ffi REPUBLIKA SLOVENIJA
	^ DRŽAVNI ZBOR
MANDAT	SEJNI ZAPISI
VI	DRŽAVNEGA ZBORA
IZREDNA SEJA	63. IZREDNA SEJA
63	
	(8. maj 2014)
	/ V^0BUw<\\ II / \\\\ s s i ? r o 2 P ^ < Q — O =- m C t ^ S Š $
	<2 o o t t # ^ ^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 63. izredna seja (8. maj 2014) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2016
www.dz-rs.si
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
DNEVNI RED 63. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: OBVESTILO MAG. ALENKE BRATUŠEK O ODSTOPU S FUNKCIJE PREDSEDNICE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 1952-VI
2.	točka dnevnega reda: OBVESTILO ROMANE TOMC O ODSTOPU S FUNKCIJE PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 1951-VI
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, EPA 1961-VI
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 1962-VI
3613
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda.......................................................................................................................5
1.	točka dnevnega reda: OBVESTILO MAG. ALENKE BRATUŠEK O ODSTOPU S
FUNKCIJE PREDSEDNICE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, EPA 1952-VI.....................................5
MAG. ALENKA BRATUŠEK...................................................................................................................5
2.	točka dnevnega reda: OBVESTILO ROMANE TOMC O ODSTOPU S
FUNKCIJE PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA, EPA 1951-VI................................................7
ROMANA TOMC......................................................................................................................................7
3.	točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE..................................................................8
Predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles
Državnega zbora, EPA 1961-VI..............................................................................................................8
JOŽE TANKO..........................................................................................................................................8
JOŽE TANKO..........................................................................................................................................9
JANI MÖDERNDORFER.........................................................................................................................9
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................10
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................10
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................11
JOŽEF JEROVŠEK..............................................................................................................................11
Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za
nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, EPA 1962-VI................................................................11
3614
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
63. izredna seja 8. maj 2014
Predsedujoči: Janko Veber.
Seja se je začela 8. maja 2014 ob 14. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Začenjam 63. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Kristina Valenčič, dr. Ljubica Jelušič, gospa Irena Tavčar, gospod Matevž Frangeš, gospod Branko Grims, gospod Ivan Grill, mag. Andrej Šircelj, gospod Ljubo Žnidar. Na sejo sem vabil predsednico Vlade mag. Alenko Bratušek ter predstavnike vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 63. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v sredo, 7. maja 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje in predlagam, da pred odločanjem preverite delovanje glasovalnih naprav. Lahko glasujemo? Ste preverili delovanje glasovalnih naprav? V redu. Glasujemo o dnevnem redu. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 63. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBVESTILO MAG. ALENKE BRATUŠEK O ODSTOPU S FUNKCIJE PREDSEDNICE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predsednica Vlade mag. Alenka Bratušek me je z dopisom dne 5. 5. 2014 obvestila, da na podlagi 12. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije in 261. člena Poslovnika Državnega zbora odstopa s funkcije predsednice Vlade. Besedo dajem predsednici Vlade mag. Alenki Bratušek za obrazložitev odstopa.
predsednik Državnega zbora
MAG. ALENKA BRATUŠEK: Spoštovane poslanke in poslanci, kolegi v Vladi, državljanke in državljani.
Predsednika republike in predsednika Državnega zbora sem v ponedeljek obvestila, da odstopam z mesta predsednice Vlade Republike Slovenije. Danes sem tu pred vami, da vas seznanim z vzroki, ki so me do tega privedli, z nekaj osnovnimi podatki o tem, kje Slovenije po dobrem letu naše vlade je, pa tudi z nekaj nujnimi pogledi na naše delo do volitev in prisege nove vlade.
Uvodoma pa mi dovolite, da se vsem skupaj zahvalim za sodelovanje v minulem letu. Ob vsem dolžnem spoštovanju delitve med izvršno in zakonodajno vejo oblasti ter med opozicijo in koalicijo bi rada rekla, da v vsem tem času ni bilo ničesar takega, kar bi seglo čez meje običajne demokratične razprave in procedure. In v tem vidim enega od uspehov naše evropske Slovenije. Vse dokler v Sloveniji zmoremo dovolj preudarnosti, da se tudi najtežjih kriz lotevamo z demokratičnimi metodami in državniško odgovornostjo, smo na dobri poti. A to še ne pomeni razloga za zadovoljstvo. Nasprotno. Za Slovenijo ni dovolj dobro, če smo takšni kot drugi - moramo biti boljši. Tudi na osnovi vsega, kar se je zadnje tedne zgodilo, sem trdno prepričana, da je za doseganje skupnih ciljev treba temeljito spremeniti nekatera osnovna pravila političnega premisleka in ravnanja v Sloveniji. Zakaj sem torej odstopila? Ker želim s tem prispevati k čim hitrejši rešitvi položaja, v katerem sta se moja vlada in koalicija znašli potem, ko v dosedanji stranki nisem dobila zadostne podpore. S takšno popotnico ne morem ne odgovorno voditi vlade, ne preverjati zaupnice tu pred vami. Po	rezultatu
kongresa Pozitivne Slovenije, posvetu s koalicijskimi partnerji in pogovoru s predsednikom republike sem se odločila za odstop z mesta predsednice Vlade. A nisem želela s preuranjenimi ali nepremišljenimi potezami izzvati kakršnekoli dodatne krize. Zato je bilo treba s partnerji premisliti tudi, ali je katera od vladnih zadev lahko tako usodna, da bi jo bilo treba urediti še s polno opravilno vlado. Niti za hip si namreč nihče od nas ne sme dovoliti, da bi zaradi strankarske krize ali politikantskih
3615
DZ/VI/48. izredna seja
kalkulacij trpela država ali državljani. Ko sem po pogovoru in dogovoru z dosedanjimi koalicijskimi partnerji uvidela jasno pripravljenost, da gremo na predčasne volitve dovolj zgodaj, še pred poletjem če se da, oziroma zelo zgodaj poleti, in ko mi je v tej iskreni nameri dal jasno podporo tudi predsednik republike, od čigar angažmaja je v teh dneh veliko odvisno, sem lahko odstopila. Nikakor ne morem reči, da mirne vesti, prej nemirne, a čiste vesti.
