Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul, 1. Telefon 88-56. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvot Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli« ca št I. Telefon 88-58, Rokopisov ne vračamo, Št. 49« Ljubljana, petek 28 februarja 1936 Leto 11» Moder človek ne žaluje za iz* gubo, marveč gleda, da jo z ve* selim pogumom nadomesti. Šekspir Dnevna pratika Petek, 28. februarja 1936. Katoličani: Teofil. Pravoslavni: 15. februarja, Oncsim. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; Trnko-czy, Mestni trg 9; Ustar, Šelenburgo va ulica. Gledališče Drama. Začetek ob J i. uri. Četrtek 27. februarja: Vesela božja pot. Red Četrtek. Petek 28. februarja: zaprto. Opera. Četrtek 27. februarja: Apropos, kaj dela Andula? Red B. Petek 28. februarja ob 15. uri: Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Din. Vreme Evropa. Nad Evropo ciklon, edem nad britanskimi polotoki, a drugi nad Sredozemskim morjem. Dežuje v so-verozapadu in jugu Evrope. Sneg pada po kontinentu. Visok pritisk v vzhodni Evropi in nad Rusijo. Močan mraz v Rusiji ter v Skandinaviji. Jugoslavija: Oblačno v zapadnih krajih in na Primorju. Dež v okolici Mostarja. Vedro z meglo v ostalih Predelih. Kragujevac —2 C, Omišalj 14 O. Napoved: Oblačnost se bo povečala. Zmerna kosava v Podonavju. Sonce vzhaja ob 6.20. zahaja 17.22. Dunajska: Na severnih alpah spremenljivo oblačno vreme. Na zapadu viharni vetrovi. V južnih Alpah oblačno vreme, s padavinami. Temperatura se bo dvignila. Kino Sloga: Zgodbe iz Wienenvalda, Union: Mazurka. Matica: Bil sem Jack Mortimer. šiška: Dobra ljubezen, slab denar. Narodni dom Kranj: Sequoia. Borza Za 28. februar Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.66 1 nemška marka 17.56 1 bolga 7.36 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt 216.35 1 am. dolar ‘42.96 1 fr. frank 2.89 1 K« 1.81 V privatnem kliringu 1 avst. šiling 9.60 1 nemška marka 14.40 .1 angl. funt 250.15 — Obrtniško društvo ima v soboto 29. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvez- . da« občni zbor. Pokončajte belo zver — 45.000 obolelih delavcev — Delo za novo bolnico — življenje za norenje — župnik, žrtev napada — Mrki blagri hišne industrije — Stotake je sejal — Očetovo maščevanje — Razstava bolgarske graHke — Po veliki revoluciji na Japonskem Mir v Tokiju in drugod Tokio, 27. febr. Prve vesti o uporu japonske vojske so bile precej alarmantne, ker se je skušalo zbegati .prebivalstvo. Vladi zveste čete in mornarica so takoj stopile v akcijo in v teku današnjega dne vzpostavile v mestu red. Borza, trgovski lokali in banke nemoteno delujejo. Potrjujejo se vesti o smrti ministrskega predsednika Okade, ki so ga uporniki napadli v njegovi vili in ga ubili. Tudi drugi višji funkcionarji so bili pri tem ubiti ali ranjeni. Policijsko poslopje je še vedno v oblasti upornikov, vendar se ne bodo mogli zoperstaviti veliki sili vladnih čet. Pozvani bodo, naj se udajo. V slučaju, da tega ne bodo storili zlepa, bodo prisiljeni s silo. Doznava se, da bodo vsi oficirji, ki sodelujejo pri puču brez nadaljnjega obsojeni na smrt. Odmev dogodkov v Moskvi Moskva, 27. febr v Tokiu izzvala veliko vznemirjenje, ki pa se je takoj poleglo, čim se je zvedelo, da so vladne čete gospodar položaja. V Moskvi so bili takoj mnenja, da bi ekstremni elementi, čim bi si utrdili oblast v vladi, pričeli z vojno, k; si jo na vso meč želijo. Kitajska bi bila v veliki nevarnosti pred japonsko ekspanzijo, zanetil bi se pa takoj ludi požar med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Kot se doznava, dogodki v Tokiu ne bodo imeli nika-kih večjih posledic na komisijo, ki razpravlja o dogodkih na meji z dne 31. januarja. Za eksemplarično kazen Po današnjih vesteh je upor popolnoma udušen in ni nikakih večjih incidentov. Za v se brivce se zahteva eksemplarična kazen, četudi trde, da so delali za presto] in za blagor naroda. Mir je vzpostavljen tudi v Osa-ki. Vladnim četam vlada še ni dala naredbe, da napadejo upornike, ki trenutno drže v svojih rokah zavzeto zgradbe ministrstva in policije. Na ulicah vlada reden promet. Število žrtev še ni dognano. Neki časopisi pišejo, da je okoli 100 oseb mrtvih. Pred diktatorsko vlado 7 London, 27. febr. Japonski dogodki so našli velik odmev v tukajšnji javnosti in vseh listih. Jutranji listi izražajo nado, da sigurno ne bo prišlo do sprememb v vladi; če bi pa prišlo, se zelo boje, da bi to bila diktatorska vlada radikalnih elementov japonske vojske. Strašni umori v Tokiu bo- do sigurno imeli velike posledice v državah Daljnjega vzhoda. Japonsko vojsko popolnoma obvlada veliki imperialistični duh, ki hoče osvojiti in spraviti pod svojo oblast ves Daljnji vzhod, a istočasno izkoristiti neizmerna prirodna bogastva, ki so posebno velika v Kitajski. Avdijence pri cesarju Tokio, 27. febr- Mikado je danes sprejel v avdijenco poslance strank Svejukaj in Miuscito. Saitova žena ranjena Tokio, 27. febr. Pri v,padu v hišo ubitega admirala Salta je bila njegKrva soproga lažje ranjena, ko je branila svojega soproga pred napadalci. Uradno poročilo Tokio, 27. febr- Japonsko uradno poročilo je glede revolucije silno skromno in pravi, da je včeraj zjutraj več skupin mladih častnikov napadlo hiše nekaterih članov vlade ter ubilo ministrskega predsednika Okado, pravosodnega ministra. admirala Salto, hišo generalnega inšpektorja aa vojaško vzgojo Batana.ge, M je tudi bil ubit, in stanovanje finančnega mi. | Angleži so zmagali pri FIS tekmah' v Inomostu. Angležinja Evelyna Pinchhing vozi pri slalomu skozi vrata. PlB sli Hi >**,- ■ ' j.::- m V vzhodni Prusiji je zavladal silen mraz ter veliki snežni zameti. Naša slika kaže .kako visoko je sneg zametel kmečko vas, tako da imamo videz grenlandske pokrajine. nistra Takahašija, ki je ranjen. Čete tokijske garnizije vzpostavljajo red, dio katerega, bo prišlo y najkrajšem času- Marseille, 27. febr. Parnik »To-doro«, ki je bil namenjen v Oran, M na potu izgubil krmilo. Sedaj se nahaja v veliki nevarnosti. Danes pričenja IH. del senzacionalnega romana „Maščevalec" » ' ....................—......... Dnevna kronika — Lastniki konj in druge vprežne živine s teritorija mestne občine ljubljanske se pozivajo, da nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu mraoiu na Ambroževem trgu št. 7.-I. (soba 3) vse svoje konje .im vso svojo vprežno živino, M jo iz kakršnihkoli razlogov doslej še niso prijavili. Opozarjajo se zlasti posestniki bivših občin Moste, Šiška, Vi4 da morajo vedno sproti in takoj prijaviti vsako nastalo spremembo pari svoji živini, kakor: nakup, prodajo, poškodbo itd. Prijaviti je treba tudi vso nedoraslo in vso nesposobno živino. Posestniki naj se sami prepričajo, če je njihova živina pr a valilo vpisana v vojaški razvidbci, da ne bodo imeli v slučaju vojaškega vpoklica nepirilik. — Podčastniške šole. Razpisana je artiljerijska podčastniška šola v Ćupriji, pešadijska v Beogradu im pešadijska v Zagrebu. Sprejmejo se zdiravi mladeniči, ki so dovoršili vsaj z dobrim uspehom ljudsko šolo ter so stari 18 — 21 tet. V Ljubljani bivajoči mtereseroti dobe lahko vse potrebne Informacije v mestnem vojaškem uradu ma Ambroževem trgu št. 7.