, sem vido, ka ste ranč cigaretline punili, od steroga mau vi kadite? »Tak dvajsti lejt sem star bejo, gda sem začno kaditi. Gnauk vejm, ka sem osem mejsecov vönjau, ovak sem vsigdar kadijo. Te je pa tak bilau, ka barbejrkinja v kosavnoj fabriki mi pravla, ka baukše bi bilau, če bi več nej kadijo. Težko, dapa nikak sem se krajvzejo, samo za par tjednauv sem že devetdesetšest kil vago, gda sem pa cipale sto si zvezati, sem že stonjo. Gda sem drügopaut nazaj üšo k barbejrkinji, sem pravo, aj me pogledne zdaj, kak vögledam, ka več ne kadim. Vejš, ka mi je pravla: „Vam tau ne povejm, ka aj kadite, dapa tau tö nej, ka aj taknjate«. Pa te odtistoga mau pá kadim. Dja na den dosta skadim, dapa če mena s cugom, z avtonom se trbej kama pelati ali če sem v tašom mesti, ka nej slobaudno kaditi, dja cejli den vözdržim.« - Gda sem prejšo, ranč ste niše drvenke meli v rokej, ka delate ali ka ste steli delati? »Po kukrco sem sto tejti, ka go dolasemelem, dapa nišo silo nejmam, ka gnes taostane, tisto počaka pa zranje tanapravim, vejpa v penziji sem pa čas mam.« Karči Holec 9 Prejk Müre sem prihajo ... - 12. Na Vogrskom so po leti 1880 začnili stvardjati takzvana »izobraževalna drüštva« (közművelődési egylet) v tisti krajinaj, gde so živele drüge narodnosti: tak med Slovakami, na Erdeljskom, v Podkarpatji, v Vojvodini pa Slovenskoj krajini. S temi so steli pokrepšati madžarski gezik ino düšo, z nej madžarskoga lüstva pa (s pomočjauv šaul ino škonikov) napraviti vörne Madžare. V soboškom okraji so idejo takšoga drüštva naprejprinesli škonicke že leta 1893 na Tišini, leta 1897 pa so v Murski Soboti stvaurili Madžarsko izobraževalno drüštvo za Slovensko krajino (Vendvidéki Magyar Közművelődési Egyesület - VMKE). Delüvalo je do konca prve svetovne bojne, mejlo je več cilov: stvardjati madžarske šaule, vrtce, mladinske pevske zbore ino knjižnice; slovenske mlajše pošilati v vogrske vesnice; talati madžarske molitvenike, pesmarce pa drüge knige; pomagati gorvzeti vogrska imena. Drüštvo je vödavalo novine Muraszombat és Vidéke, v šterom tedniki so pisali v vogrskoj pa prekmurskoj rejči. Bile so najbole važne novine tisti cajtov, vejpa ž nji eške gnes leko dobimo dosta informacij o tem, kak je lüstvo v Murski Soboti pa kauli njé živelo. VMKE je mejlo glavni ciu, ka »s pomočjauv ljudski škonikov, cerkve, oblasti ino vönavčeni lidi v fundamenti pomadžari krajino ... od štere lüstvo nema nej literature nej gramatike«. Tá zemla je prej v veukoj nevarnosti, ka »od časa do časa prihajajo sé slavski apoštoli pa na znanje davajo potrejbo po enotnosti Slavov, talajo fale knige, kalendare ino novine, štere vödavajo njina vörska drüštva.« Leta 1899 so stvaurili Izobraževalno drüštvo Dolnje Lendave in okolice, štero je v svoji novinaj napisalo: »Komi Na pauti v 20. stoletje - Kancsócz - Szentbenedek; Cankova - Tóthidegkút - Vashidegkút. Za pravico do nücanja maternoga gezika po šaulaj se je dosta trüdo tišinski dekan dr. Franc Ivanocy. Tačas, ka je nej emo kaplana, je sám včiu vöronavuk v svojoj fari. Te je že gorprišo, ka more tau včenjé biti v maternoj rejči. Zatok je vödau »Málo biblio z - kejpami« ino proso sombotelskoga püšpeka Kornéla Hidasyna, aj knige naprejspiše za vse slovenske šaule v püšpekiji. Tau se je rejsan zgodilo, ništerni pa so se zavolo toga prauti Ivanocyni obrnauli: un prej šké, aj se »slovenski mlajši vöronavuk slovenski včijo in se spovedavajo slovenski«. S talanjem mohorski knig pa je prej