Kje je Slovenija danes, v kakšnem stanju je? V takšnem, da si preizkušnjo predčasnih volitev lahko privoščimo. Po enem letu vodenja vlade sem ponosna, da smo stabilizirali javne finance in utrdili položaj Slovenije na mednarodnih in finančnih trgih. Prvič po petih letih je spet pozitivna tudi gospodarska rast, število brezposelnih pa se zmanjšuje. Praktično vse inštitucije, ki pripravljajo makroekonomske napovedi, so te napovedi za Slovenijo bistveno izboljšale. In teh nekaj podatkov vam želim prikazati tudi na ekranu. Napovedi za leto 2013 so naši državi kazale zelo slabe obete, od minus 2,7 do minus 2,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti. Rezultat konec leta je bil bistveno boljši od napovedi, minus 1,1-odstotni padec gospodarske aktivnosti. Rezultati bi lani težko bili boljši, saj smo vlado prevzeli ob velikem, gromozanskem krčenju slovenskega gospodarstva, in to minus 4,6 %. Minus 4,6 % se je skrčilo naše gospodarstvo v prvem tromesečju, 20. marca lani pa sem prevzela vodenje vlade. Zadnji kvartal smo uspešno končali z 2,1-odstotno rastjo. Mislim, da je razlika na teh slikah oziroma tudi na ekranu več kot očitna: minus 4,6 do plus 2,1% gospodarske aktivnosti. Tudi napovedi za letošnje leto so bistveno bolj obetavne, kot so bile predhodne. Praktično vse institucije so svoje napovedi že spremenile. Če so še jeseni praktično vse te institucije napovedovale krčenje našega gospodarstva, in to med minus 0,7 do minus 1,4 %, danes vse te institucije napovedujejo rast našega gospodarstva, in sicer med 0,3 % do 0,8 % v letu 2014 in med 0,7 do 1,4 % v letu 2015. Mislim, da je tudi tukaj razlika več kot očitna in lahko jo vidite tudi na ekranu. In to, spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani, je posledica našega trdega in dobrega dela v preteklem letu.
Dovolite mi še kratek pogled na gibanje stroškov našega zadolževanja v preteklih dveh letih. Tudi tukaj je razlika več kot očitna. Začeli smo praktično pri 7 % in odhajamo pri 3,4-odstotni obrestni meri za desetletne obveznice. Obrestna mera je praktično najnižja, odkar smo vstopili v evro območje. In tudi primerjava z nekaterimi drugimi državami: Italija, Portugalska in Španija pokaže, kako velik korak je naredila Slovenija. Modra črta na grafu je Slovenija. Prepričana sem, da se ta obrestna mera lahko za našo državo še dodatno znižuje in zgodovinsko nizko vrednost lahko še dodatno
znižamo. Ob pametnem in dobrem delu vlade verjamem, da je to še kako mogoče.
Naši rezultati kažejo, da se da tudi v samo enem letu narediti velike in za državo zelo uspešne korake. Prepričana sem, da je Slovenija tako tudi v teh trenutkih, najtežjih po osamosvojitvi, pokazala, kako smo se v dobrih dveh evropskih desetletjih naučili in koliko smo pripravljeni prispevati za našo suverenost, samostojnost in prihodnost.
Hvala vsem, ki ste tudi v teh klopeh imeli minulo leto potrpljenje za naše vse prej kot lahke poteze. Posebej sem cenila tiste kritične pripombe, ki so se trudile ponuditi boljše rešitve na odborih, v vaših javnih nastopih, kakor tudi tiste, ki smo jih bili vsi skupaj deležni iz civilne družbe. Seveda se moram zahvaliti tudi svoji ministrski ekipi, ki se je skupaj z menoj borila in trudila za dobro države. In dokazali smo, da smo dobra ekipa, kar potrjujejo tudi podatki. Hvala vsem.