-I. (soba 2). Rok za vlaganje prošenj je do 15. marca, začetek šole je 1. aprila t.!. — Prirodoslovno društvo ima v soboto, dne 29. t. m. predavanje v dvorani mineraloškega Instituta na univerzi. Govoril bo ravnatelj mestne plinarne g. ing. J. Bartl o čiščenju svetilnega plina In o fabrlkaciji ben-cola. Na to zanimivo predavanje se vabijo vsi člani, kakor tudi vsi, ki se zanimajo. Pričetek ob 18. uri. — Društvo »Tabor«. Drevi ob 8. uri važna pevska vaja za mešani zbor. Vsled nameravanega koncerta, ki ga bo društvo priredilo ee pozivajo vsi pevci in pevke, da se današnje vaje sigurno udeleže. Pevovodja. — V zakonski stan. G. Peter Lipovž, učitelj iz Leskovca pri Krškem in gdč. Budkovičeva iz Leskovca sta se poročila. Bilo srečnol — Umrla sta v splošni bolnici Franja Plešič, doma it litijskega okraja, In Mihael Pakovnik. I — Vse ustanovne uprave se opozarjajo, da morajo na osnovi §23. zakona o ustanovah ter čl. 37. pravilnika k temu zakonu odpošiljati ustanovni oblasti t. j. kraljevski banski upravi, odnosno, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, mimstrsitvu za prosveto, skupno z bilanco, kino ponočBo o svojem dehi m to v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca vsakega kta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. - Vaditeljski zbor Sokola L, Ljubljana — Tabor ponovno poziva člane z izpolnjenimi 35 leti, da se do konca t. m. prijavijo k telovadbi starejšega oddelka. V društvu se bodo pričele podrobne priprave za letošnje prireditve, zato po 1. mami novih prijav ne bomo mogli več upoštevati. Telovadba starejše vrste je v torkih In petkih od 20. - 21/1«), ifcupno z mlajšim Čkmshvom. toda v posebnem oddelku. Pričakujemo odziva vseh bratov, katerim je telesna vzgoja potrebna bi katerim je do napredka društva«. Sovraštvo narašča — nevihta se zbira Pokončajte belo zver Japonci s cenami duše evropsko trgovino Vdepofcezna in vsestranska je delavnost Japoncev. Na mor.u se po gigantsko oborožuje;o in zapadni Pacifik je prizorišče njihovih velemanevrov proti USA. Severno Kitajsko drobe na kose, kajti male porcije je laže pogoltniti in prebaviti. Po ostali Kitajski spretno agitirajo proti betokožcein ter vabijo na panaziatsko združenje. Tudi gospodarsko napadajo. Z blagom, ki je sumljivo poceni, duše trgovino Evropcev ne samo na Kitajskem trgu, ampak tudi po Indokini, na Javi, na Cejlonu. Tudi že dalje na zapad, v Afriko in celo v Sredozemsko morje je prodrlo japonsko trgovsko tekmovanje Sovraštvo proti Evrope era Vzporedno s trgovino gre idejna propaganda. Ta razpreza mreže po vsem drugopoltnem svetu, drami samozavest nebelih narodov, steka Evropce kot hijene in seje sovraštvo proti njim. Abesin-sko-itaiKjanski spor nudi kakor nalašč priliko za ojačeno hujskanje med afriškim prebivalstvom. Tako so jeseni 1935. dobivali številni egiptski razumniki v angleškem jeziku letake, ki izvirajo od društva »Daj Nippon Turan Voung Men’s Associaton« v Tokiju. Med drugim se tu čita, da je nasproc-stvo med belim in drugopoftnim človeštvom zgodovinsko dejstvo, ki kliče po borbi brez pardona. Ubijte belega volka! »Ubijte belega volka, ki se je zagnal v črno ovco!... Pokončajte belo zver, ki streže nedolžni črni ovci po življenju!« Ta dva stavka naj pričata, na katere nagone apelirajo preroki z Daljn.ga vzhoda. Naivno bi bilo misliti, da od vsega tega nič ne obvisi v du»i onih, ki se čuti«jo kakorkoli zatirane, ponižane in izkoriščane. Japonska postaja magnet, kamor vse očitneje teže narodi, ki ,ih je narava zaznamovala s kožnim pigmentom. V očeh teh narodov se Nippon bolj in bolj obdaja z nim-bom zaščitnika barvnega človeštva. Ze če bi se postavil pod japonsko vodstvo samo kitajski narod, bi to ustvarilo blok kakih 500 milijonov ljudi, to se pravi toliko, kolikor štede vsa Evropa. Pa kako se ti rumeni ljudje plodovito množe 1 Že so se začele plesti vezi med Japonsko in panislamstvom. Nedavno (1935- so uleme (višji muslimanski duhovniki) v Damasku sklenil, da naj odrine na Japonsko neko versko odposlanstvo z namenom, da »se pripravi čvrsta vzhodna skupnost proti poželjivo sti Zapada.« Kaj bi se potemtakem človek čudil, če v poročilih tistih, ki žive na tujem, vedno češče naleti na pritožbe, kako silno je po svetovni vojni splahnelo spoštovanje, ki so ga biti bedokožci nekoč deležni pni barvnopoltmh domačinih. Ugled pada, sovraštvo narašča — nevihta se zbira. Kam plovemo? človeku postaja tesno pri srcu in nehote se mu izvije vzdih: Kaj bo, kaj bo? Kam plovemo? Kakor bi nič ne bilo. se ladja Evrope ziblje med čermi rasne nevarnosti in lastnih razprtij. Potniki, ki se jim o nevarnosti nič ne sanja, so v večini. Kako so srečni 1 A tudi tisti, ki čeri ne vidijo, ne obupavajo Kajti kolikokrat se je že izkazal genij Evrope! Skrbel bo tudi v bodoče za to, da ne pride do najhujšega. __________________A. Zalazidk. Kralj boter devetemu sinu Maribor, 27. lebr. Piri Sv. Križu nad Mariborom so črneli te dni redko slavnost, ki so se je udeležili domala vsi farani. V svetokriški cerkvi je bi krščen deveti sin vojnega invalida Ivama Hrastnika, ki mu je kumoval po zastopniku polkovniku Boževiču sam kraj Peter II. Pred štirinajstimi dnevi je Hrastnilkova žena rojila že petnajstega otroka in sicer devete-nik se je za botrstvo obrni l na Nj. Vel. kralja Petra It, ki je prošnji ugodil in te dni je 'bil krst. Kralja je zastopal polkovnik Božcvič rz Maribo" ra, mimo domačega in okoliških županov pa je bil navzoč tudi sreskil načelnik g. Popovič. Novorojenčka »o k milili na "me Peter. Po cerkvenem obredu je za-stonnik vzvišenega boka izročil srečni materi im očetu bogata darila visokega botra kralja Jugoslavije. Lfu*ffe izginjajo Zagreb, 27. febr. V Zagrebu Ludje čestokrat zgi-njajo. Policiji sta bila danes zopet prijavljena dva slu aja tega zagonetnega zgčn.aria. Katica Eilrpovič, 23 let stara služk;nia iz Sedence, je bila v službi pri neki rodbini. Pred dnevi je izginila brez sledu od omenjene družine ter jo doslej kljub iskaniu mso našli. Te dni je patudi izginil neznano kam mali 14 letni gimnazijec Marko Pipinič. Policija vneto išče oba izgubljenca.. V nekaj vrstah — Velika aktivnost poljske diplomacije. V marcu in aprilu bodo poljski državniki obiskali razne evropske prestoLce. Tako bo minister Beck odpotoval 2. marca v BruseJj, nato pa v London. Ministrski predsednik Kosclai-kowskl pa bo najbrž že v marcu, sicer pa v aprihi. posetll Budimpešto. — Proračunsko leto v Angliji bo tx) predvidevanju merodajnih krogov poteklo navzlic znatnemu povečanju vojaških izdatkov s precejšnjim prebitkom. Beseda dneva Pač govori Bog mogočni en> krat ali dvakrat, a človek ne opa* zi tega. V sanjah, v nočni pri* kazni, kadar trdno spanje objet ma ljudi, ko dremljejo na ležit šču; tedaj odpira uho ljudem in pritiska pečat na pouk, ki jim ga daje; da odvrne človeka od njet gove nakane ter ga obvaruje na* puha; da odtegne dušo njegovo izpred jame in življenje njego* vo, da ne leti v strelo. (Sv. pismo: knjiga Jobova, pogl. 33, 14 — 18.)__________ — Japonci so po cesarjevi odredb« poslati v Mamdžiuri'jo dve novi dfiviziji vojaštva. Nove japonske čete pa bodo v najkrajšem času poslane tudi na severno Kitajsko. Tako se nad Daljnim Vzhodom čedalje bojj zgošča jo temni oblaki, ki ne obetajo prav nič dobrega. — Ameriški državni podtajnik Phillips je imel v nedeljo velik govor v katerem se je na vso moč zavzel za Kitajsko, ki jo hoče Japonska popolnoma zasesti ‘in s tem zapreti »kitajska vrata« vsaki drugi državi, kar ne bo USA nikoji dopustila. V poučenih krogih tolmačijo te PbHlpsove izjave kot pravo vojaško pretnjo Japonski. Rumene nevarnosti. Tudi v sportu nevarno občutimo rumeno nevarnost, ali če hočete tudi japonski dmuping! Lanski uspehi v plavanju nam jasno kažejo, da s« bodo Japonci tudi tu osvojili prva mesta, saj so v moški panogi plavanja postavili dva svetovna rekorda, a japonske dame so pa postavile kar tri svetovne rekorde. Ti rezultati niso tik pred XI. olimpijado prav nič razveseljivi za bele plavače, jasno je, da se bo na bližnji olimpijadi zato razvila ljuta borba za prevlast bele ter rumene rase. Vohuni kradejo letala Angleško tajno policijo »Imeti" ligence Service« v zadnjem času zelo vznemirjajo ponovne tatvine letal. Tako je pred kratkim z nekega angelškega vojaškega letališča izginilo brez sledu ne" ko bombno letalo novejšega tipa. Enake primere pa javljajo tudi iz drugih dežel. Dodej je bilo znano, da vohuni zalezujejo vsako ‘novo konstrukcijo in sc jim je večkrat posrečilo izmakni" ti kake risbe in jih prodati tujim državam: zdalj pa hočejo države, v katerih službi so tli vohuni, očitno imeti tudi vzorčne stroje same. Kako se izvršijo taka ugrabljanja letali das*ej še niso mogK dognati. Kako letak) izvleči n hangarja in odleteti, to naposled ni tako, težko, — težje vprašairrie je: kje neopaženo pristati. Najbrže so nekje skrivna letališča, kamor zračni roparji lahko, poletijo na varno. Aretira" nih ie bilo že več oseb, sicer pa zaenkrat vso zarfevo drži še strogo talno. ____ KINO SLOGA — Telefon 37*30 Dene« poslednjič ob 16., 18.18 In *1.18 