zatajiu domovino. Püšpek se je zavolo toga odlaučo, ka more Ivanocy tihinske knige vöminiti s takšimi, štere do vödale domanje drüžbe v domanjoj prekmurskoj rejči, depa pri vöronavuki more mujs nücati vogrsko rejč tö, njegvi šaularge pa se morejo navčiti madžarske posvejtne pa svete pesmi ino takše spejvati pri mešaj pa na svetkaj. Leta 1902 je nauvi püšpek dr. Vilmos István piso svojim slovenskim dühovnikom, ka njina lübezen do prekmurske rejči ne more biti naaupek, če je nej na pauti včenjej vogrskoga gezika. Zatok je dau idejo, ka aj naNa konci 19. stoletja so na Vogrskom vesnicam dali nauva madžarska imena - gnes so že pravijo drüštvo, štero bi vödavalo tak v Prekmurji kak Porabji dvojezične table dobre katoličanjnarhije samo 44,4 procenta Budinci - Büdincz - Büd- ske knige v domanjoj rejči, Madžarov, leta 1910 pa že falva; Čepinci - Csöpincz štere bi lüstvo leko štelo mesto 54,5 procenta. Navzaučnost - Kerkafő; Gornji Petrov- tihinski mohorski knig. drügi narodov pa so lepau ka- ci - Felsőpetrócz - Péterhe- Ministrski predsednik Kálzala imena vesnic, potokov, gy; Mačkovci - Macskócz mán Széll je piso šaulskomi plamin, dolin ino držinska - Mátyásdomb; Kančovci ministri Gyuli Wlassicsi, ka je dober krü, šteri rasté na na- imena miljaunov lüdi. Zatok šoj zemlej, pridoblenoj s pü- je cesar ino krau Franc Jožef kšami, ma more lepau djati I. na prošnjo madžarski polimadžarska rejč tö ... zatok aj tičarov leta 1898 potrdo Zav našoj lejpoj domovini nede kon o poimenovanji občin nikoga, šteri bi nej znau ma- ino drügi krajov. Té je dojzadžarskoga gezika«. O Sloven- povödo nücanje stari geografcaj kauli svojoga varaša so Lendavčarge napisali, ka so »mérni ino baugajo, nejso panslavisti ali protivniki Madžarov, neškejo vö z rosaga, neškejo veuke jugoslovanske države ... za nji je madžarska rejč gezik višiše kulture ... v vsakšoj njinoj vesnici bi mogla biti edna madžarska šaula ino za tresti lejt bi se več Dr. Franc Ivanocy (Kodila) se je naraudo malim pavrom v vesnici Ivanovci ino grato eden najvekši edna slovenska narodni büditelov rejč nej čüla v Zalskoj županiji.« ski imen v šaulski knigaj, na Takša politika je pripelala do napaj (zemljevidaj) pa pečattoga, ka je bilau na Vogrskom linaj. Poglednimo en par »nauv statistiki vsikdar menje nej vi imen« z nam najbližanjomadžarski lidi. Leta 1869 je ga Goričkoga (slovensko bilau v madžarskom tali Mo- ime - staro ime - nauvo ime): Porabje, 23. novembra 2017 »med prekmurskim lüstvom nega panslavističnoga čütenja, vidimo pa znaménja, ka se na tihinskom pripravlajo, ka aj bi tau čütenje prebüdili s knigami iz južnoslovanski dežel sausednje Avstrije ... istina, ka knige Mohorove drüžbe nemajo političnoga pa narodnostnoga znamenja, liki samo cerkveno … moremo pa je donk vničiti, vej pa leko gratajo stüdenec slavskoga düha.« Tak so se katoličanjski velikaši na Vogrskom odlaučili za vödavanje cerkveni šaulski knig pa molitvenikov v domanjoj slovenskoj rejči - depa samo v sigurnom madžarskom dühi. Minister Wlassics pa je donk nej dau svojo ime k »prekmurskoj akciji«, eške več, nej go je sto dopüstiti. Tau pa je bilau vse zobston, sombotelski püšpek Vilmos István se je že zgučo s Francom Ivanocynom, ka oprvin vödajo kalendar, sledik pa napravijo knižno drüžbo. Tak je geseni 1903 (med drügimi s pisanji dr. Ivanocyna, Ivana Baše, Jožefa Klekla st. ino ml. pa Jožefa Sakoviča) oprvin vöprišo »Nájszvetejsega Szrca Jezusovoga Veliki Kalendár za Lüdsztvo«. Knižna