Kako naprej? Naša vlada bo do prisege nove vlade vztrajala pri izpolnjevanju tistih nalog, ki so že doslej obrodile sadove in za katere si upam trditi, da nas pravzaprav družijo pogosteje, kot si mislimo in povemo. Naj jih nekaj naštejem. Nadaljevali bomo delo na razdolževanju in prestrukturiranju našega gospodarstva, kar je pravzaprav ključna naloga po sanaciji bančnega sistema. Če je oziroma če bo pripravljenost, bomo nadaljevali delo na zakonu o fiskalnem pravilu, kjer moramo poiskati dvotretjinsko soglasje v Državnem zboru. Zakon o Slovenskem državnem holdingu nas zavezuje, da nadaljujemo postopke implementacije tega zakona, vključno s pripravo strategije upravljanja. Ampak za to bomo potrebovali dogovor parlamentarnih strank. In seveda bomo nadaljevali z nujnimi spremembami, ki so potrebne v tem trenutku na področju zdravstva. Enako velja za dogovor oziroma dogovarjanje s sindikati javnega sektorja glede varčevanja oziroma ukrepov, ki so potrebni na področju plač.
Naj posebej dodam, česa ne bomo počeli. Osebno ne bom v tem prehodnem obdobju dovolila niti ene zaposlitve iz določenega za nedoločen čas. Zelo pozorno bomo sprejemali tudi odločitve, ki pa so zaradi nadomeščanja, takšnega ali drugačnega, potrebni. K temu se zavezujem tudi tukaj pred vami. Spoštovane poslanke in poslanci, s svojim odstopom sem odprla možnosti za predčasne volitve, in to predčasne volitve čim prej. Če vsi, ki ste do sedaj govorili, da si tega želite, vsaj tako, kot sama osebno, verjamem, da se ne bomo v naslednjih dneh pogovarjali o zarečenem kruhu, kot je nekaj dni nazaj rekel eden izmed slovenskih politikov, in da bomo res v Sloveniji čim prej zagotovili stabilno in polno operativno vlado.
Tako kot sem rekla, s svojim odstopom sem odprla možnost za predčasne volitve. Držala sem svojo besedo. Upam, da jo boste tudi vi. Od predsednikov in predsednice strank,
63
DZ/VI/48. izredna seja
predsednika republike, tudi modrosti pravnih nasvetov in ravni javne debate je zdaj odvisno, kako hitro se bodo odvijale zadeve v naslednjih dneh, tednih in mesecih.
Dovolite, da vas s tega mesta tudi sama pozovem, da v prihodnjih potezah pomislimo na to, s koliko truda smo se pravzaprav komaj izognili trojki, s koliko napora vrnili Slovenijo na zemljevid stabilnih finančnih trgov in s koliko težko sposojenega denarja ustvarjali pogoje za učinkovito delo bank kot opore gospodarskemu preboju. Naj nas niti ena poteza, niti ena sama poteza v prihodnje spet ne spravi v podoben položaj, kajti iz prve roke vam lahko povem, bili smo zelo zelo na robu. Le če bomo vsi skupaj politiko razumeli kot državniško delo, skrb za skupno dobro pa kot našo državljansko dolžnost, bomo res lahko rekli, da delamo za blaginjo vseh naših državljanov in državljank. In mar ni ravno to politika? Hvala za zaupanje in nasvidenje.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Predsednici Vlade se zahvaljujem za obrazložitev.
V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije in 261. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavlja, da je mag. Alenki Bratušek prenehala funkcija predsednice Vlade, s čimer je prenehala tudi funkcija ministrov. Na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije pa mag. Alenka Bratušek in ministri opravljajo tekoče posle do izvolitve novega predsednika Vlade in imenovanja novih ministrov. V skladu z drugim odstavkom 220. člena Poslovnika Državnega zbora bom o tem obvestil predsednika republike.
Dovolite mi, da se tudi ob tej priložnosti sam zahvalim mag. Alenki Bratušek za opravljeno delo in za sodelovanje z Državnim zborom in želim uspešno delo tudi v prihodnje. Hvala.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBVESTILO ROMANE TOMC O ODSTOPU S FUNKCIJE PODPREDSEDNICE DRŽAVNEGA ZBORA.
Podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc je 30. 4. 2014 podala pisno izjavo, da odstopa s funkcije podpredsednice Državnega zbora.
Besedo dajem podpredsednici Državnega zbora Romani Tomc za obrazložitev odstopa.
ROMANA TOMC: Hvala lepa za besedo.
Pred nekaj več kot dvema letoma sem bila imenovana na eno najvišjih funkcij v tej državi. Verjela sem, da bom lahko prispevala k temu, da bo nekaj šlo na bolje. Pa vendar nam to niti skupaj z vami ni uspelo. Očitno je tudi Državni zbor samo širši del nekega sistema, ki ne deluje. Naša največja težava pa je v tem, da si nismo sposobni tega tudi sami priznati.
Oklepamo se preživetih vzorcev obnašanja, branimo privilegije in iščemo vzroke za naše stanje povsod drugje, samo sami pri sebi ne. Imeli naj bi dobro zakonodajo, neodvisno sodstvo, odlično vlado, pa nimamo ničesar od tega. Nekateri nas še vedno skušajo prepričati, da je vse v redu, da gredo stvari na bolje. Ampak kako to, da ljudje tega ne čutijo?