vesel* dunajske operet* PRIGODBE IZ WIENERWALDA MAGDA SCHNKIDER, WOLF ALBACH, RETE In LEO SLEZAK 45.000 obolelih delavcev 10 milijonov za zdravljenje in zdravila Celje, 25. februarja Preteklo nedeljo se je v Obrtnem domu v Celju vršila konferenca Okrožnega urada za zavarovanje delavcev s predstavniki industrije, obrti in gospodarskih organizacij. Po otvoritvi upravitelja celjske ekspoziture g. Šmigovca, je poročal o delu OUZD ravnatelj g. dr. Bohinjec. V okrožnem uradu je zavarovanih 80.000 članov, od katerih je obolelo lani 45.000. V sanatorijih in bolnišnicah je OUZD izdal valed tega za zdravljenje nad 7 milijonov Din, za zdravila pa 3 milijone Din in se je dnevno zdravilo v sanatorijih po 60 članov. V Celju je polovica ljudi zavarovanih Na področju celjske ekspoziture je 3950 delodajalcev z 12.958 zavarovanci. V Celju je skupno z bivšo okoliško občino zavarovanih nad 50% vsega prebivalstva. Samo celjska holn'šniea je dobila v preteklem letu za zdravljenje zavarovanih bolnikov 458.500 Din. Zanimivo je. da je vseh kmetovalcev v Sloveniji, ki imajo poljedelske stroje — 1090, ki Plačajo letno 42.800 Din OUZD. Prošnja narodnim pnstancem iz Slovenije in Dalmacije Proračunska raaprava o dež. proračunu za leto 1936-37 v finančnem odboru se bliža koncu. Vsled tega vlagatelji bivše du-ranjske poštne hranilnice vljudno prosijo, da se energično zavzamete, da se stavi v finančni zakon terjatev hranilnih vlog biv$e utinajske poštne hranilnice in sicer v tisti vrednosti, kakor so bile vloge v predvojnem času v imenovanem denarnem zavodu naložene. Naša vlada je prejela že v 1. 1929. od dunajske poštne hranilnice okoli enajst milijonov dinarjev z obrestmi vred za izplači'a upravičenim vlagateljem. Vse tozadevne intervencije im vloge pa so brezuspešne. Vlada molči In se ne zgane. Bratom Srbom naj se pa jasno pove, da so te pri-stradane vloge last Slovencev jn Dalmatincev. J. Gantar,1. r. Mati — morilka dveh otrok Novi Sad, 26. febr. Pred kasacijskim sodiščem je stala te dni Marija Gergenv, iz sela Batine v Banatu. Preteklo leto je zadavila dva svoja nezakonska otroka. Najprej ju je poskušala zastrupiti s plinom iz žarečega oglja, ko pa sta začela plakati, ju je z lastnimi rokami zadavila. Zagovarja se z bedo, Češ da otrokoma ni imela dati kaj jesti. Nameravala jo tudi- sebe umoriti, pa ji je zmanjkalo poguma. Sodišče jo je obsodilo že prej na 15 hd ječe, sedaj ji je pa kasacijsko sodišče dodalo še pet let- hGlas“ je zanimiv čitajte „Glas naroda" Mrki blagri hišne industrije Zagovornika Franca ni imela pa so jo vprašali, kaj pravi Ljubljana, 27. februarja Franca z Zirovskega je klekljarica, kakršnih je polno ob obeh Sorah po Poljanski, Zirovskii ter Selški dolini in po vsem Loškem hribovju. Pustile so težko kmečko delo in v boltiših časih jim je bilo dobro, saj so imele streho in hrano pri domači hiši, s čipkami zasluženi denar jim je pa ostal. Posledice večnega sedenja pri klek-Ijanju so se najprej pokazale pri otrocih. Ko so zdravniki cepili de-oi koze, so s strahom ugotavljali ogromno razliko med otroci klekljaric jn otroci mater, ki so ostale pri kmečkem delu. Malokrvni slabiči čipkaric so se na prvi pogled ločili od drugih, rdečih in krepkih kmečkih otrok. Z lepa ni delaven fant, ki se mu je obetal grunt, zasnubil poljskega dela odvajene klekljarice in vedno je b'lo več nezakonskih otrok. Franca te imela že tri in vsakega od drugega očeta. Pa so prišli tudi ja klekljarice hudi časi, da zaslužio na dan le po 3 Din kakor je povedala Franca. In kako nai mati s 3 Din na dan preživi sebe in še otroke, ve sam Bog. Franca ima starejšega pri mačehi in plačuje zanj občina, ker je otrokov oče umrl. Drugega ima pri sebi, saj jo je oče odrajtal enkrat za vselej z jurjem, ker ima pač hišo, a punčka, ki jo je imela s kovačevim Tonetom, e umrla. In zaradi nje je na pepelnico morala priti tako daleč v L ubijano pred mali senat okrožnega sodišča. Vsakdanji brezizrazni, skoraj topi obraz zdelane in zgarane kmečke ženske, ki se vse življenje sama ubija, da se za silo preživi. Lepa ni, ne pametna in drugega nima razen blazine s kleklji. Kdo bo vzel prazno klekljarico, a natura je natura in otrok se rodi za otrokom. Vedno več je beračev, slabičev in nakaz, vsak dan več ie-Dičnih, bebcev in zločincev, vedno »e več kleklaric in spet otrok... To so blagri hišne Industrije ki vse to plačujejo s po 3 Din na dan! Tone ni hotel plačevati za Marto in Franca mu je pisala, naj punčko vzame, ker nima, da bi jo preživela. Ni se zmenil za svnje dete in Franca jo je toplo povila, ji oblekla jopico in vse skupaij zavila še v rjuho ter jo ob 5 zjutraj nesla Tonetu na prag. Vedela je, da kovačevi gredo k prvi maši 'in ne bo minulo pol ure, ko jo najdejo. Na vrata ali okno ni marala potrkati, ker se ni hotela prepirati. Toplo je bilo mali, da ves čas ni zajokala na pragu. »Kaj pa, če bi bil prišel kak pes ali mačka?« so jo vprašali. — Ne verjamem, saj imam duma polno podgan in še nobena ni otroka ujedla. Nisem imela slabega namena, samo zato sem jo nesla, da bi ji bilo boLše. Ce bi jo bila hotela umoriti, sem vendar že prej imela dva otroka in sem oba zredila. Tudi kovačeva žena, Tonetova svakinja, mora priznati, da otrok ni jokal, ko je stopila skozi vrata in ga našla. Res je bil toplo zavit, a zanemarjen. Šestnajst dni je punčko obdržala, da se je malo opomogla in poredila, nato JO' je pa materi nesla nazaj. V kratkem je Martiča umrla »Zdravo sem nesla na prag in zato je umria, ker so slabo skrbeli za njo« se oglaša mati v Franci, a tudi Tonetova svakinja je izjavila, da 6 tednov stara punčka res ni bila shujšana, ko jo je našla pred vrati. Tone se pa izgovarja, da zato ni hotel za Marto plačevati, ker se je po nekaj mesecih hotel prepričati, če mu bo kaj podobna m (je res njegova. »Zato sem jo mu pa prinesla pokazat« se je odrezala obtoženka, ko so j!i prečitali to izpoved otrokovega očeta. No, pogreb je pa plačal on. Ljubljana, 27. februarja Odbor Akcije za razširitev ljubljanske bolinice se je po zadnjem uspelem manifestacijskem zboirovanju, o katerem smo poročali, podal na dek> in je imel včeraj 26. t. m. na univerzi svojo prvo sejo, ki so se je številno udeležili vsi člani in zastopniki k sodelovanju povabljenih po-membnejšh organizacij. Odbor je pod predsestvoim univ. prof. g. dr. Alfreda Serka razpravljal. kako je razdeliti delo, im točno ugotovil svoj delokrog, ki se razteza v dve smeri: najti zasilne prostore za prvo odpo-moč prenapolmjeml bolnici in izvesti živahno akcijo za zgraditev nove bolnice. Da bo delo uspešno in smotre-no, so se osnovali potrebni odseki in so bili izvoljeni zanje načelniki. Prvega vodi tajnik odbora g. dr. Tavčar, ki mu bodo pri delu pomagaM agilni in idaaflni akademiki, ki so tudi že doslej z vso vnetostjo pri. stvari delali. Sanitetno tehnični odsek bo vodil g. dr. Košir, gradbeni odsek g, ing. Dolenc, finančni odsek pa podžupan g. dr. Vladimir Ravnihar. Vsi odseki bodo iz odbora in iz krogov strokovnjakov k delu pritegnili potrebne sodelavce. Po potrebi sc bo morda mislilo na konzorcij države, banovine in mestne občine, ki naj bi prepotrebno bolnco skupaj zidali. V Nemčiji odpade na 1000 ljudi po 12 postelj v bolnici, v kulturno zaostalih državah po $, v Sloveniji le — dve! Druga rešitev tega perečega vprašanja bi bila v tem, da sc dobi jmtreben kredit. Glede gradnje pa je prevladovalo mnenje, da rti mogoč? misliti, na razširitev dosedanje bolln'c ker proti temu govorijo Štev/ 'ogi:. sedanja bolnica ni z na pri- mernem kraju (včasi je bila na periferiji mesta, sedaj je že vsa zazidana), z'dana je v pa vil jonskem sistemu,, kar absolutno ni več sodobno in se končno nikakor ne Jzptoča ta paviU-omski sistem razš'rjati, ker bi s tem bilo treba prav vse objekte razšfiti zavoljo kapacitete,' ki odgovarja le dosedanjim potrebam (kuhinje, pralnice, skladišča itd). V ostalem bi se poznejša uprava razširjane bolnice mnogo bolj podražila, kot bi se, če bi se zidala nova bolnica, na drugem prt-kladnejšem prostor* in po si ste- »Ce je kaj pravice, me bosta oprostili!« Obsodili so jo/ker je iz malomarnosti zapustila onemoglo osebo, kakor pravi paragraf, na mesec dni zapora pogojno za 2 leti. »Ali sem prosta?