drüžba pa se je donk nej posrečila, Mohorova drüžba je obdržala vekši tau svoji prekmurski članov. Franc Ivanocy se je do smrti dosta koriu s civilnimi velikaši pa tistimi cerkvenimi gospaudami, šteri so bili prauti Slovencom. Vö je držo pri tem, ka má vsakšo lüstvo naravno pravico do nücanja materne rejči - Slovenci med Mürov ino Rabov ranč tak. Po Števani ino Mikloši Küzmiči je biu Ivanocy med najvekšimi delavci za prekmursko slovensko kulturo, za nadruknivane knige. Po njegvoj peldi so se začnili domanji katoličanjski dühovniki bole povezüvati z rojaki na drügoj strani Müre. -dm- 10 Mihael (Miška) Tremel SPORAZUM REŠUJE MARSIKAJ, NE PA VSEGA Sporazumi rešujejo marsikaj, ne pa vsega, je v politični pa tudi v siceršnji praksi nekaj običajnega. Delno je to spoznanje tudi povod za nekoliko obsežnejšo predstavitev razprave, ki jo je ob 25. obletnici podpisa Slovensko - madžarskega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji pripravila dr. Katalin Hirnök Munda. Avtorica je v prispevku na mednarodnem znanstvenem srečanju predstavila pogled pripadnikov slovenske narodne manjšine na Madžarskem na dvostranski sporazum s pomočjo intervjujev, ki jih je imela septembra s predsednikoma Zveze Slovencev (Jože Hirnök) in Državne slovenske samouprave (Martin Ropoš), pa tudi z zagovornico Slovencev v madžarskem Parlamentu (Erika Köleš Kiss). Zelo pomembna se avtorici zdi politična participacija slovenske manjšine - institucija zagovornika, ki je bila tudi dalj časa redno na dnevnem redu zasedanj slovenskomadžarske mešane komisije in se je realizirala z izvolitvijo zagovornice slovenske manjšine na parlamentarnih volitvah na Madžarskem leta 2014. Na šestnajsti seji mešane komisije so poudarili, da je delovanje zagovornice slovenske narodnostne skupnosti velikega pomena za Slovence na Madžarskem. »Pozdravili so njen nagovor v slovenskem jeziku v madžarskem parlamentu, ki je bil pred dnevnim redom, ob dnevu državnosti in 25. obletnici osamosvojitve Slovenije.« O govoru slovenske zagovornice so poročali slovenski in madžarski mediji, tudi časopis Porabje, ki izhaja od leta 1991 in je edini tiskani medij Slovencev na Madžarskem, zato ima ob informiranju še eno ključnih vlog pri ohranjanju narodne identitete in maternega jezika Porabskih Slovencev. Te zadeve je mogoče ocenjevati tudi skozi dejstva, da pri Slovencih na Madžarskem v preteklosti ni bilo ne tradicije ne možnosti političnega in drugega udejstvovanja v narodnostnem smislu, v okviru Demokratične zveze južnih Slovanov so bili v manjšini in so se morali nove situaci- Ocena o učinkih sporazuma se kaže v dolgoročnem, sistematičnem financiranju manjšinskih inštitucij v Porabju, kot so dvojezični šoli in vrtca na Gornjem Seniku in v Števanovcih, Etnološka zbirka na G. Seniku, časopis Porabje in Radio Monošter. Sklenjene so pogodbe o dolgoročni zaposlitvi pedagoških asistentov za slovenski jezik na šolah in vrtcih v Porabju. O tem so na komisiji razpravljali večkrat, Etnologinja Marija Kozar Mukič, ki je dejavna pri organizaciji prireditev v Sombotelu, in dr. Katalin Munda Hirnök, avtorica razprave Pomen dvostranskega sporazuma - pogled pripadnikov slovenske narodne manjšine na Madžarskem, ki ga je imela na Mednarodnem znanstvenem srečanju v Ljubljani ob 25. obletnici podpisa sporazuma je in možnosti za delovanje privaditi. Ravno tako so se morali privaditi delu v mešani komisiji, kot so zaupali sogovorniki, ne glede na dolžino njihovega