Naj se najprej dotaknem delovanja izvršilne oblasti. Če bi sklepali po besedah, ki smo jih slišali malo prej izza te govornice, smo imeli eno najuspešnejših vlad doslej. Ampak ta samohvala zbledi takoj, ko se lotimo resnejše analize, če morda beremo tuja poročila, če spremljamo kaj o nas mislijo ljudje in če poslušamo gospodarstvo. Delovanje vlade so v preteklem letu zaznamovale predvsem tri stvari: izjemno zadolževanje, dvigovanje davkov ter prazne in prelomljene obljube. Zanimivo je, da si Vlada brez sramu pripisuje zasluge za nekatere ukrepe, ki učinkujejo še danes, pa so nekoč njeni predstavniki ostro oporekali, da bi bili ti ukrepi sploh sprejeti. Dejstvo je, da zakona, ki je omogočal začetek sanacije bančnega sistema ni sprejela vlada Alenke Bratušek. Podobno je tudi na drugih primerih. Se spomnite Zujfa. Vlada ga sedaj prav potihoma podaljšuje, tako da bi zanj izvedelo čim manj ljudi. Zatika se tudi pri prodaji državnega premoženja, pri upravljanju, pri zlatem fiskalnem pravilu. V tujini se naši predstavniki hvalijo z izvedenimi reformami, doma pa ne znajo našteti niti ene. Res je, gospodarski kazalci so se v zadnjem četrtletju obrnili navzgor, vendar ne zaradi ukrepov vlade, ampak predvsem kot posledica dobrih razmer na tujih trgih. Torej smo še vedno odvisni od tega, kako bogato obloženo mizo imajo tisti, ki so naši najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji. Drobtinice, ki padajo s teh miz, pač ne bodo dovolj, da ohranimo socialno državo in da ponudimo nova delovna mesta vsem tem mladim, ki iščejo in čakajo na svojo priložnost. Vse pomembne svetovne institucije nas v svojih poročilih opozarjajo, da bo treba narediti nekaj več od dvigovanja davkov in zanašanja na izvoz. Ne bom tekmovala z Alenko Bratušek v dokazovanju katera vlada je boljša, ampak seveda tuja poročila govorijo svoje. Dobili smo ogromno priporočil in dobili smo tudi ostrejši nadzor marca letos.
Sodna veja oblasti ostaja sistem, ki je vzvišen nad ostalim, ki ne spoštuje osnovnih standardov pravne države in s svojimi odločitvami med ljudmi vzbuja dvom v delovanje pravne države. Primeri, kjer je odločitev sodišča utemeljena na indicih, ne pa dokazih, nimajo prostora v razvitih demokratičnih državah. Sodišča sicer sama sebe ocenjujejo odlično, ampak skrbi to, da smo na tujih poročilih, na raznoraznih lestvicah, kot je lestvica indeks svobode, pristali med državami, ki jih resno opozarjajo na vmešavanje politike v sodno vejo oblasti. Zakonodajna veja oblasti, torej mi v parlamentu smo vse bolj samo opazovalci dogajanja. Mislimo, da imamo moč odločanja, potem pa pogosto spoznamo, da
7
DZ/VI/48. izredna seja
odločitve sprejemajo drugje. To, čemur smo priča zadnje čase, pa je preseglo vse meje. Zmeda ob spremembi sedežnega reda v poslanskih klopeh je popolna. Namesto da bi se odločali o pomembnih stvareh za življenje ljudi, se pogovarjamo le še o razmerah v koaliciji, o prestopanju poslancev iz ene v drugo skupino in o volitvah, za katere se ne moremo zmeniti, kdaj sploh bodo. Tako v naši državi ne sme in ne more biti. Ostali smo ujetniki sistema, ki ne deluje, dane obljube se ne spoštujejo, pravna država ne deluje in dostojanstva, da bi kdo prevzel odgovornost, ni. V tem času so tudi nekatere funkcije, ki naj bi bile zelo spoštovane in pomembne, izgubile svoj pomen. Moj odstop je hkrati tudi poziv k bolj pravni in pravični državi in poziv vsem, spoštovani kolegi in kolegice, da pogledamo resnici v oči in si priznamo, da brez korenitih sprememb v tej državi ne bomo postali razvita, pravična, solidarna in demokratična država, ki spoštuje svobodno voljo ljudi in najvišje standarde človekovih pravic. Spoštovane kolegice in kolegi! Če hočemo, da bo v naši Sloveniji bolje, mora biti najprej drugače. Hvala lepa. / aplavz/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za podano obrazložitev.
Državni zbor se na podlagi 202. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor ugotavlja, da je Romana Tomc 30. 4. 2014 podala izjavo o odstopu s funkcije podpredsednice Državnega zbora. Zato ji z današnjim dnem preneha funkcija podpredsednice Državnega zbora. Dovolite mi, da se tudi ob tej priložnosti zahvalim Romani Tomc za sodelovanje in delo v Državnem zboru na tej funkciji. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Pod točko a prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.