« — Prosta, če se tia-ie gospod ne bo pritožil, je potrdil predsednik s. o. s. dr. Gorečan, drž tožilec dr. Fellacher je pa poostril pogoje: — Obljubiti mora, da bo nehala z otroci! »Kako naj obljubim... Ali je sedaj opravljeno?« In je zadovoljno šla čez hribe na Zirovsko klekljat. mu vertikalne razčlenjenosti, med tem ko naj bi dosedanja bolnica. zidana v paviljonskern sistemu, ostala v svojem dosedanjem obsegu. Upamo, da bo delo odbora Akcije za razširitev ljubljanske bolnice našlo povsod potrebno razumevanje, tako pri javnih institucijah, banovimi, mestu, državi im pri zasebnikih. Saj lahko vsakogar, na katerega se bo odbor obračal, zadene nesreča. da bo moral na svoji lastni koži čutiti kričeče hibe naše skromne in neodgovarjajoče bolnice. Stotake je sejal Lastnik nočnega lokala je mož na mestu. Včeraj je razburil ves Šibenik na precej neobičajen način. Hodil je po mestu ter je razmetaval kar sto-dinarske bankovce po cesti. Ta srečnik, ki ima denarja kar na preostaja-nje, je Sebastijan Deronja. Večkrat je bil že kaznovan na različne policijske globe, pa mu kljub temu denarja ne zmanjka. Posredovalec ljubezni Javna tajnost je bila. da je ta Sebastijan posredovalec ljubezni. Dekleta so mu morala plačevati Po 50 dinarjev od vsakega gosta. Kje in na kak način so dobile, ga ni zanimalo. On je bil gospodar lokala in s tem je bila stvar zanj opravljena. Če mu dekle ni mogla plačati takse, ji Je zaplenil njene stvari. Zato je te dni prišlo do prijave na policijo. Prijavila ga je neka taka nesrečnica. Žrtve v blatu Sedaj je sicer grešnik pod ključem. Policija ga bo kaznovala, toda kakor hitro bo zopet prost, sc bo zopet lotil istega posla. Dekleta, ki nimajo zaslužka, "bodo sama prišla k njemu, ker jim je vsaka druga pot onemogočena. Ostane jim le blato velemest ter pot navz.dol. Gospod in gospa Suhač sta sedela na svojem vrtu. Cvrčki so cvrčali, iz sosedne gostilne pa se je razlegalo glasno petje. »Kako glasno zopet danes pojo!« je menila gospa Suhačeva. Nato je gospod Suhač, ki ga je motilo petje cvrčkov, raztreseno ollgo-voril. »Neznosno so glasni, zraven pa te mrhe to delajo z zadnjimi nogami«. Gospa, jaz ne morem zakuriti, Nhnajno več pnemoiga v kleti!« »Zakaj pa tega niste prej' povedali*? »Ker »e še bilo nokai »rieuiioasas. Delo za novo bolnico Maribor m— Narodno gledališče. Petek, 28. februarja: Zaprto. m_ Kino. Grajski: Premiera vekkega filma »Zadnji štirje sužnji strasti«. — Union: »Praški študent«. V g'laivmh vlogah Adolf tWohlbruck in Doroteja W'ieck. m— Razpis volitev. Zaradi ločitve občine Studenci v občini Studenci in Radvanje bodo občinske volitve v omenjenih občinah 29. marca t. 1. m— Najdena zlata ura. Na policiji že dolga časa hranijo zlato žensko uro, ki ima na zunanjem pokrovu napis »Mama 1930«. Bila je najdena na ulici in izročena podičili. Lastnica ure se naj zglasi na policiji, soba št. 16. m— Zanimivo predavanje bo v soboto 20. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Pod okriljem »Nanosa« predava prof. L. Bizjak o temi »Korporativna država in narodne manjšine«. m— V Planico k velikim skakalnim tekmam bo vozil 8. marca iz Maribora poseben vlak. Vožnja v obe smeri z znakom in vstopnico znaša iz Maribora 75 dinarjev. Vse podrobnejše informacije pri »Putniku«. Celje c— Društvo kmetskih fantov in deklet iz Dramelj bo v nedeljo vprizo-rilo v Vojniku v posojilniški dvorani narodno igro »Rokovnjači*. c— Predavanje za rezervne oficirje bo po nalogu komande mesta, v soboto 29. t. m. ob 19. uri v vojašnici. Udeležba je dovoljena samo rezervnim oficirjem. c— Savinjski hmeljarji so bili letos vse pustne prireditve kratkomalo opustili. Na pustni torek so se včasih že v zgodnjih urah pokazale po vaseh revije veselih mask, letos je pa bilo vse prav na kratko opravljeno. Tu in tam je malce zahreščala harmonika in prebivalce lo bežno spomnila na minule čase — hmelj ni imel cene! c— S kozolca je pade! v Št. Juriju ob j. ž. pri Adamu Kinclu, delavec 4 let stari Jevšinck Franc. Dobil je hude poškodbe po glavi, nogah in hrbtu. c— Umrl je dne 25 t. m. v Komenskega ul. 10., 64 letni Ivan Gaukcr. tesar pri mestni občini, v bolnici pa 26. t. m. 5 in polletna Danica Vodovnik, hči rudarja iz Št. Pavla pri Preboldu, Žalujočim naše sožalje! Poročilo za smučarje 27. februarja 1936 Rateče po stanju danes; —2 C, barometer stoji mirno, visoka megla, 5—10 cm snega. — Kranjska gora po stanju danes: — 2 C, barometer stoji mirno, visoka megla, 5—10 cm snega. — Vršič, Krnica, Tamar po stanju danes: na 100 cm podlagi 20 cm pršiča. — Bistrica — Boh. jezero po stanju danes: 1 C. pooblačilo se je, mirno, megla. — Bled jezero po stanju danes: 1 C. oblačno. — Hotel Sv. Janez po stanju 26. t. m.: —3 C, oblačno. — Zlatorog za Komno po stanju 26. t. m.: —6 C, na 250 cm podlagi 10 cm pršiča. — Pokljuka po stanju 26. t. m.: —5 C, sneži, mirno, 80 cm snega, pršič na trdi podlagi. Smuka idealna. — Zelenica po stanju 26. t. m.: —4 C, jasno, mimo. na stari podlagi 12 cm pršiča, smuka Idealna. — Dom na Krvavcu po stanju 26. t. m.: —4 C, zapadlo 40 cm guhega snega. — Koke po stanju 87. t. m.: —2 C, na 70 cm podlagi 7 Eta novega snega, sneži, smuka Prav življenje za norenje Dve smrtni žrtvi pustne norosti Ptuj 27. februarja Kot navadno vsako leto, tako je tudi letos zulriv.vai p us: neka; smrtnih žrtev. Pri gostilničarju Debenjaku Jožefu v Cirkovcah se je zbrala na pustni večer večja družba fantov, kjer so se zabavali pozno v noč. Okrog ene so zapustili gostilno Vuk Martin, Podgoršek Ignac. Drevenšek Jože, vsi posestniški sinovi iz Dragonje vasi, ter Gašper Murko, sedlar, in Javornik Alojz, posestniški sin, oba iz Sp. Jablan. Zunaj sta se začela Vuk in Murko med seboj prepri ral' Smrtno ranjen Podgoršek in Drevenšek, ki sta bila nekaj korakov pred njima, sta slišala, kako se je Vuk zgrudil stokajoč na tla, dočicn je Murko takoj zbežal. Podgoršek in Drevenšek sta takoj priskočila k na tleh ležečemu nezavestnemu tovarišu ter ga odnesla v bližnjo hišo, k tor so mu nudili pomoč. Bil je ves krvav in je kmalu izdihnil. Poklicani orožniki te Cirkovcev so ugotovili, da ima na levi strani prsi prav ozko rano, ki je morala segati naravnost v srce. Podobno rano je imel tudi na desni roki. Rane niso b le zadane z nožem, ampak s kakim tankim premetom, morda s kakim šilom. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na cir-kovško pokopališče, kjer se bo vršila sodna obdukcija. Aretirani Murko odločno zanika, da hi ga on zabodel, temveč pravi, da mn je dal klofuto, nakar je Vuk padel. Žalostna zabava Pri posestniku Podgoršek Gregorju v Gmšlkovcu je bila domača zabava ter ‘so fantje in dekleta pili in plesali. Tam sta bila tudi 26 letni posestniški sin Jz Brezove Gore ter Kozel .lože, 23 letni posestniški sin te Gru-škovja. Med fanti je nastal kmalu prepir. Nekdo- izmed fantov je vrgel Kozla na tla ter ga pričel pretepati. Ko se je slednjič Kozlu posrečilo obresti nasprotnika ter ga vreči od sebe, je skočil proti njemu Gabrovec, ter z žepnim nožem sunil Kozla v levo stran vratu. Ranjeni se je po nekaj korakih zgrudil. Navzoči so ga obvezali ter mu skušali ustaviti kri, kar pa sc jim ni posrečilo in je Kozel po dveh urah izkrvavel im izdihnil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Trojici, kjer se bo vršila sodna obdukcija. Gabrovec je po-beg-nil in ga iščejo orožniki. Naš madež Podivjanost, ki se je razpasla po naših sicer tako lepih krajih, je grd madež na našem narodnem teliesu. Zato bi bil že skrajni čas, da zatremo ta žalostni pojav. če ni mogoče drugače, naj bi sodna oblast dobila posebna im izredna pooblastila, da s skraj nimi drakonskimi odloki in kaznimi onemogoči to divjost, kralj Ferdinand na dimaju Skupaj na svet, Samomor — proti krizi Ljubljana, 27. febr. Ljudi vedno bolj stiskajo težave. Edino sredstvo, katerega se poslužujejo proti krizi je žal bog __— samomor. Pusti vse križe in težave na svetu ter odide na oni svet. Tega žalostnega prepričanja sta bili tudi dve sestri — dvojčici. Skupaj na svet, skupaj s sveta. Njima je res teklo življenje vzporedno do