mandata. Najdaljši mandat ima predsednik Zveze Slovencev, ki je član mešane komisije od 1. seje leta 1995, bil je tudi pri podpisu sporazuma. Predsednik Državne slovenske samouprave se je pridružil leto pozneje, od 15. seje (2014) pa še zagovornica slovenske manjšine Erika Köleš Kiss. Katalin Hirnök Munda je iskala odgovore na tri osnovna vprašanja, in sicer: 1. Kako se kažejo učinki dvostranskega sporazuma v Porabju, kateri so bistveni dosežki in še nerešene tematike; 2. kako je z učinkovitostjo dela mešane komisije in 3. pomen sporazuma za razvoj slovenske narodne skupnosti. zdaj so naloge uresničene v okviru dvostranskega Programa sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in znanosti. Avtorica, na osnovi pogovorov s predstavniki narodnostnih organizacij, opozarja tudi na dolgotrajne odprte probleme in postavlja na prvo mesto doslej neuspela prizadevanja za izboljšanje gospodarskega razvoja v Porabju. Sogovorniki so se strinjali, »da bi razvoj gospodarstva pozitivno vplival na izboljšanje socialnega položaja prebivalcev in zmanjšal izseljevanje, zlasti mladih, ki se zdaj v velikem številu zaposlujejo v sosednji Avstriji (dnevna migracija) ali v drugih delih Madžarske. Navzočnost slovenskih podjetij pa bi lahko motivirala starše in tudi učence, da se splača učiti slovenski jezik, in ozaveščati Slovence v Porabju, da ima jezik ekonomsko vrednost.« Državi bi morali ponuditi ugodnosti slovenskim podjetjem, ki bi se odločila za Porabje. Nobeno slovensko podjetje ne bo prišlo v Porabje samo zato, »ker tukaj živijo ubogi Slovenci«, je menil eden izmed sogovornikov, izpostavi avtorica študije. K temu je obvezno dodati, česar ne piše raziskovalka INV, in sicer, da v najnovejšem obdobju madžarska vlada izdatno z dovolj visokimi vsotami denarja podpira gospodarski razvoj Madžarov v Prekmurju (pa tudi šport ter od prej izobraževanje in kulturo). Kar seveda ni narobe, kar samo od sebe pa se zastavi vprašanje, ali ne bi lahko tudi Slovenija nadaljevala s finančno pomočjo na enak način kot, denimo pri vzorčni kmetiji in predelovalnici sadja na Gornjem Seniku. Vsekakor tema za razpravo na mešani komisiji in zagotovo še kje. Razpravljali so tudi o stalni nalogi, kakovosti dvojezičnega šolstva in učenja slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji, zaposlovanju dodatnih asistentov na šolah, o javni rabi slovenskega jezika in vidni dvojezičnosti ter skrbi za izobražene kadre v narodnostnih organizacijah in drugih okoljih. Drugo, še kako pomembno področje proučevanja se je dotikalo učinkovitosti delovanja mešane komisije. Ugotovitev je, da je bilo zlasti zaradi madžarske strani prvo desetletje in pol uresničevanje priporočil prepočasno, zato je tudi Porabje po četrtem zasedanju poudarilo, da »ni dovolj le proučiti možnosti.« Po sedmem zasedanju komisije pa je ista avtorica (Marijana Sukič) zapisala: »Kdor čaka, dočaka,« in izpostavila: »Manjšinci vemo, da od predlogov do izvedbe po navadi poteče precej časa. Porabje, 23. novembra 2017 Vemo pa tudi to, da - čeprav ne na eni, ne na drugi strani meje nimamo veliko časa - kdor čaka, dočaka.« Sledilo je kar nekaj vzpodbudnih sej, pa tudi zapletov, ko je bilo prekinjeno zasedanje leta 2005 v Budimpešti zaradi zahteve po recipročni zaščiti slovenske in madžarske manjšine. V zadnjih letih se je ozračje na zasedanjih vidno izboljšalo, »kar pozitivno vpliva na delo komisije. K učinkovitosti v veliki meri prispevajo predhodne priprave in uskladitev z vsemi deležniki.