V skladu s peto alinejo šestega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je Kolegij predsednika Državnega zbora na 95. seji 7. 5. 2014 sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih Državnega zbora in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. V skladu s sprejetim sklepom so poslanske skupine sporočile predloge za predsednice oziroma predsednike in podpredsednice oziroma podpredsednike delovnih teles Državnega zbora. Glede na prejete predloge je pripravljen predlog sklepa, ki ste ga prejeli in je objavljen na e-klopi. Sprašujem, če želi kdo besedo v imenu poslanskih skupin. Predlagam, da se prijavite za razpravo v imenu poslanskih skupin.
Besedo ima gospod Jože Tanko v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ta odstop predsednice Vlade ali samointerpelacija ali samonezaupnica ali samorazpustitev je argumentirana na precej trhlih temeljih. Če so uspehi vlade res takšni, kot je o njih govorila predsednica Vlade, potem se postavlja predvsem vprašanje, zakaj je razkroj po takšnih uspehih, da je to lahko samo dokaz, da rezultatov ni in da Slovenija ni tam, kjer bi morala biti, ali pa je to dokaz, da si uspeha te Slovenije ne želite. To, kar se je zgodilo s samonezaupnico predsednice Vlade, povzroči tudi spremembe v Državnem zboru. Zanimivo je, da te spremembe najbolj podpirajo prav tisti, ki so šli z Alenko Bratušek, in potem tudi krivdo sprevračajo na vse druge. Kar zadeva delovna telesa moram reči, da predsednik Državnega zbora in tisti, ki so pri tem delu sodelovali, svojega dela niso opravili dobro. To, kar je bilo pripravljeno za posvet in za Kolegij, ni skladno z določbami poslovnika, ki govorijo o sestavi delovnih teles. Nikjer ni definirana koalicija, ni nobenega dogovora o tem, kaj je koalicija, prav tako pa je v tem dokumentu oziroma v tej sestavi določeno, da novi Poslanski skupini nepovezanih poslancev pripadajo sedeži v delovnih telesih, in imajo celo več glasovalnih pravic kot poslanske skupine, ki so večje od njih. Prav tako je struktura sestave delovnih teles zelo neobičajna. Dam za primer samo Ustavno komisijo. Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki ima 11 sedežev, ima v Ustavni komisiji 5 mandatov, 5 glasovalnih pravic, ravno toliko kot naša poslanska skupina, ki ima dva in polkrat več poslancev. Za vodenje Ustavne komisije ste predvideli gospo Mašo Kociper, pravnico, ki je v tem mandatu štirikrat glasovala drugače, kot je odločilo Ustavno sodišče. Tako pri Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, kot pri Zakonu o slabi banki, drugače od volje Ustavnega sodišča je glasovala pri Odloku o razpisu referenduma o arhivskem gradivu in ne nazadnje tudi pri uvedbi nepremičninskega davka. Kako mora nekdo, ki je štirikrat glasoval aktivno proti, z argumentacijo oziroma narobe z argumentacijo, ki ji Ustavno sodišče v odločbah ni pritegnilo, postati potem za nagrado še naprej predsednik Ustavne komisije. Zgrešeno in tudi povsem neprimerno. Mimogrede, tudi večina koalicije ali pa tisti, ki podpirate vlado, je tudi v teh štirih primerih glasovala narobe.
Tudi ko gledamo druga delovna telesa, na primer Odbor za gospodarstvo ali pa Odbor za kmetijstvo in še kakšnega, so nerodnosti ali pa nedoslednosti ravno tako velike oziroma skoraj tako velike.
Vse to kaže, da sedanji koaliciji oziroma tistim, ki podpirate vlado, in tudi predsedniku Državnega zbora ni prav veliko mar za ureditev, ki jo imamo zapisano v poslovniku. Vi lahko izglasujete
8
DZ/VI/48. izredna seja
marsikaj, ker ste izbrali dovolj glasov, vendar to, kar je izglasovano in to, kar boste danes potrdili, ni skladno z rešitvami Poslovnika Državnega zbora.
Rad bi opozoril, da ima predsednik Državnega zbora posebno nalogo. On je tisti, ki je dolžan po poslovniku skrbeti za izvajanje določil tega poslovnika. In če zagovarja rešitev, ki jo imamo tu na mizi, potem se postavlja vprašanje, ali rabimo tudi takega predsednika Državnega zbora, ki je pripravil akt skupaj s službami ... / znak za konec razprave/. v nasprotju s tistim, kar bi po poslovniku moralo biti. Mi tega predloga sprememb ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Predno dam besedo naprej, sem dolžan podati pojasnila in predvsem tudi kategorično zavrniti navedbe, ki jih je gospod Jože Tanko podal v nastopu v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Postopek, s katerim smo prišli do predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora, je bil vpeljan v skladu s poslovnikom in je tudi Kolegij odločil o tem predlogu, kar je tudi podlaga, da lahko danes imenujemo tiste, ki bodo dejansko zasedali mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora. Tako da so navedbe, ki so bile podane, nekorektne in jih zavračam.