konca. Včeraj dopoldne se je namreč v svojem stanovanju na Poljanski cesti 15, zastrupila s svetilnim plinom Vovko Minka, roj. 1888., žena mestnega uslužbenca v Ljubljani. O pravem vzroku samomora je težko sklepati, čeprav je pokojna zapustila več poslovilnih pbem. dobra. — Velika Planina po stanju 26. t. m.: —1 C. zapadlo 15 cm suhega snega. — Pohorje po stanju 26. t. m.: Ruška Koča —1 C, pooblačilo se je,, mirno, 5 cm srenja. Koča na Pesku: —3 C, pooblačilo se je, mirno, na 50 cm podlagi 10 cm novega snega, Senjorjev dom: —3 C, pooblačilo se je, mirno, 65 cm srenja. — Peca po stanju danes: —4 C, pooblačilo so je. mirno, 120 cm pršiča. — Mozirska koča na Golteh po stanju danes: —1 C, pooblačilo se je, 50 cm pršiča. — Celjska koča Po stanju danes: snega ni. — Od 15. marca do 15. maja lio-do oskrbovane v Triglavskem pogorju Triglavski dom na Kredarici, Staničeva koča in koča pri Triglavskih jezerih. l„Glas“ je zabaven skupaj s sveta Sestra za sestro Danes zjutraj je pa bila policija obveščena, da so našli na Celovški cesti št. 4, mrtvo uradnico ambulante direkcije državnih železnic, Burjo Ivanko. Policijska komisija je tudi ugotovila zastrupljenje s plinom. V pisarni se je namreč-nahajala pečica na svetilni plin, pri kateri je Burjeva odprla pipico, se vlegla na tla ter čakala smrti. Umevno je kmalu zapadla v nezavest, iz katere se pa ni več prebudila. Zapustila je pisma, naslovljeno na tretjo sestro Rezo , in nečake. Naknadno so ugotovili, da je umrla Burja sestra umrle Vovkove. Oba samomora sta gotovo v medsebojni zvezi. Poslednja je šla gotovo v smrt radi smrti^ svoje sestre. Tako sta obe prišli kot: dvojčici na svet in sta skupaj odšli s sveta. Na pobudo mesarice mlada tolpa vlomilcev Subotiču, 27. febr. Včeraj je policija polovila štb ričlansko mladinsko tolpo vlo* milcev, ki so v kratkem času iz* vršili nič manj kot 16 raznih vlo= mov in tatvin. Tanatalini so bili prav dobro organizirani in na čelu jim je stala znana lastnica mesarskega podjetja Krista Arac ki. Pri preiskavi so mladoletniki izpovedali, da so v zadnjem času pogosto zahajali v hišo Kriste, kjer so igrali z njenim 15 letnim sinom različno hazardne igre pri katerih so izgubljali večje vsote denarja. Sčasoma so se fantalini popolnoma zagrizli v igro in tudi v dolgove pri bogati mesarici Kristini, ki jih je končno pričela denar. „Primerna14 pobuda Fantalini so prišli seveda v za* drego in so pričeli malone jokati pred terjajočo mesarico. Prosili so jo, naj jim odpusti, česar pa mesarica ni storila, ampak je da* la fantom »primemo« pobudo, kako bodo prišli do denarja. Popolnoma lahko je priti do de* narja. Tu imate prazne vreče in pojdite krasti. Pobuda je padla na rodovitna tla. V nekaj mesecih so fantali* ni izvršili šestnajst večjih vlo* mov in tatvin, dokler jih končno ni zalotila pri tem prepovedane* mu poslu oblast. Župnik — žrtev napada Maribor, 27. februarja. Tragičen napad na župnika sc je Primeril v nedeljo pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Pri nekem tamkajšnjem posestniku so obhajali na svečan način poroko domače hčerke in je bil na svatbo poleg številnih svatov povabljen tudi domači župnik g. Andrej Klobasa. Ko je bil pozno zvečer župnik za trenutek z nevesto sam pred hišo, je nekdo planil iz teme nepoznan moški in ga zabodel z nožem v pleče. Neznani napadalec v temi gotovo ni razločil župnika in je planil nanj v domnevi, da se nevesta raz-govarja s kom drugim. Rana gospoda župnika ni smrtno nevarna. Cerkveni prt za ceho V neka gostilni v Šiški je pa neki neznanec napravili precej veliko ceho in se za trenutek odstranil iz gostilne. Pustil je pa na mizi precej velik paket. Ker ga pa ni bilo nazaj, so takoj vedeli, da bo to nekaka Mica Kovačeva. Odprli so paket, pa so na začudenje našli v njem cerkveni prt z mono-gramom »2. M.«. Jasno jc, da je biil ta prt nekje ukraden: zato sedaj leži na policiji na razpolago pravemu lastniku. - Si vprašal torei mojega očeta za mojo roko? .— Sem! — Kaj je dejal? — Se ne spominjam več! Razstava bolgarske grafike Priobčujemo značilno umetnino z razstave, ki ima naslov »Dobrodelno društvo«. Velja pa tudi za nas. Tako je marsikatero naše društvo zborovalo o bolgarsko-jugoslovenski vzajemnosti in se še posvetuje, v kotu pa stoji mlada bolgarska umetnost... To prav čedno in za nas tudi prav poučno razstavo v Jakopičevem paviljonu smo odprli z največjim pompom in patosom, takoj po otvoritvi smo pa tudi pozabili nanjo, da je sedaj prazna in zapuščena. Mladih bolgarskih hudožnikov sicer ni tu, da bi se jih ženirali, vendar bi pa lahko sami pomislili in se spomnili, kako so Bolgari sprejemali nas, nam razkazovali vse znamenitosti svoje države in lepote domovine ter nas gostili in gostili ter spet vabili... Radi bi vedeli, če so vsaj vsi tisti, ki so bili deležni bratske bolgarske gostoljubnosti in dobrot prišli pogledat razstavo. Pozabiti tudi ne smemo, da so nas po Bolgariji povsod sprejemale množice in nas spremljale povsod, bolgarska umetnost se pa sama dolgočasi pod Tivolijem, čeprav vsak dan mimo paviljona valove množice v prijetnem preganjanju dolgega časa. prišlo, sama gorečneža ne vesta prav dobro. Seveda sta zopet vsemu kriva pijača in ženska, dva neizbežna faktorja vseh pretepov. Pikova dama Djuro H., doma tam od juga, je pridno popival in Plesal s svojo pikovo damo, pa se je zgodilo, da se je vanj obregnil nesrečni Lado D. Spočetka je še kar nekam šlo. Zadnji je dal za pijačo in še plesati je smel z Djurovo izvoljenko. Ko pa se jo vrnil k mizi, mu je Djuro prijazno povedal, da pije na njegovo zdravje in stroške, to pa zato, ker mu je po- sodil Plesalko. Tedaj pa jo vzkipelo in že sta si stala nasproti oba odi ločno braneč svoje pravice. V bolnišnico Končalo je kot običajno. Lado ft je obležal večkrat zaboden v desnđ sence, vrat in hrbet. Od dveh globo-kih hrbtnih vbodljajev, je eden prei drl tudi pljučno mreno, tako da so rane poškodovanca zelo težke in sd ga morali odpeljati v ljubljansko boli nico. Vročekrvni Djuro z juga pa sfl bo iztreznil in ohladil v zaporih sresi kega sodišča. Očetovo maščevanje -m Iti razsipnemu sinu razklal glavo Križevci, 27. februarja V malo vasico Cubinec pri Križevcih je naposled našla pot senzacija, ki jo ne Pomnijo. Kmet Jože Piskač jo v navalu maščevanja s sekiro razklal svojemu sinu glavo. Vzrok tega groznega dejanja preprostega kmeta je v tem, ker je bil njegov sin Štefan do skrajnosti lena, razsipna in zapita natura. Kar je oče prigospodaril, to je sin polagoma toda vztrajno zapravljal. V svoji propalosti se je sin zadnji čas lotil še kartanja, tako da oče sploh ni smel imeti do- I ma nobenega denarja, ker mu ga jd sproti sin izsilil in zapravil. V hiši so bili prepiri na dnevnem, redu. Toda oče je če vedno upal v poboljšanje sina. Poiskal mu je prii kupno nevesto in ga oženil. Toda tudi h) ni zaleglo. Sin je zanemarjal tudi ženo, tako da ga je prav kmalu zapustila. Očetu je tako minevala po trpežljivost. Pri zadnjem prepiru ga je popadla taka besnost, da je Pograbil sekiro in ž njo sinu dobesedno, razklal glavo. Regulacijska dela gredo h koncu Kamnik, 26. februarja. Večkrat smo že v »Glasu« pisati o veliki potrebi smotrene regulacije Kamniške Bistrice v Spodnjih in Zgornjih Stranjah. Banovina jc pred enim mesecem res začela z regulacijo Bistrice na tem predelu. Saj je bila že velika nevarnost za banovinsko cesto, ki poteka tik desnega brega reke. Pa tudi veliki jez državne s m od ništrce je močno ogrožala ob poplavah narasla voda, ki bi ga ob vsakem večjem nallivu lahko obkolila m zalila v vsej dolžini ceste in onstran smodniškega zidu ležeča poslopja. Najbolj opasna točka zavarovana Regulacijska dela se sedaj že bližajo koncu. Dokončati je le še dolg betonski blok, ki sega skoro pravokotno v smer toka. Ta bo usmerjeval ob poplavah naraslo Bistrico v staro strugo tik ob koncu bregu, katerega so v ta namen močno utrdili. Malo nad tern betonskim blokom, so zagradili tudi še skalnat in s hlodi opažen usmerjevalec, ki poteka skoro vzporednio s cesto. S tem je banovinska cesta zavarovana na najbolj opaznem mestu v dolžini ?no m. Glavna nevarnost odstranjena