« Ugodno je tudi ocenjeno, da seje niso samo v glavnih mestih, marveč v okoljih, kjer manjšini živita, v Porabju in v Prekmurju. Avtorica je zapisala, da je sporazum zelo pomemben pravni dokument, večina vprašanj, povezanih z manjšinskim življenjem, je prišla v zapisnike in so deloma ali v celoti uresničena. »Sporazum je in bi moral biti neke vrste mala biblija za ljudi, ki delujejo na narodnostnem področju, kot je v pogovoru poudarila zagovornica slovenske manjšine. Pokriva precej široko področje in vsebuje vse bistvene elemente, ko gre za sodelovanje dveh držav.« Koliko je 25. obletnica podpisa sporazuma priložnost za njegovo aktualizacijo in ali so se tega dotaknili na seji mešane komisije na Brdu pri Kranju, o tem v naslednjih številkah Porabja. Na deseti in enajsti seji so se sicer že pogovarjali o aktualizaciji in zapisali, da bi kazalo sporazum pregledati in prilagoditi novim razmeram, »kajti marsikaj je čas prehitel in ni več aktualno, medtem ko je članstvo v Evropski uniji prineslo nove naloge in drugačno ravnanje.« Besefilo in fotografija: Ernest Ružič 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 24.11.2017, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI HD, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.25 ČUDOVITA JAPONSKA: PREFEKTURA IVATE, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, GLOBUS, TOČKA PRELOMA,15.20 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 16.05 DUHOVNI UTRIP, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.20 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 KINOTEKA: FILM NOIR IN BOGART-BACALL, GOST DR. PETER STANKOVIĆ, 23.25 IMETI ALI NE, AM. FILM, 1.10 PROFIL, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL PETEK, 24.11.2017, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 9.05 NA VRTU, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.30 HIŠICA V PRERIJI (VI.), AM. NAD., 11.20 HALO TV, 12.25 NORDIJSKO SMUČANJE SVETOVNI POKAL, 14.10 DOBRO JUTRO, 16.35 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.00 HIŠICA V PRERIJI (VI.), AM. NAD., 18.00 HALO TV, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 18.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 19.40 MULČKI: DAJMO, SNOOPY!, RIS., 20.05 KONEC TEDNA, ANG. FILM, 21.45 KDO BI VEDEL, ZABAVNI KVIZ, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.30 POPŠOP, 1.10 GLASBENI SPOTI, 2.20 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 4.00 ZABAVNI KANAL, 5.25 GLASBENI SPOTI SOBOTA, 25.11.2017, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, 6.05 ODMEVI, 6.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 INFODROM, 10.15 OSVEŽILNA FRONTA, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 10.45 SVETLE LUČI IN VELIKI UMI, DOK. SER., 11.40 TEDNIK, 12.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 13.50 NA VRTU, 14.15 AMBIENTI, 14.50 RUSIJA – TRENUTKI PRED REVOLUCIJO, DOK. ODD., 16.00 OD BLIZU, POGOVORNA ODDAJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 70 LET EKONOMSKE FAKULTETE, DOK. ODD., 17.45 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 18.00 SLADKO ŽIVLJENJE Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 KALIMERO, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 KDO BI VEDEL, ZABAVNI KVIZ, 21.15 BUČKE, IZMIŠLJENE NOVICE, 21.45 SKRIVNOST JEZERA, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 BURGUNDSKI VOJVODA, ANG.