Sprašujem, če želijo besedo poslanke in poslanci.
Postopkovno. Gospod Jože Tanko, izvolite.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik.
Zdaj bom pa prebral določilo poslovnika. Kolegij ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost, se pravi število članov posamezne poslanske skupine, ob določitvi mest v delovnem telesu pa razmere med poslanci vladajoče koalicije in opozicije. To je rešitev, ki je zapisana v poslovniku. Zdaj pa samo sprašujem na osnovi tega kriterija sorazmernosti, kako je mogoče, da ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki jih je 11, v Ustavni komisiji 5 članov, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, ki nas je 26, pa ravno tako 5 članov. Govorimo lahko pri Odboru za kmetijstvo podobno, lahko podobno pri Odboru za gospodarstvo in tako naprej. Ugotovitev je korektna, povedal sem jo tudi že na Kolegiju, povedal sem jo tudi na usklajevanju, a je glasovalna moč tista, ki v Državnem zboru odloči nekaj, kar tudi ni dobro. Če želite še kakšen komentar, vam lahko še kakšnega povem. Po 19. členu Poslovnika pa ste vi dolžni skrbeti za izvajanje tega poslovnika. To je tudi korektna ureditev. Točno piše v prvem odstavku, in sicer v šesti alineji, to, kar sem vam povedal. In vam predlagam, gospod predsednik, čeprav se mandat očitno približuje koncu, da
delamo do konca, kolikor je le mogoče, skladno s poslovnikom. Principa sorazmernosti pa ni v tem, da ima Poslanska skupina nepovezanih poslancev 2,5-krat toliko sedežev v enem delovnem telesu, ki je ta trenutek prav tako pomembno kot ostala, to je Ustavna komisija, kot naša poslanska skupina. Lahko bi to drugače razdelili. Take nagrade za sesutje vlade si pa najbrž tudi ne zaslužijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Naj še enkrat zelo jasno pojasnim. Na delovnem posvetu, ki sem ga organiziral, ste se strinjali z dogovorom in tudi doseženo je bilo, da dobite kot Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke še dve dodatni mesti v delovnih telesih in še eno podpredsedniško mesto v delovnem telesu. Izračun kvot glede tega, koliko mest pripada opoziciji v delovnih telesih, kaže, da ima s tem opozicija zasedena prav vsa mesta v delovnih mestih. To, da je prišlo do dogovora med poslanskimi skupinami, ki so za potrebe dela v Državnem zboru oblikovale koalicijo, je dejansko stvar dogovora. Dejstvo pa je, da idealnega sorazmernega deleža pri posamezni poslanski skupini nikoli ni bilo mogoče doseči, zato je potreben dogovor in ta dogovor je bil dosežen.
Mislim, da je postopkovno želel besedo še gospod Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS NP): Hvala lepa, predsednik.
To izvajanje gospoda Tanka je seveda klasična zloraba poslovnika, kot nas vse skupaj že zadnja dva dneva sprehaja po Državnem zboru in po tem poslovniku in nam ves čas razlaga o sorazmernosti. Sam pa pozabi povedati, da sorazmernosti nikoli ni dosegel ne v prejšnjih mandatih, ne v tem mandatu, ne nikdar in nikoli. Poslovnik pravi, da je treba določiti, če se le da sorazmerno, vendar se to nikoli ni moglo doseči, zato se je šlo na dogovor. Dogovor smo sklepali v prvem delu mandata, ko ste bili v koaliciji, da smo se dogovorili, kdo bo katera mesta prevzel in kako se bodo razdelili mandati po odborih. Enak dogovor smo dosegli, ko ste postali opozicija. Še več. Tega, kar je danes povedal, ni povedal ne včeraj, ne dan poprej, ko smo usklajevali vse mandate, in je to zdaj nekaj popolnoma novega, da primerja Ustavno komisijo in mandate. Zdaj vam bom povedal, gospod Tanko, če še ne veste. Glejte, tamle so stoli prazni, vlade ni več. To vi veste, kajne? In sami ugotavljate, da verjetno ne bo več dolgo časa ta mandat. Vsi skupaj pa smo dolžni, ne ugotavljati, ali imamo koalicijo ali opozicijo, ker je nimamo več. In to vi dobro veste, kajne, ne ene ne druge. Imamo pa poslanske mandate in imamo državni zbor. In še vedno, kadarkoli glasujemo, in to imate zelo jasno zapisano od 28. do 31. člena Poslovnika, se odloča z večino. Lepo vas prosim, vsaj v zadnjem delu prenehajte s svojim proceduralnim
9
DZ/VI/48. izredna seja