Pri regulacijskih delili je stalno zaposleno okrog 30 delavcev, po večini domačinov, ki so tega težkega im nevarnega dela ob vodi že va:;vi (favna nevarnost pred katastrofami ob poplavah je s tem v Stranjah odstranjena. Preostaja še slabo regulirana točka na levem bregu reke v Zgornjih Stranjah, kjer je Bistrica pred dvema letoma odnesla bornemu kmetu celo hišo in skoro vse polje. Še nekaj je v tem deflu v nevarnosti pred poplavam;: neka druga hiša in precejšen kos zemlje. Brezuspešno delo Kolika je regulacijska potreba v mostu samem, smo že pisali. Posebno žalosten je pogled na desni breg Bistrice od tako imenovanega »kovačevega jezu«, ki je v marsičem pogrešno zgrajen, pa do mostu pri parku. Na tem delu si zavarujejo prizadeti svojo posest kakor si sami pač znajo. Seveda brez vsakega strokovnega vodstva. Jasno je, da je to delo brezuspešno in netrajno. Saj napravi Bistrica ob jesenskih poplavah v prav na tem mestu največ škode. Pikova dama, Djuro in nož ''Sjača in ženska sta krivi pretepov Kamnik, 26. februarja Menda je samo v Kamniku tako močno razvit običaj praznovanja veselega Pusta. Za dolgo napovedovani sprevod Karnevala je vladalo v Kamniku zelo veliko zanimanje. Na trgu 80 je zbralo popoldan skoro več ljudi kot ob velikonočni procesiji. Vse je drlo Karnevalu nasproti, staro in mlado, meščani in deželani. 8e je veselja med nami, posebno pa še denar, saj jo bilo v pestrem sprevodu ■/. godbo na čelu vse polno zanimivosti. l'o-mlajevalnica in aeroplani ter neizbežni abesinski vojščaki so tvorili Predmet največjega občudovanja. Prevroča kri Tako se je vse mirno izteklo do večera. Toda pustni torek ne bi bil pravilno prosijavijen, čo ne bi mkla tudi prevroča kri. Kako jo do tega Grozeči savski valovi St. Mitroviča, 27. febr. Srem s svojim središčem Srem« sko Mitrovico preživlja težke trenutke. Bregovi Save postaja« jo pretesni in ogromne množice vode, ki jo Sava vali preti Do« mavi, grozijo s katastrofalno po« plavo. V predelih, ki so proti po« plavi nezaščiteni, so prebivalci v strahu za svoje življenje že izpraznili stanovanja in zbežali pred nevarnostjo, ki preži za savskimi bregovi. Na nekaterih krajih se je voda že razlila čez bregove in popla« vila polja ter popolnoma zagr« nila vas Sremsko Račo. Oblasti in pomožno osobje so noč in dan na delu, da vsaj deloma odvrne« jo katastrofalen udarec povod« nji. Če bo Sava tako naraščala kot jc do današnjega dne, po« tem vsa zaščitna sredstva ne bo« do dosti zalegla in bati se je slu« čaja iz leta 1932, ko je Sava pre« plavila ves Srem. Saharin, In pust Saharinček še vedno ne d.i miru ljudem. Poji cilja je aretirala nekega Kališnika Ivana, starega 32 let, iz Mengša, in Magdalene Fe-rolia, starega 23 let, iz Skal pri Velenju. Našla sta staro ženico iz Kočevja ter ji natvezla 50 ška-tljic saharina, ki pa je bil samo navaden sladkor s sodo. Za gol ufijo hosia moža precej kaznovana. Slednjih goljufij se pripeti dandanes več, pa jih liiud:e sploh ne prijavljajo več, ker jih je ali sram, ali se boje kazni. Štirje delavci iz Zg. Šiške so včeraj pokopavati pusta. Ker pa je ta ceremonija trajala le predolgo časa, lih le Dolicida razgnala ter sa- mega pusta pnveatu na puticijOi, kjer so ga obtožiti nedostopnosti In tako bo mož tudi imel malo spomina na letošn'egn pusta. Krvav karneval Zagreb, 27. febr. Posebno živahen in razigran ja bil letošnji pust v Zagrebu :n njegovi okolici. Ne da sc reči, da bi kriza kaj omejila popivanje, veseljačenje in norčije. Ponekod se je stvar stopnjevala do take razgretosti, da so sc zabliskali noži in stoli in je tekla kri. Do burnih pustovanj je prišlo zlasti v okolici mesta, kjer so nižji ele* ment praznovali svoj vsakoletni god ob najbolj norčavi razposa« jenosti. V treh gostilnah je pri» šlo do rosnih pretepov, ki so končali s težkimi telesnimi po« škod-bami. RoutžiiE ©koli srečke V Budimpešti se je pred leti mlad odvetnik Szabo poročil z ner ko igralko. Takoj po poroki je kupil srečko madžarske razredne loterije št. 65513, Izbral si je to šte-^ vilko po rojstnem dnevu svode žene in svojem (6. 5. in 5. L), številka »3« pa je označevala, da stal on kakor ona bila tretji otrok svo-* je rodbine. Srečka ni nikoli zadela, vendar je Szabo igral nanjo pit vsakem žrebanju. Pred zadnjim novim žrebanjem pa je bil vrsto šte-d vilk, ki naj bi mu prinesle srečo, premenjal, in kakor nalašč je toi' krat padel glavni dobitek na srečka; št. 65513. Szaba je ta nesreča tako pretresla, da se je ustrelil in zapustil svojo ženo brez sredstev. Časopisi so o tej tragediji poročati,' in pred kratkim je prejela vdovd: Szabo znesek 100.000 pengov, ki ga ji je poslal v dar srečni prejemnik glavnega dobitka. Tako sta se seznanila, njena hvaležnost se je zlila v ljubezen na prvi pogled — in te dni je bila poroka. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 53 TRETJI DEL ČRNA DAMA Jactv se )e zopet vrnil v London. V skrivnostni hiši ga je pri-dakovail Jim, ves v strahu, Sele po umoru Elize se je streznil in zavedal, da je storil proti Jacko-V'i volji in ukazu. Priznal je Jacku vse, ki pa začudo ni bil preveč hud in je okregal Jima bolj zato, da varuje svoj ugled kot poglavar. Saj je poznal J'.raovo neugnano nrav lin vedel, kako ga je Elizino izdajstvo zadelo. Zadnje čase je bil Jack v mislih samo pili Edi m kar nič več ga ni strpelo v skrivnostni hiši. In talko je nekega dne naročil Edvardu, naj najame v bližini Londona vilo, kjer bo lahko prebival z Bessie; on. Jack, pa bi bil pri njima kot gost. Tam hi se čutil tudi varnega pred preganjanjem policije. Edvard je kmalu našel prav mičen in udoben dom, kamor so se preselili vsi trije. Do čim sta Bessie im Edvard uživala svojo zakonsko srečo, je Jack preždej cele dneve samcat v svoji sobi in se rti ganil d kamor. Mnogo je bral im mnogo premišljeval. Nekega vročega so'nčnega dne se je Jack sprehajal po vrtu, ki se.je razprostiraj za vlo," m se je naposled vsedel v gosto-zara-sk) vrtno Sopo, stoječo blizu ograje sosednjega vrta. Tedaj je skozi vejevje zagledal na k krnici sosednjega vrta mlado, vitko, črno oMečeno damo, s knjigo v rokah. Z zanimanjem je ogledoval to simpatično žensko, katere doslej še ni bil videl, čeprav je bila njegova soseda. Tedaj pa je videl pr hujati proti klopici neznanega gospoda, ki se je že oddaleč globoko priklanjal, a Jacku se je itakoj zazdelo, da ona tega obiska ni nič prav vesela, -m je gospoda itudii očitno hladno sprejela. Niehote je Jack prisluhnil njunemu razgovoru j,n se nemalo začudil, ko ju je slllšal govoriti o samih delinicaii in vrednostnih papirjih. Zdaj je še bolj pozorno vlekel ma uho vse besede, in se kmalu uvodi, da gre za drzne in ne povsem čedne borzne špekulacije. (>nadva sta kmalu odšla z vrta, Jack pa je takoj poiskal Edvarda, da bi kaj izvedet o tej dami, kdo je im odkod. Tudli Edvardu m bila osebno znana, videl >o je samo parkirat z balkona, sprehajajočo se po vrtu. Ali go-itovo jo poznajo v bližnji slaščičarni, kjer se shajajo dame vse okolce, je menil Edvard, in ko ga je Jack naprosit, naj bi tam kaj več .poizvedel o njej, mu je še isti večer iprišel povedat ime 'ite dame: Gospa Gardne. Samo to so mu vedieli povedati v slaščičarni. »Jutri pa upam zvedeti kaj več. Ona zahaja v slaščičarno navadno proti poldnevu. Pa bom izkušal se ž njo bliže seznaniti«, se je ponudil vedno uslužni Edvard. Jack mu je samo molče stisnil loko in se zaprl v svojo sobo. Naslednjega dne Edvard ni še dolgo sedel v slaščičarni, slučajno prazni, ko je vstopila lepa so-sed'a v črnem. SMI se je za časopis in se naredil kakor da čita. Cez čas pa ga je obšel občutteK, kot da ga ona gleda, in ko se ,e ozrl izza časopisa, so se njegove oči srečale z njanimli — in zazdelo se mu je, kakor da se je v : th njenih krasnih, temnih očeh posvetilo nekaj zasmehljivega. Edvard je bil, kar zadeva ženske, dpceia nežkušen človek, zato ga k spravil ta pogled malo v zadrego in se je zopet skril za svoj časopis. Pri tem pa ši je belil glavo, kako bt navezal pogovor z njo. Tedaj pa je vzradoščen opazil, da leži na tle njena rokavica. Seveda ni slutil, da je zvita ne-zmanlka nalašč spustila rokavico na tla; miti ni vedel, da ga je ona dobro Videla iti v slaščičarno in da je zaradi njega prišla tako hitro sem. Že detj časa se ye zanimala zanj im ga dala opazovati od svoje služinčadi. Lepa pustolovka si ni mogla utajiti, da je zaljubljena v tega krepkega, zagorelega moža, čeprav rti še nikdar govorila z njim. Edvard vsega tega ni vedel in je zdaj brž porabil priliko. Stopi je k njerti mizi, pobral rokavico ‘n se vljudno priklenil: »Dovolite, gospa... « Dolge, črne trepalnice so se počasi dvig.nl le in njune čarobne očji so zas'ja’ie vanj toplo, božajoče; »Najtepša hvala za vašo po-zomest, gospod Long!