-MADŽ. FILM, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, INFO-KANAL SOBOTA, 25.11.2017, II. SPORED TVS 6.30 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.15 DOBER DAN, 10.20 HIŠICA V PRERIJI (VI.), AM. NAD., 11.25 MED VALOVI, 12.10 SLADKANJE Z RACHEL ALLEN, 12.40 ČUDOVITA JAPONSKA, JAPONSKA NANIZANKA, 13.40 ČAROKUHINJA PRI ATU: FRANCOSKA KUHINJA, 14.10 NOCOJ V PALLADIUMU, 15.15 ALPSKI MAGAZIN, 15.55 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 16.15 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 18.15 MAGAZIN FIFA, 18.55 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 21.20 ZVEZDANA, 22.10 GAETANO DONIZETTI: LJUBEZENSKI NAPOJ, POSNETEK OPERE Z LETALIŠČA MALPENSA, 23.40 ARITMIČNI KONCERT, 0.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.30 GLASBENI SPOTI, 2.40 NORDIJSKO SMUČANJE, SMUČARSKI SKOKI, 4.30 ALPSKO SMUČANJE, 5.40 GLASBENI SPOTI NEDELJA, 26.11.2017, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 9.55 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA HD, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: KDO JE UBOG?, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 ZABAVA 2, FR. FILM, 16.45 KINO FOKUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 ZMAJČI ZMAJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 MODNA HIŠA VELVET, ŠP. NAD., 21.25 ZGORAJ BREZ: PROF. DR. ZVEZDAN PIRTO- ŠEK, 22.15 POROČILA, 22.45 TROJANKE, DR. SVETLANA SLAPŠAK, DOK. FILM, 23.45 ZA LAHKO NOČ: VITO MARENCE Z GOSTI, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, 1.35 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.00 INFO-KANAL NEDELJA, 26.11.2017, II. SPORED TVS 6.45 DUHOVNI UTRIP, 7.00 GLASBENA MATINEJA: 16. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV SLOVENIJE, 7.50 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.25 70 LET EKONOMSKE FAKULTETE, DOK. ODD., 9.05 ČUDOVITA JAPONSKA, JAPONSKA NANIZANKA, 11.10 ŽOGARIJA, 11.40 ČEZ PLANKE: CARIGRAD, 12.40 ZVEZDANA, 13.25 AMBIENTI, 14.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 14.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 17.05 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 18.30 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 21.00 ŽREBANJE LOTA, 21.10 NESMRTNI, ODDAJA O ŠPORTNIH VELIKANIH, 21.40 GOLJUFIJA (I.), DANSKA NADALJEVANKA, 22.40 GAETANO DONIZETTI: LJUBEZENSKI NAPOJ, POSNETEK OPERE Z LETALIŠČA MALPENSA, 23.55 BUČKE, IZMIŠLJENE NOVICE, 0.15 VIKEND PAKET, 1.40 GLASBENI SPOTI, 2.50NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 4.40 ZABAVNI KANAL5.55 GLASBENI SPOTI PONEDELJEK, 27.11.2017, I. SPORED TVS 5.55 UTRIP, 6.10 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 SLADKO ŽIVLJENJE Z RACHEL ALLEN, 10.45 10 DOMAČIH, 11.20 NAJ MUZIKA IGRA; ELDA VILER, 12.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 12.25 ČUDOVITA JAPONSKA, JAP. NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 SVETO IN SVET, 14.30 OSMI DAN, 15.