"guncanjem", ker ne boste nikamor prišli, delate pa afne iz tega državnega zbora. Pojdimo že čim prej na volitve! In to je edino sporočilo, ki ga lahko imate. Vam, predsednik, pa predlagam, da ga v skladu s poslovnikom nenehno opozarjate na zlorabo proceduralnega.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala. Besedo ima mag. Ivan Vogrin. Želite, gospod Tanko, postopkovno? Izvolite, gospod Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Sedaj se pa končno tisti, ki odločate, zmenite. V tem, kar je predsednik Državnega zbora dal, in to je razdelil šele potem, ko je bilo že na pol Kolegija, piše, da če ni nihče več v opoziciji, nihče več v koaliciji, potem se naredi zlahka sorazmernost. Ampak tega predsednik Državnega zbora ni niti predlagal in tega niti dobili ne bi, če tega ne bi zahtevali. Vsak, ki je pripravljal te predloge, jih je v naprej dal. Jaz vas, gospod Moderndorfer, in tudi, gospod predsednik, lepo prosim, da ne govorite o tistem, o čemer ni bilo govora, ampak o tistem, kar sem povedal. In dejstvo je, da ima v Ustavni komisiji zelo majhna poslanska skupina toliko glasovalnih pravic kot naša. Da ima v Odboru za gospodarstvo tako majhna poslanska skupina, kot je njihova, skoraj toliko glasovalnih pravic kot naša. Isto je v Odboru za kmetijstvo. To ni delitev, če ima nekdo bistveno več sedežev, kot mu jih pripada. To pomeni, da ima tudi več glasovalnih pravic v delovnih telesih. Delovna telesa so pa ključna za pripravo vsega tistega, kar bo šlo še skozi ta državni zbor do takrat, dokler bo še operativen. Ni to tako nepomembno, kot bi nekdo hotel tukaj pokazati in povedati. Ključno za demokratične parlamente je, da so glasovalne pravice sorazmerno razdeljene. To je bistvo. In če tega zavestno ne naredite, potem zavestno deformirate tudi demokratično odločanje v tem državnem zboru. Zavestno. In najmanj, kar je, je pa sprevrženo to, da se očita, da ko na nekaj opozorimo, kar evidentno ne deluje, kar evidentno ni skladno z ureditvijo, da smo problem. Tisti, ki ste to pripravili, ste problem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Tanko.
Še enkrat ponavljam, to, kar sem povedal, da ste na delovnem posvetu se strinjali s to razdelitvijo, je točna navedba in je ne morete zanikati, ker imamo tudi priče vseh tistih, ki smo sodelovali pri tem pogovoru.
Še enkrat želim poudariti, da so se prosta mesta delila med novo nastalo Poslansko skupino nepovezanih poslancev, spremenjeno Poslansko skupino Pozitivne Slovenije in Slovensko demokratsko stranko, ki je izrazila interes, da dobi dodatna mesta v delovnih telesih. Druge poslanske skupine tega interesa niso izrazile. In zato ni mogoče nikogar posiljevati, da mu dodelimo mesto, če meni, da
ga v nekem odboru ne potrebuje. Tako je bil ta dogovor resnično dosežen na podlagi soglasja vseh, predvsem tistih, ki bi lahko zahtevali dodatna mesta v odborih in komisijah.
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. K razpravi se je prijavil mag. Ivan Vogrin.
Izvolite, gospod Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi!
Jaz običajno začnem s kakšno knjigo. Tokrat bom začel s knjigo gospoda Bojana Grobovška z naslovom Zakaj Slovenija ni Švica. Veste, kaj piše. Zelo nazorno. To je do nedavnega veleposlanik Republike Slovenije v Švicarski konfederaciji. In piše, o veliko razlikah med Slovenijo in Švico. Med drugim piše tudi naslednje. Piše tam, tega ne trdi Ivan Vogrin, ampak Bojan Grobovšek, da v Švici je 2 plus 2 vedno štiri, v Sloveniji je pa enkrat tri, drugič sedem itd. Zakaj to govorim? Zato, gospod predsednik, ker ta dogovor, ki ste ga sklenili, je nepravičen dogovor. Je v škodo mnogih poslancev tukaj, in ga ne bi smeli skleniti. 11 ni enako 26. Ali je to v Sloveniji? V Švici ni namreč. V to sem prepričan. V Sloveniji pa je. To, kar smo sedaj naredili ali kar ste naredili, pomeni, da je 11 enako 26. Vidite, tu Slovenija pada, ker nima logične ureditve. Gospa Romana Tomc je povedala, če bomo želeli imeti drugačne rezultate, bomo morali začeti drugače delati. Poglejte, kaj delamo. Mi smo dosegli soglasje vseh. To ni res. Če bi mi bili res demokratičen parlament, demokratična država - od demokracije še niti "d" nismo osvojili, potem bi dejansko dali kakšno mesto tudi dejansko samostojnim nepovezanim poslancem. Pa ne samo, da tega nismo sposobni. Mi smo naredili enačaj, unikum, 11 je enako 26, gospod predsednik. Jaz se čutim prizadet zato, ker ko sem prišel v ta parlament, sem pričakoval, da so to intelektualci, ki znajo vsaj računati. In si tega niti v sanjah nisem predstavljal, da je možno, kaj si mi tu dovolimo. Prosim in pričakujem, da bomo sestavo poslanskih delovnih teles naredili takšno, da bo logično, matematično dokazljivo, ne pa na podlagi, gospod predsednik, ne zameriti, to so gnili kompromisi, ki jih Slovenija dela 23 let, zato pa smo, kjer smo. Potem obračamo to vse počez, govorimo o uspehih, če pa ga nihče ne čuti. Kdo čuti? Rdečemu križu nismo sposobni plačati, država ni sposobna 15 % dati zraven sredstev, da bi črpali evropsko pomoč. Ljudje so lačni, mi pa tu "guncamo afne" z razmerji, kot so sedaj predstavljena. To je nepravično. Nekajkrat sem že ponovil misel francoskega intelektualca, da je pravičnost treba bolj spoštovati kot pravo. Kajti bolj častno je delati pravično kot zakonito. Seveda, Državni zbor je najvišji organ, mi bomo sedaj glasovali. To je zakonito, uzakonjeno, vendar, dame in gospodje - se vam zdi, da je to res pošteno delo? Hvala lepa.