« je dejala z ljubkim nasmeškom. Edvard se je zdrzni — od kod je vedela za njegovo ime? »Se vam čudno zdi. gospod Long, da vas poznam?« je smehljaje vprašala. »Saj sva vendar soseda in vaš večkrat vidim 'n sem — slučajno zvedela za vaše ime. — No, meni je ime Tereza Gardme«. Ni se nadejal tolikšne ljubeznivosti in se je ves v zadregi vsedel na stol, ki mu ga je bila ponudila z besedami: »Izvolte, gospod baron. Saj sva soseda in lahko malo pokramljava. — Ali se boste za zimske sezone preselili v London?« »Da, milostiva«. »Živite osamljenmx gospod baron?« »Da. Zato sem si izbral ta mirni kotiček«. »Ah!« — je odgovorila in se čudno nasmehnila. Edvard je takoj uganil, da ona dobro ve za Bessie in nemara tu. dl za Jacka, čeprav niso nikamor zahajali. Zvest nalogu, ki ga ie dobil od Jacka, -e tekušal izvabiti ;z nje čim več o njenem življenju, a .ie pr tem občutil, da je ona tista Iki bo več izvabila iz ujtga k »t pa on iz nje. Ves čas je bil v zadregi pred njenimi očmi, njenim nasmeškom, vsem njenim čudno zamamljivim bitjem, in je s .mo lovil besede, kaj bi ž njo govoril, pri tem pa je bii v stiahu za vsako izrečeno besedo, da ne bi povedal preveč. In na kraju ko se je dvigneta, da gre, sn je Edvatd kar nekako oddahnil, »Ampak zelo me bo veselilo, gospod Long, če me kmalu obi- ščete?« je dejala, ko mu je podala roko, in zopet ji je zaigral na ustnah nasmeh, ki si ga ni vedel tolmačiti. Molče se ji je priklonil in kmalu za njo zapustil slaščičarno. Ko je doma Jacku vse povedal o tem sestanku, je Jack samo dejal: Ta ženska mi je sumljiva. Dal jo bom nadzirati <>J svojih ljudi. Vi, Edvard jo boste vsekakor obiskali v njeni vili. Prej pa mora Bessie proč odtod. Želim, da se vrne v London, v mojo hišo. Tu morava biti zaenkrat sama, Edvard. Bessie bi nama bila tu samo v naportje.« Edvard se je brez ugovora pokoril, čeprav mu je bila i-ič.tev od Bessie težka. JACKOVA NASPROTNICA Neko soboto popoldne se je Edvard odpravil k lepi sosedi, gospej Terezi Gardne ma obisk. Pred tem mu je Jack še naroč.l: »Poslužite se vseh zv jač, samo da čim več izvabite 'a nje. Sativ boste z njo, mogoče se va n pokaže v pravi luči. — Marsikaj sem že zvedel o nji, im če ml boste Vi lahko doprinesli še nekaj dokazov, potem še nocoj... ? Več ni govoril. Edvard je stopil v vilo, njena krasna oprema ga je osupnila Dama ga je sprejela v svojem budoarju, zastrtem z rožnatimi zavesami. Oblečena je Ma v fino svetlo svilo, ki je še bolj po-vdairjala njene čare. Opojna lepota te skrivnostne žene, je za hip očarala Edvarda, a se je hitro zbral, v svesti si svoje naloge. »DotorodošL, gospod Long« ga je prisrčno pozdravila in mu prožila svojo belo ročico. »Zakaj neki je tako poudarila ime Long?« je prešinilo Edvarda; toda zdaj ni utegnil razmišljati o tem. Piosadila ga je poleg sebe na divam, mu postregla s čajem in pri tem kramljala ž njim o vsakdanjih rečeh. Iz domačih gatev VERA ALliRECHTOVA: Umrlemu prijatelju V poslednjih krizantemah so grobovi, v meglah zavita polja in livade, na drevju listja rjavkasti sledovi, v procesijah hodijo ljudje. — Navade pri nas to takšne pač, da vsak poroma s prižgano lučko ali s kito cvetja na tisto njivo zadnjega spočetja, kjer mu leži prijatelj drag, brez doma... Odšel sl tudi it v neznane kraje; tvoj grob je ozek, mrtev in težak, zatorej ti »biščl mene raje! Saj veš, da mi je topla roka zate; ti dolgo molčal si, zdaj mi povej: kaj res so onkraj naše zarje zlate? Vera Albrechtova, iz ugledne Keslcrjeve rodbine, je soproga književnika Frana Albrechta. Svoje pesmi objavlja po raznih revijah. Sodelovala je pri »Svo= bodi«, »Zenskem svetu« in dru» god. Naša pesem je vzeta iz IV. letnika »ženskega sveta«. " Čitaj „Glas“ Razne novice V Zedinjenih državah Amerike je po strahoviti zimi naenkrat nastopilo južno vreme in zdaj imajo od naglo kopnečega snega na mno* gih krajih povodnji. V Severni Kaliforniji je reka Sacramento preplavila okoli 35.000 juter rodovitne zemlje, večinoma sadovnjake in polja. Tudi več ljudi je že utonilo. Škodo cenijo že zdaj na milijon dolarjev. Ker je Vatikan zdaj država zase, mora kakor vsaka država imeti tudi ijetnišnico. Kakor poročajo iz Rima, bodo staro poslopje popolnoma prezidali in opremili z modernim komfortom. Ker je država majhna, je majhna tudi ječa: slamo dve celici, vsaka z lastno kopeljo, bolniški prostor z dvema poste'jc-ma, in pa dvorišče, kjer se bodo jetniki lahko sprehajali. V Črnem morju pri Vami (Bolgarija) so zdaj dvignili iz vode neko nemško podmornico, ki se >e med svetovno vojno tam potopila. V ladji so našli trupla 13 mornarjev. Pokopali so jih slovesno ob navzočnosti zastopnikov bolgarske vlade in nemškega poslaništva v Sofi# na pokopališču v Varni. Rimska opazovalna postaja v Kijevu je spustila v zrak poskusni balon, ki je dosegel višino 43 kilometrov, kjer so aparati zabeležili temperaturo 43 stopinj pod ničlo. Atmosferičm pritisk tam zgoraj je bil 55-krat manjši kakor na zemlji. Svetovni rekord v najdaljšem neprekinjemem bivanju pod vodo je postavil ruski potapljač Konstantinov. Delal je 18 ur na popravilu vojne iad:e »Musom«, ki se je bila potopila v bližini Novaje Zemlje. Njegov om njegovih tovarišev izredni pogum, ki so delali pod vodo skozi 23 dni v polarni noči, sneženih viharji) "in silovitem mrazu, je omogoči dvig te ladje z morskega dna. Astrološka napoved za 28. februar Ta dan stoji pod okriljem planeta Plutona, ki poživlja podjeN nost, veselje do dela im stvarja-nja. a rad tud:: zavaja v pustolovščine. Izkušnjave. spuščati se v drzne, riskantne posle, je danes posebno veVka. Kaže se nagnjenje k ek.-tremnim de-an-jem, v političnih stvareh se pojavlja fanatizma;. Zlasti novembrski ljudje bodo ta dan silno tan-peraimenitni. — Na ženske bo današnja konstelacija močno vplivala v duševnem im čuvstvenem pogledu. Sploh se bodo pojavljali vplivi tajnih, okultnih sil. Sanje na ta dan so pomenljive. Vsekakor pomnite, kar se vam bo sanjalo v noči k -temu dnevu. — Z našimi sosedi se pa res ne da živeti v m:ru. Preje so se pritoževali, da se vedno otrok dere, sedaj ga pa žena uspava s petjem, pa tolčejo kar vsi po zidu. ter zahtevajo, da naj se le otrok dere. * »Gospod krčmar, koliko pjva pa iztočite na tedem?« »Takole pet do šest sodčkov«. »Pa bi lahko še enkrat to'iko!« »Kako ,pa?« »Ce bi dajali polno mero!« Katalonija dobi avtonomijo Madrid, 27. febr. Španska vtada je predložila stalni parlamentarni delegaciji zakonski predlog, s katerim se pooblašča katalonski parlament, da ponovno prevzame svoje hmktiije, da izvoli svojega predsednika in vzpostavi vlado »gene-raNtadov«. šef republikanskih kon-servaitivcev je predložil že dodatek, da se katalonska komora pooblašča, da ponovno začne z delom in imenuje vlado generalita-dov. Stalna parlamentarna delegacija bo sklepala o tem danes. Novi momenti London, 27. februarja. Londonsko časopisje razpravlja o sedanjem položaju v Evropi in beleži kot nove važne momente razgovore Mussolinija in v. Hassela v Rimu, ratifikacijo francosko- ruske pogodbe in razgovore med Italijo, Nemčijo in Poljsko. Časopisje poudarja zlasti napore Itaiije, da bi potom sporazuma z Nemčijo stvorila osnovo, ki bi nevtralizirali posledice francosko - ruskega pakta. Novi prevozi Napulj, 27. febr. V Vzhodno Afriko je zopet krenilo več vojakov. Tako sta včeraj zvečer odplula iz m poljake luke parnika »Lombardia«, k; je dospel iz Genove s 4000 delavci, v Napulju se je vkrcalo še 120 oficirjev, in»Uira-nin« ki je odšla na pot s 3000 vo-tjaki zrakoplovstva in 150 letalski oficirji- Dunaj, 