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.30 FIRBCOLOGI, 15.55 Z GLASBO IN S PLESOM, PREVETRIMO MESTO Z GLASBO - 50 LET GLASBENE MLADINE LJUBLJANSKE, 16.25 PROFIL: TONE PARTLJIČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 OSVEŽILNA FRONTA, ODDAJA ZA MLADOSTNIKE, 17.55 NOVICE, 18.00 YOUNG VILLAGE FOLK: JAKOB FRANC, 18.10 LILI IN ČARNI ZALIV, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, VREME, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 UMETNOST IGRE, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.35 PROFIL: TONE PARTLJIČ, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL PONEDELJEK, 27.11.2017, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.30 ŽOGARIJA, 9.10 ZGODBE IZ GOZDA, DOK. FILM, 10.15 HALO, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO–SVETOVALNA ODDAJA TV MARIBOR, 15.00 POLNOČNI KLUB, 16.30 NESMRTNI, ODDAJA O ŠPORTNIH VELIKANIH, 16.55 HIŠICA V PRERIJI, AM. NAD., 18.00 HALO TV, 18.55 STUDIO KRIŠKRAŠ: GASILCI, 19.20 NAGELJ, JAPONSKA NADALJEVANKA, 20.00 ČEZ PLANKE: KRIŽARJENJE PO BLIŽNJEM VZHODU, 21.00 SHERLOCK, BRITANSKA MINISERIJA, 22.40 ČASNIK, HRVAŠKA NADALJEVANKA, 23.40 DOBRI DRŽAVLJAN, DOK. FILM, 1.30 GLASBENI SPOTI, 2.30 ZABAVNI KANAL, 5.55 GLASBENI SPOTI TOREK, 28.11.2017, I. SPORED TVS 5.45 KULTURA, 5.55 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 DOBER DAN, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: KDO JE UBOG?, 12.25 ČUDOVITA JAPONSKA, JAPONSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.40 KINO FOKUS, 15.00 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 15.35 STUDIO KRIŠKRAŠ: GASILCI, 15.55 RIBIČ PEPE, 16.30 PO SLOVENIJI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 PIKNIK S TORTO, RIS., 18.10 NIKO, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZAUPAJ MI, BRIT. NAD., 21.00 TROJE SVETIH, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 PRIČEVALCI: DANILO KREŠEVIČ, DOK. ODD., 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 PO SLOVENIJI, 1.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, 2.10 ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL TOREK, 28.11.2017, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.20 ŽOGARIJA, 9.00 SLADKANJE Porabje, 23. novembra 2017 OD 24. novembra DO 30. NOVEMBRA Z RACHEL ALLEN, 9.40 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 10.05 HIŠICA V PRERIJI, AM. NAD., 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.25 DOBER DAN, 15.25 SLOVESNOST OB PODELITVI ZOISOVIH NAGRAD IN PRIZNANJ, 16.45 ČAROKUHINJA PRI ATU, 17.00 HIŠICA V PRERIJI, AM., NAD., 18.00 HALO, 18.55 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALSKE DRUŽINE, 19.20 NAGELJ, JAPONSKA NADALJEVANKA, 20.00 HORMONSKI VIHAR - ZNANSTVENI POGLED NA PUBERTETO, DOK. ODD., 21.00 PRAVA IDEJA, 21.35 ATALANTA ALI TRABAKULA, KI PLOVE MIMO, FR. FILM, 23.15 NOCOJ V PALLADIUMU, 0.10 GLASBENI SPOTI, 1.15 ZABAVNI KANAL, 5.55 GLASBENI SPOTI SREDA, 29.11.2017, I. SPORED TVS 5.45 KULTURA, 5.55 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.50 UMETNOST IGRE, 12.25 ČUDOVITA JAPONSKA, JAPONSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ZGORAJ BREZ: PROF. DR. ZVEZDAN PIRTOŠEK, 14.35 DUHOVNI UTRIP: OSREDNJA KOROŠKA PROSLAVA OB 500-LETNICI REFORMACIJE, 15.00 MOSTOVI - HIDAK, 15.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 PO SLOVENIJI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.05 DINOTAČKE, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 KLIC DOBROTE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 PANOPTIKUM, 23.55 TURBULENCA, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 PO SLOVENIJI, 1.35 DNEVNIK, 2.00 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 INFO-KANAL SREDA, 29.11.2017, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: STUDIO KRIŠKRAŠ: HIŠICA NA DREVESU, 8.30 IZZIV, KRATKI IGRANI FILM, 8.50 ŽOGARIJA, 9.30 10 DOMAČIH, 10.15 HIŠICA V PRERIJI, AM. NAD., 11.00 HALO TV, 12.10 DOBRO JUTRO, 14.25 DOBER DAN, 15.25 VIKEND PAKET, 17.