10
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Vogrin.
Ne bom ponavljal tega, kar sem že prej pojasnjeval. Pred vami je predlog, ki ga je bilo možno oblikovati, da Državni zbor organizira svoje delo in da lahko tudi odbori in komisije zasedajo in obravnavajo gradiva, ki jim bodo posredovana v obravnavo.
Želi še kdo razpravljati? Gospod Jožef Jerovšek, izvolite.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa. Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Zdelo se mi je docela nepomembno, kako bo izgledala ta delitev, ker sem smatral, da smo zaradi prepira v doslej največji stranki pred koncem mandata. Vendar po nastopu dosedanje predsednice Vlade v odstopu, pa so se stvari zasukale bistveno drugače. Predsednica Vlade je želela imeti tu pred nami programski govor za prihodnje obdobje, kar je nesramna kršitev Poslovnika Državnega zbora. Ona ja odstopila, je pa nastopala ...
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Poglejte, gospod Jerovšek, moram vas tu opozoriti. Če že govorite o poslovniku, potem vas moram opozoriti, da imamo točko dnevnega reda Predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije in tako naprej. Držite se te točke dnevnega reda.
JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Obrazložiti moram, zakaj se mi je na začetku zdelo, da je to nepomembno, sedaj pa vidim na podlagi govora odstopljene predsednice Vlade, da je dosedanja koalicija načrtno taktizirala z delitvijo mest v komisijah in odborih, kot da bo podaljševala ta mandat. Glejte, na podlagi žuljev in prizadevnosti in iznajdljivosti našega gospodarstva je Slovenija obrnila nekoliko kazalce in na podlagi ukrepov, ki so bili v prejšnji vladi sprejeti. Zdaj pa je predsednica Vlade olastninila vse te uspehe v lastno korist in govori o nadaljnjem delu te vlade. Na podlagi prizadevnosti, uspešnosti in delavnosti slovenskega ljudstva je možno narediti boljšo vlado tudi danes. Če je sedanja slaba vlada pravzaprav dosegla neke uspehe, potem je teoretično možno, vendar ne v tej sestavi, ker ta sestava ne more pripeljati do boljših uspehov. Zaradi tega je svojevrstna diverzija sedanja sestava in odlok o sestavi komisij. Mi bi morali to sestavo prilagoditi temu, da bi lahko tudi v tem vmesnem obdobju Slovenija sprejemala dobre ukrepe, ne pa takšne, kot jih je dosedanja vlada. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da ni prijavljenih k razpravi, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles Državnega zbora.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 40, proti 21.
(Za je glasovalo 40.) (Proti 21.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo še na točko b, in sicer na obravnavo Predloga sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. V
skladu s sklepom, ki ga je sprejel Kolegij predsednika Državnega zbora na 95. seji 7. 5. 2014, so poslanske skupine sporočile predloge za predsednika, podpredsednika in člane komisije. Predlog sklepa ste prejeli in je objavljen na e-klopi.
Sprašujem če želi v imenu poslanskih skupin kdo besedo. Ugotavljam, da ne. S tem tudi zaključujem razpravo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sprašujem, če želi kdo od poslank in poslancev besedo. Ne želi. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o Predlogu sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Ob tem vas obveščam, da bo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb sklep sprejet, če bo zanj glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več.
Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden zaključim sejo, bi vas rad obvestil, da je Odbor za zadeve Evropske unije ob 10. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji sklical slavnostno sejo, ki bo potekala jutri ob 10. uri tukaj v veliki dvorani Državnega zbora. Ob tej priložnosti, ki poteka ravno na dan Evrope, bodo strokovnjaki z različnih področij in predsednik republike predstavili poglede, izkušnje 10-letnega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji in zato vas vabim, da se te seje udeležite in izkažete ustrezno pozornost 10. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. Hvala za pozornost in s tem tudi zaključujem 63. izredno sejo Državnega zbora.
Seja je bila končana 8. maja 2014 ob 14.54.
11
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
b
BRATUŠEK, MAG. ALENKA..................................................................................................................5
j
JEROVŠEK, JOŽEF...............................................................................................................................11
m
MODERNDORFER, JANI........................................................................................................................9
t
TANKO, JOŽE.................................................................................................................................8, 9, 10
TOMC, ROMANA......................................................................................................................................7
v
VOGRIN, MAG. IVAN.............................................................................................................................10
12
republika slovenija
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/62. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
13