27. febr. Bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki se nahaja na Dunaju, je pred par dnevi proslavil svoj 75. rojstni dan. Predsednik avstrijske republike Miklas in kancelar d:r. Schusch-Kr)gg sta mu poslala čestitke. Zaradi lepe Marglte Zagreb, 26. febr. Zagrebška B ram im i rov a ulica je znana ulica. Na št. 23 se sho mogel doseči, in šele v drugi Rvrsti ljubezen do sporta. Rekordi Norvežanov Severnjaki, zlasti Norveža-Ju, imajo seveda že zaradi 'krajev, v katerih prebivajo, iVeč pogojev za razvoj skakalnega sporta kakor drugi narodi. Žima je pri njih dosti daljša kakor pri nas, in zato imajo na razpolago tudi daljšo dobo za treniranje. Zato so doslej tudi Norvežani postavili vse pomembnej- še dolžinske rekorde. Leta 1926 je skočil Niits Nelson kot prvi skakalec čez 70 metrov. Njegova marka (73.2 metra) pa je iz-podbodla druge k novim poizkusom. Naš znanec Birger Ruud, ki smo ga dvakrat občudovali na planiški skakalnici, je že dve leti nato skočil v Odnesu 76.5 metra, njegovemu bratu Sigmundu pa se je teta 1931 v švicarskem Davosu posrečil prvi skok nad 80 metrov. Skočil je 81 metrov. Prvi slovenski rekordi Nova doba smučarskih skokov se je začela predlanskim, ko je »IKrijia« zgradita po načrtih inž. Oibudka orjaško skakalnico v Planici, ki je doslej po svoji dolžini in varnosti še nobena druga ni orekosila. Ze prvih tekem na njej sc je udeležila elita svetovnih skakalcev. Jugoslovanski skakalci so na njej prvič v zgodovini slovanskega športa skakali nad 60 metrov. Dosegli so skoke med 62 in 66 metrov. Daleč pred mu ima so bili seveda severnjaki, oba brata Runda in drugi. Po teh tekmah se je ime Planice razvedelo po vsem svetu. Z njo je bil namreč zvezan prvi skok nad devetdeset me-'trov, ki se je posrečil Birgerju R nudit. Spletke proti Planici Ko so bile lani spet napovedane tekme v Planici, se je začela znova gonja proti tako imenovanim »mamutskim skakalnicam«. Številne te spletke so imale precej uspeha. Najprej je mednarodna smučarska organizacija FIS s svojim nerazumljivim oibotav-itiatijem ih izmikanjem ustvarila nerazpoloženje proti naši orjaški skakalnici, potem pa je še v zadnjem trenutku Norveška smučarska zveza prepovedala svojim tekmovalcem nastop v konkurenci in celo izven nje. Tako je prililo do prav mučnega položaja. Norveški tekmovalci so bivali v Planici in so tam že nekaj dni trenirali, tod.i nastopiti niso srnah, ko je deset tisoč gledalcev čakalo-, da bodo pokazali, kaj znajo. Predstavili so se s samo propagandnimi skoki. V konkurenci je zasedel prvo mesto mladi Poljak Maruszarz Stanislav, ki je brez padca pristal na 87.5 metrai. Gledalci, ki so računali na skok čez sto metrov, so bili malo razočaram in so opravičeno Zabavljali nad nevin e vuno prepovedjo norveške smuške zveze. Vendar pa tudi tein Planica ni odrekla. Norvežan Andersen je pri treningu skočil 99 metrov in s tem postavil nov svetovni rekord. Kako bo 15. marca Ptav lani je pokazala Planica, da je res solidno zgrajena in varna. Leta 1934., je bilo na njej samo eden s padcem. Po Garmischu, kjetr v skokih niso bili doseže” nrav dobri rezultati, nam b Planica 15. marca pokazala, koliko s-j svetovni skakalci napredovali od lanskega leta, Oficielnih prijav še ni, ker še ni potekel rok zanje, zaneslji- ‘ vo pa je, da se bo tekem udeležita večina skakalcev, ki so se v Planici že lam in predlanskem izkazali. Ko pridejo prijave, borno naše čitatelje o tem obvestili. iNedvomno bo letos dala Planica rezultate, ki jih bo občudoval ves svet, saj so skakalnico toliko preuredili in podaljšali, da bo dopuščata skoke do 106 metrov in še čez. Gospodarske vesti Pametno gospodarstvo. Nove« sadska električna centrala je kot lastnica tamošnjega tramvaja zni« žala s 1. januarjem vse vozne ce« ne na enotno ceno 1 dinarja. Že po enem mesecu sc je pokazal blagodajen uspeh, promet je sil« no porasel, dohodki pa so se po« da se je potniški promet tako p01 višali za 25%. Zanimivo je celo, večal, da so postali sedanji vo« zovi pretesni in je uprava že skie« nila da bo nabavila nove. Slovensko lesno tržišče. Od zadnje velike gospodarske konfe« renče se doslej položaj na lesnem trgu ni prav nič izboljšal. Izgle« dov za kupčijo in reden izvoz ni nobenih. Preorijentacija na druga, zlasti čezmorska tržišča, je nemogoča, ker tehnično to ni mogoče, a tudi plačilni pogoji so skrajno neugodni. Trgovinska pogajanja s Španijo. Prvotno je bilo določeno, da se bodo v najkrajšem času pričela v Boo- I gradu trgovinska pogajanja s Španijo, pri katerih naj bi se v prvi vrsti uredil izvoz našega lesa. Ta pogajanja so bila zadnji hip odpovedana, češ da se konference ne morejo udeležiti španski delegati. Sklenjeno je bilo, da se bo sedaj vršila konferenca v Madridu, kamor v najkrajšem času odpotuje naša delegacija. Zadruge oproščene izrednega cestnega prispevka. Ministrstvo za zgradbo je s posebno naredbo oprostilo zadruge in njih Zveze, ki ne dele dobička na deleže, ne dajejo tanti-jem in sploh ne plačujejo obresti, izrednega cestnega prispevka za one količine prevoženega blaga, ki ne presegajo 52 ton. Mestni hranilnici v Kamniku je ministrstvo za trgovino odobrilo odlog plačil za ti let od 30. dec. 1935. dalje in obrestno mero 3%. Dražba kožuhovine v Ljubljani sc bo ponovila 9. marca. S tem bo dana vsem tistim, ki za januarsko dražbo niso oddali svojega blaga, da to sedaj storijo. Blago za dražbo sprejema »Divja koža v Ljubljani. Rekorden tujski promet v Hrvat-skem Primorju Lansko leto ju to kraje poselilo 66.055 tujcev, ki so prebili v TTr. Primorju 626.143 dni. Promet se je v primeri z letom 1934 zvečal za 12%. Hmeljsko tržišče v Savinjski dolini. Kupčija je še nadalje prav mirna. Tu pa kun se poj".vi kaj povpraševanja po lanskem hmelju, za katerega sc plačuje od 12 do 20 dinarjev, za kg. Sklonjena je bila sicer večja kupčija, v ostalem pa ni bilo na trgu nobene živahnosti. »Šlpad« išče tržišča za les. Lesno velepodjetje »Šipad«, ki jo po uvedbi sankcij proti Italiji tudi izgubilo važno italijansko tržišče, se je z vso vnemo lotilo iskanja novih trgov, da tako nadomesti občutno izgubo. Deloma se je iskanje posrečilo glede izvoza lesa v Levant in malenkostno tudi v Angliji. Zelo pa si Podjetje prizadeva pridobiti španski trg. — Za naš slovenski les je pa še zmlraj težka. Podoba je, da tista velika gospodarska konferenca kar ne more poroditi tistih sadov, ki so se takrat v tako veliki meri obetali. ©glašaij v „Glasu44 Radi družinskih razmer se proda posestvo, zelo rentabilno, na Dolenjskem, lepa sončna lega, ne daleč od železnice, sestoječe iz vile s stanovanjem za lastnika in oskrbnika, gospodarska poslopja, obširni sadonosniki, vinogradi dobro gojeni, 3600 mladih plemenskih trt, mešan gozd za sekanje. Proda se samo proti gotovini. — 14 skio!tew nad 80 in sa- Cena Din 115.000. mo eden s padcem, 'ani p,i 4(' Pobobna pojasnila skokov -ud 85 metov ir. ;ttdida uprava lista. - MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši tnesek 5 Din. Drž. in ban. davek 5 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, nlnčajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri na-______ ročih) Primerno nagrado dobi tisti, ki mi preskrbi karšnokoli službo v pisarni ali kaki tovarni. Ponudbe na upravo {tod šifro »Nagrada«. Knjigovodja — bilancist, popolnoma samostojen, tudi na kartotečnem (Ruf) sistemu, strokovnjak, vesten in namočen z dolgoletno prakso, želi stalnega nameščenja kjerkoli. Tudi za nekaj ur dnevno. - Predpogoj samo solidne in boljše firme. Cen j. ponudbe pod »Sigurnost 251« na upravo lista. Gospodarska podjetja Kot: trgovine, In- Justrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacijo pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb —■ Ilica 144. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦i o i* ai a j e se poslovni prostori, samsko stanovanje obstoječe iz 2 sob in kopalnice in komfortno 4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Poizve se: Uprava palače GraSike 4* nadstr. Izdajatelj: Josip Fr. KnafliČ. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskanmrjn Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.