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 19.05 FIRBCOLOGI, 19.30 NAGELJ, JAPONSKA NADALJEVANKA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: MARIBOR : OLIMPIJA, ČETRTFINALE, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.45 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.30 RITMIČNI KONCERT - IZŠTEKANIH 10: SOUNDS OF SLOVENIA, 1.35 GLASBENI SPOTI, 2.45 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: MARIBOR : OLIMPIJA, ČETRTFINALE, 4.40 ZABAVNI KANAL, 5.55 GLASBENI SPOTI ČETRTEK, 30.11.2017, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, 8.00 POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.25 ČUDOVITA JAPONSKA, JAPONSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TROJE SVETIH, DOK. FILM, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 BREZ MEJA - HATÁRTALAN, 15.50 PRAVA IDEJA, 16.30 PO SLOVENIJI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 18.00 EKO UTRINKI, 18.05 ZU, RIS., 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, GLOBUS, TOČKA PRELOMA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OSMI DAN, 23.30 MAKSIMILIJAN IN MARIJA – IGRA MOČI IN LJUBEZNI, AVSTR.-NEMŠ. NAD., 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 PO SLOVENIJI, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.40 INFO-KANAL ČETRTEK, 30.11.2017, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.15 ŽOGARIJA, 9.00 MED VALOVI, 9.40 KINO FOKUS, 10.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 10.45 70 LET EKONOMSKE FAKULTETE, DOK. ODD., 11.30 DOBRO JUTRO, 14.25 KODA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.10 KLIC DOBROTE, 17.10 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 19.00 CIAK JUNIOR: NE POVEJ MAMI!, KRATKI IGRANI FILM, 19.20 NAGELJ, JAPONSKA NADALJEVANKA, 20.00 JAPONSKA Z JOANNO LUMLEY, DOK. SER., 20.50 AMBIENTI, 21.30 NOVEMBRSKI MOŽ, AMERIŠKO-ANGLEŠKI FILM, 23.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IGOR LUMPERT Z GOSTI, Z DNEVOV POEZIJE IN VINA MEDANA, 0.35 GLASBENI SPOTI, 1.45 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 3.35 ZABAVNI KANAL, 5.55 GLASBENI SPOTI SPROSTITE SE IN ODDAHNITE SI Z DRUŽINO V TERMAH LENTI! Obiščite nas in preiskusite NOV, MODEREN DOŽIVLJAJSKI BAZENSKI KOMPLEKS, kjer veliki tobogan, družinski in otroški tobogani, jacuzziji, vodni slapovi, vodni masažni ležalniki gostom nudijo obilico možnosti za sprostitev, rekreacijo in zabavo. V kolikor v mesecu novembru kupite vstopnico za kopališče in tudi vstopnico za doživljajski kompleks, BOSTE SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU, kjer lahko osvojite wellness vikend paket v Thermalnem Hotelu Balance**** in družinske vstopnice za Terme Lenti (2+2). Terme Lenti - Polne življenja! Polne doživetij! LAZÍTSON, PIHENJEN CSALÁDJÁVAL ˝ A LENTI TERMÁLFÜRDoBEN! Látogasson el hozzánk és próbálja ki az ÚJ, MODERN FEDETT ÉLMÉNYFÜRDŐT, ahol óriáscsúszda, családiés gyermekcsúszdák, jacuzzi, nyakzuhanyok, masszázságyak kínálnak felüdülést és szórakozást a vendégeknek. Ha novemberben a fürdőbelépő mellé élményfürdő jegyet is vásárol NYEREMÉNYJÁTÉKBAN VEHET RÉSZT, melyen egy wellness hétvégét sorsolunk ki a négycsillagos Thermal Hotel BALANCE-ba és családi belépőket (2+2 fő) a Lenti fürdőbe. Lenti Termálfürdő - Tele élettel! Tele élménnyel! www.lentifurdo.hu -- furdo@lenti.hu -- Tel:(00 36) 92/351-320 TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB