26. štev.
Večerno izdanje „Edinosti“ št. 54 z dne 8. julija 1893. '"ЦШјјЈк
Tečaj
r	^
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
Prodaja se v tistih tržaških tobakarnah kakor .Edinost'
po 2 kr. odtis.
Naročniki ,Edinosti1 dobivajo to prilogo vso leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost' še 1 gld.
<,____________________________
NOVICAR
Cene oglasom v ,Novičarju‘ so: za petit-vrstico 8 kr., za naslovo z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvalo, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.
Frankovana pisma in rokopise je pošiljati vredništvu ,EMnosti‘.
Nifrankovana plema «e ne »prejemajo.
k	J
Boj proti nevednosti.
Zadnje volitve v tržaški okolici nam dajo mnogo misliti — tako se je izrazil neki govornik pri občnem zboru „Edinosti“, če se ne motimo, gosp. dr. Pretner. Mož je imel popolnoma prav. Razni pojavi, ki so nas zbadali v oči mej volilno agitacijo in ob volitvah po tržaški okolici, dajejo nam res mnogo misliti in so zelö važni. Ne morda zato, kakor da smo zapazili mej letošnjimi volitvami kaj posebno novega; ne, ampak ti pojavi so žalostni in nam dajo mnogo misliti, da mnogo okoličanov živi v starih zmotah, v stari nezavednosti in tudi nevednosti. Ravno zato, ker smo se prepričali, da stoji en del naših okoličanov še vedno na istem mestu, kar se tiče lastne razsodnosti, kakor pred tridesetimi leti; ravno zato, ker smo se sedaj vnovič prepričali, da marsikak okoličan nima prav nikake lastne razsodnosti, ampak posluša vsakega laškega pritepenca, ako se mu približa priliznjenimi besedami, ali vsako domačo šemo, katero so zmamili laški groši ; ravno zato, ker smo videli, da se še vedno ne ve ločiti svojih pravih in resničnih interesov od dozdevnih jn namišljenih; ravno zato, ker ljudstvo naše še vedno raj še veruje gostemu besedičenju kakega šarlatana, nego li pametni trezni besedi zaresnih in poštenih mož: ravno zato, pravimo, nam dajo poslednje volitve mnogo misliti.
Neodpustljiv greh bi bil, ako bi si hoteli tiščati oči, da ne bi videli teh neprijetnih prikaznij. Tako postopanje ne bi bilo pametno in gotovo tudi pogubno. Ako hočemo, da nam ozdravi odprta rana, moramo si jo dobro ogledati, vestno opazovati vse prikazni na njej in potem še le izbrati
štenjak želi razsvetliti ljudstvo in mu pomagati na pameten pot priti, je hoče šarlatan le begati, da ne vidi niti ped pred nosom, da ne ve ločevati svojih pravih interesov od navideznih.
Razloček mej namerami poštenjaka in šarlatana je torej le ta: da prvi hoče ljudstvo rešiti duševne in materijalne pogube, drugi je pa hoče pogubiti, da bi potem njegovo dedšino nastopili drugi, —- tujci.
Tako je, žal le prepogosto po okolici. Plačani agitatorji letajo okoli, obečajoč ljudstvu zlate gradove ; v resnici pa bi mu hoteli odvzeti še ono ped zemlje, katero je podedovalo po svojih prednikih ; v resnici bi mu hoteli potisniti beraško palico v roko, da gre prej ko prej v tuji svet, da
Piceoli, dr. Spadoni, dr. Venezian, Vier-thaler, Wieeelberger in Zamara. — Pravni: dr. (Jonaolu, dr. Janovitz, dr. Mestron, dr. Piccolli in dr. Schellander. — Stavbeni: Albrecht, Berlam, Boocardi, dr. D’ Angeli, Gairinger, Mauroner, A. Raicovieh, Schi a-veni, Tomassich, Vianelo in Vio. — Zdravstveni : Banelli, dr. M. Luzzatto, Morporgo, Porenta, E. Rasoovich, Tomassich, in Vierthaler. — Upravni: Albori, Barison, Bernardino, Colombo, Combi, Pazze in Rusconi. — Trgovinski obrtni in poljedelski : Albori, Artelli, Benussi, Boocardi, Combi, Dolenc, Eisner, Goriup, Liebraann, Luzzatto R., Mauroner, Muzzoli, Nabergoj, Riedmiller in dr. Sancin. — Ravnateljstvo hranilnice :	Albori, Benussi, Boocardi,
Combi, Liebmann, Luzzatto R., Mazzoli in Riedmiller. — Vojaštvo in javna sigur-
bi se ne mogel na njega domu naseliti nost: Artelli, Janovitz, Morpurgo, Mrach kdo drugi. In ta drugi ne bi govoril I in Piccoli. — Požarni: Banelli, Mestron, našega jezika, ne bi spoštoval naših I Rascovich A., Schiavoni in Zanzola. — starih navad ni šeg, ne bi ljubil vsega Konečno izvoljeni so v komisijo za prečnega, kar je nam k srcu prirastlo. skrbljenje vode nastopni svetniki: Albrecht, Žal, da ljudstvo tako rado ve- Berlam, D’ Angeli, Dompieri, Gairinger, rjarae takim šarlatanom — svojim na- , Luzzatto M., Morpurgo, Ventura, Vianello, sprotnikom. Mi nočemo metati kamenja , Vierthaler in Vio.
na nikogar in se ne smemo prenagliti | Premeščenje. Poštni preglednik gosp. v sodbi. Mi gojimo dobro menenje o Franc Covacig premeščen je vsled svoje vseh okoličanih : prepričani smo, da ’ prošnje iz Gorice v Trst. Čujemo, da je so do malega vsi poštenjaki in blage g. Kovačič jako marljiv m nepristransk duše. Ali mnogo jih je mej njimi, ki; so nezavedni, ki le preradi verjamejo praznim frazam, koje so nalašč izumili
uradnik.
Novomašnik. Viktor Hugo Masten rojen pri sv. Ivanu 11. novembra 1. 1870, in v lepo prikupljivo obliko povili naši je darova, prvo eV- mašo v ćetrtek) 6>
julija 1893 v cerkvi sv. Vincenca v Ro-
in našega ljudstva nasprotniki.
Ne zloba, ampak nevednost v Colu. Azistoval političnih stvareh, je poglavitni greh 1F 1 e g o. marsikakega okoličana, kajti uverjeni
je kanonik monsg. dr.
Plemenito društvo. V Ljubljani usta-
80
smo, da bi se vsi okoličani brez iz- j vovili so rodoljubje dijaško podporno jeme vse drugače postavili proti sar-( društvo „Radogoj“ v svrho, omogočiti ubož-latauom m slepilcern, ako bi po lastni j nim slovenskim dijakom obiskovanje vi-sodbi poznali resnične namere teh po- šokih šol proti zavezi, da podporo vrnejo,
slednjih.
Zato je pa naša dolžnost, odpi-
ko pridejo do kruha. Poznani slovenski rodoljub gosped Gorjup na Reki po-
primerna zdravila. Sicer se rana nikdar rati oči nezavednim in poučevati ne-j daril je novemu društvu 10 tisoč kron.
ne zaceli.
razsodne ; zato hočemo ob vsaki pri- Slava preblagemu gospodu!
Tako treba tudi postopati z ra- liki razkvivati slabosti našeSa 1judstva' nami na našem narodnem telesu. In ^ *е£а ue s*;or‘rao iz nasprotstva, nezavednost, ki še vedno vlada mej araPak iz ljubezni, ker vemo, da je jednim delom našega naroda, je za- nevednost naš najnevarnejši nasprotnik, res odprta rana,	ki kvari naš i	Geslo torej nam	bodi :	boj	proti
politiški zrak in ovira	prav močno '	nevednosti !
naše narodno delovanje in naš na- J	svidenje !
predek. Nezavednost in zasljepljeuost! sta naša najhujša nasprotnika, koja je 1 silno težko premagati. Proti zasleplje-1 nosti je boj sila težak za poštene' ljudi j, šarlatan pa i brezvestni! blebetaš imasta pri nezavednih Občinski svet tržaški imel je včeraj in nerazsodnih ljudeh najložje opoludne IV. svojo sejo, koje se je ude-delo. Kako tudi ne?!	Poštenjak go-	ležilo 42 svčtnikov. Po	prečkanju	zapis-
vori ljudstvu le to, kar	mu narekuje	nika III. seje preide se	takoj	na imeno-
njegova vest, kar je res. On pri tem vanje delegacije. Stalnim članom iste iz-
NOVICAR.
Vsesokolska slavnost v Ljubljani obeča po pripravah in gotovi nebrojni udeležitvi kaj izrednega. — Iz Trsta odpelje se nocoj močna deputacija „Tržaškega Sokola", a nadejamo se tudi mnogoštevilne udeležbe narodne naše inteligencije. — Vrlim „Sokolom“ pošiljamo prisrčni bratski naš pozdrav. Na zdar!
Ponarejevalce denarja prijeli so kakor poroča „Sl. N. v Novem Mestu. Ponarejevalcev jo 5, vsi kmetje. Jednega prijeli so v Krškem, ko je menjal ponarejen goldinar. Pri drugem našli so stroj za ponarejanje petdesetakov in papirnatih goldinarjev. — Potem naj še kdo poreče, da slovenaki kmet ni „bistre glave"!
Čast vrli mladini v Borštu! Pretekle
ne gleda na to, ah njegove besede brani so: dr. Guido D’ Angeli, dr. Dom- nedelje so nekateri mladeniči in deklice
Ugajajo ljudstvu ali ne, on sc ne boji | pieri, dr. Gairinger, dr. Luzzatto Moj-zameve. Zakaj dela tako? Ker res (zes, dr. Pervanglh, Rascovich Avgust, hoče pomagati ljudstvu, ker je hoče j dr. Schellander, dr. Venezian, Ventura, navesti na pravo pot!	|Vierthaler. Namestni članovi so: Benussi,
šarlatan dela drugače : ta nepo- Burgstaller, Luzzatto Rafael, Mauroner in šten Jakovič se niti ne zmeni za to, Vio. Posamični odseki sestavijo se na-ali je	to res,	kar govori ;	on govori	stopno: Finančni :	Artelli, Benussi, dr.
le to,	kar ve	da ljudstvu	ugaja, ne	Cunsolo, Liebmann,	Luzzatto R., Pazzo,
glede	na to,	da ni resnično, da je	Tomassich, Ventura,	Vianello. — Šolski :
škodljivo in pogubno. Kaj	to njega	Berlam, Burgstaller,	dr. Cambom. dr. Con-
briga; saj ni prijatelj ljudstva, ampak solo, dr. D’Angoli, dr. Janovitz, dr. Luz-njega resnični nasprotnik. Dočim po- zatto M., Luzzatto R.. dr. Pervanoglh, dr.
iz Boršta mod vožnjo iz Herpelja, ko so so vračali iz šagre v Klancu, v železniškem vozu prepevali navdušeno zloglasno, duhovito pesen: „Nella patri a de Rossetti" ! Priporočali bi dotično vrlo mladino gosp. učitelju in gosp. župniku, da jo nekoliko poduče. Kaj si morejo misliti zagrizeni naši nasprotniki, ako naša mladina zaničuje materni svoj jezik na tak način? Sram jih bodi 1
Ich feršte nix! Nekemu izletniku Divaško vilenico pripetila se je nastopna,
neverjetna dogodbica. Dotični gospod kupil si je vozni listek za poštni vlak, a vozil se je brzovlakom. Spremnik je začel zatč z gospodom na dolgo in široko besedičiti — v blaženi nemščini, zahtevajoč, da mora znati sleherni popotnik na herpeljski železnici — nemški! Dotični gospod naravno o tem ni hotel nič znati, akoprem govori bolje nemški, nego spremnik. V Herpeljah predstavi spremnik grešnika pred forum postajo načelnika. Tudi ta je na slovensko izjavo gospoda, da rad popravi svojo pomoto z denarno globo, jednostavno odgovoril „Ich ferštč nix!“ Da napravi mučnemu položaju konec, moral je gospod ziniti „tajč“. — To so pa res prav „fletne“ babilonske razmere! Mar se je zloglasni Bismarkov most do Adrije že tako daleč zgradil ? P Opozarjamo slavno upravo o. kr. državnih železnic z uljudnim pozivom, da namesti v s 1 o v e n s i h pokrajinah tako uradnike, koji so vsaj zmožni jeziku, katerega prebivalstvo govori!
Katoliški shod odprl se je dne 5. t. m. v Krakovem. Vdeležil se je posvetovanj papežev odposlanec nuncij Agliardi, prišli so tudi kardinal Dunajevski, latinskega obreda nadškof Moravski, rusinski metropolit Sembratovič, armenski nadškof Izakovič, latinskega obreda škof Solecki, grškega obreda škof Peleš in namestni škof latinskega obreda Glazer. Shoda vde-ležilo se je posebno mnogo duhovščine, zlasti rusinske, tudi mncgo državnih in deželnih poslancev. Shod je otvoril slovesno grof Andrej Potočki. Predsednikom bil je izvoljen Gorajski. Nagovoril je shod najprej kardinal Dunajevski, za njim metropolit Sembratovič. Stiglo je mnogo brzojavnih čestitk. Poročajo, da je bilo mnogo navdušenja.
Dela v ladijetesalnici Sv. Roka. Zadnji
čas je tehniški zavod v Trstu prevzel izdelovanje dveh večjih parnikov za neko inozemsko pomorsko družbo. Sedaj se izdeluje v ladijetesalnici nič manj nego devet večjih novih ladij, skupnih 23.000 tonelat, s stroji vkupe 34.000 konjskih sil. Dosedaj ni ta ladijetesalnica imela še nikoli nakrat toliko dela. Lloydov parnik „Marquis Be-quehem", ki bode največji, kar jih ima ta družba, bode kmalu dovršen ter odpluje še v tem mesecu v Japonsko.
0 denašnji srebrni krizi objavlja Emil Beer v pariškem „Figaro" članek, iz kojega posnemamo nastopne vrstice.
Vidilo se je, da stoji prestol nj. veličanstva „Srebra“ jako trdno, toda ljudje, ki hočejo baš koncem stoletja vse prevrniti, prevrnoli so tudi ta prestol. Ta pre-tresujoča vest došla nam je prve dni tekočega meseca iz Londona. Vzrok temu iskati je v ogromni množini srebra, v ka-terej je uprav poplavil evropska trgovišča. Od leta 1853 dalje ni se namreč izkopalo srebra nego za 200 milijonov frankov na leto, lani pa se ga je pridelalo za preko jedno milijardo vrednosti 1
Finančni krogi vznemirili so se. Naravni zakon je, da vsaka stvar vsled svoje preobilnosti pade v vrednosti. Zato je vlada v Indiji in v zedinjenih državah severne Amerike skušala z umestnimi zakoni to preobilost nekoliko omejiti, toda vse bilo je zastonj. Srebro ulivalo se je liki hudournik. Trebalo je energičnih sredstev, katere je prva uporabila vlada v Indiji. Zaprlo
je kopalnice ter ustavilo kovanje srebrnega denarja. Sledila je vlada severnoameriških zedinjenih držav s6 slično naredbo. Kriza nastala je nenadoma z vso svojo silovitoatjo Lastniki srebrnih rudnikov, banke, zlatarji povprašujejo se strahom, kako globoko bode še padla vrednost srebra, koje držč še v zalogah. V teku dveh dni padla je ta vrednost strahovito, a jai še misliti, da je dosegla zadnjo stopinjo. Nekateri listi so celć pisali, da — ako grč stvar tako dalje — bodemo imeli v kratkem srebrno kuhinjsko posodo, ker bode ceneje, nego bakrena!
*
* *
Vsled te krize moramo se vpra'ati nehotč, kaj bode pa z srebrnimi rudni-kami v naši državi in v Ogrskej? K sreči pa srebrna produkcija v Avstro-Ogrskej ni posebne imenitosti, kajti iznaša le 1.6°/0 celotne produkcije. Tekom zadnjih let izkopalo se je v Avstriji povprečno 36 tisoč, v Ogrski pa 15 tisoč kilogramov na leto. Do konca meseca avgusta preteklega leta vporabljalo se je vse to srebro skoraj izključno za kovanje denarja. Vsled zakona in pogodbe za kovanje denarja, bilo je v Avstro-Ogrski sicer kovanje denarja ustavljeno. toda sporazumno z obema finančnima ministrima določilo se je, da se uporablja še tri leta vse pridobljeno srebrč za kovanja kron. Obe vladi sprejemati toraj še v teku 1893, 1894. in 1895. leta fino surovo srebro iz rudnikov po 90 gld. kilogram za kovanje kron. Pri tem imate vladi čistega dobička preko 29 gld., ker so krone kovane iz slabšega srebra, nego so stari srebrni goldinarji.
Vprašanje o osodi avstro-ogrskih srebrnih rudnikov nastopi resno toraj še-le leta 1896. Za sedaj se te usode ne more še določiti. Večji del teh rudnikov je v državnih rokah. Za sedaj nastane pereče vprašanje: Kako se bodo moglo preskrbeti posla dotičnim rudokopom P Samo v rudniku v Przibramu je nameščenih preko 5000 delalcev. Ogrska vlada mej tem je že ukrenila potrebno, da se ustanovč novi obrtni zavodi, kjer bodo imeli zaslužka delalci, kateri bi ostali brez kruha, ako se slučajno rudniki zaprč. — Treba, da se kaj sličnega ukrene tudi pri nas !
Tatvina. Nepozvani lopovi vlomili so preteklo noč v tabakarno v hiši št. 19. ulice Valdirivo. Odnesli so preko 20 gld. v gotovem denarju, smodk in tabaka za trideset goldinarjev vrednosti ter vse koleke, vredne preko 20 gld. Obiskali so tudi poleg ležečo loterijo, kjer so pobrali drobiža za kacih 10 gld. ter kacih 40 loterijskih listkov. O drzovitih uzmovičih do danes ni traga, izvzemši žepni robec, katerega so pozabili v loteriji.
Pazite na otroke! Dnč 28. aprila t. 1. imela je 66 letna Ana Čuk v Trebčah varovati svojega 13-mesečnega vnuka. Žena ostavila je otroka nekoliko trenotkov samega. Dete splazilo se je do nizkega ognjišča, vnela se mu je obleka — in 3 dni pozneje umrl je otrok na opeklinah. Včeraj obsojena je bila starka radi svoje malomarnosti na teden dni zapora.
Samoubojstvo. 84-letni posestnik Ivan Marija Zernika, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni Gornji, štev. 108, skočil je v vodnjak in žalostno poginil. Velika beda prisilila ga je baje otresti težko svoje breme.
Financa ima dovolj. 22letni težak Josip Goja osleparil je dva vinska trgovca za 5 gld. 90 nvč., katere bi bil moral plačati v ime carino za vino. Namesto tega pa je vino vtihotapil ter novce zapravil. Včeraj rekel je sodniku : ,Gospod, saj nisem bogsigavedi kaj zlčga storil ! Jaz sem ubogi revček, financa pa nima potrebe, saj ima dovelj 1* Sodnik dal mu je dva tedna časa premišljevati o svojih klasičnih nazorih.
Prememba tiskovnega zakona ? Stalni kazenski odsek drž. zbora sklepal je v
sanju glede omejitve delokroga porotnih sodišč. Vsled tega sklepa morali bi priti vse obravnave radi žaljenja časti po tiskovinah, odnosno časopisih, pred civilna sodišča in ne več pred porotnike. Ker pa ta sklep ruši določbo §. 11. državnega osnovnega zakona, vsled katerega morajo priti vsa taka žaljenja pred porotnike, mora se vsled tega promeniti v prvi vrsti državni osnovni zakon. Vprašanje je, da H se bode našlo potrebne V« večine za to preosnovo P
V nemški državni zbornici čital se je včeraj prvikrat novi vojni zakon. Vlada je dotično predlogo jako ublažila. Bistveno obstoji v tem, da ima aktivna služba trajati le dve leti. Ako se pokaže po 5 letih ta naredba dobra, nobena vlada jo ne bode opozvala. Gledč pokritja troškov izjavil je Caprivi, da jo izdelal novo zakone. V prvi vrsti poviša se borzni davek, ostali davki pa se razdelijo tako, da zadenejo imovite v prvi vrsti, druge državljane pa po razmerju premoženja. — Liebknecht, vodja socijalistov, zahteval je razoroženje. Zaključil je svoj govor z besedami: »Stari bogovi umrli so; svet pripada novemu bogu, socijalistu1*.
Skupni proračun obeh državnih polovic znaša za leto 1894 : redna potrebščina 128,060.535, izredna 17,178.935 gold.; skupna potrebščina znaša torej 145,248.500 gld. Ako se odbije pokritje z 44,340.180 gld. treba skrbeti za 100,878.320 gld. Od te svote odpade na Avstrijo 69,202.527 gld., na Ogrsko pa 29,658.226 gld. Od te potrebščine za Bosno in Hercegovino v znesku 3,610.000 gld. odoade na Avstrijo 2,476.460 gld. na Ogrsko 1,061.340 gld. Za skupne potrebe države mora torej Avstrija za leto 1894 plačati 71,678.987 gld.. Ogrska pa 30,719.566.
Skoro jeden milijon denarja izgubil je neki tujec na kolodvoru v Aussigu na češkem. Pozabil je bil namreč na kolodvoru svojo torbico, v kateri se jo nahajalo 80.000 funtov sterlinov (blizo jeden milijon goldinarjev). Ko je zapazil svojo nesrečo, tekel je takoj na kolodvor, a bilo je prepozno : o torbici ni bilo ni duha ni sluha. Jedina njegova nada so sedaj organi javno varnosti, le ti utegnejo zalotiti nepoštenjaka, ki si jo prisvojil dragoceno torbico.
Kolera. V španjolski provinciji Gerona pojavila se je kolera. Dne 6. julija pripetilo se je 6 slučajev, mej temi 6 hč smrtnim izidom. — Tudi iz Marzilje na Fran-cozkeni poročajo o sumljivih slučajih. — V Szautmaru na Ogrskem pripetili so se istotako sumljivi slučaji in dotično poročilo naglaša celo, da ni izključena azija-tska kolera. — Bolgarska vlada je odredila, da mora vse blago, došlo iz srednjezem-skih pristanišč, prestati 5 dnevno kvaran-teno. — Dalje poročajo iz Aleksandrije, da je na nekem turškem parniku, na katerem je bilo vkrcanih 850 hodočastnikov iz Meke, mnogo istih obolelo na koleri, od kojih je umrlo 20. — Na nekej egipt-ski ladij! obolelo je izmed 500 popotnikov 5 oseb na koleri. — V Meki pa je umrlo pretekli teden nu koleri 4079 oseb.
Poskus samomora 241etna G i z e 1 a Ferruire (Francozkinja) hotela so je usmrtiti in je zaužila v ta namen množino žveplenk. Nevarnosti ni nobene za njeno življenje, ker jo poklicani zdravnik naglo storil svojo dolžnost.
Ponesrečil je na parniku „Vorwärts1* mornar A. Vahiljevič. Telebnil je raz krov v dolenje prostore, kjer skladajo blago. Poškodoval se je močno in so ga prepeljali v bolnico.
Pri strelskih vajah topničarjev v Eg-gendorfu pri Dunajskem Novemmestu razpočila je bomba po neprevidnosti vojakov. Trije vojaki so težko, trije pa lehko ranjeni.
Egiptovski Kedive (podkralj) je baje naprosil turškega sultana, da bi poslal turških vojakov v Egipt, kateri naj bi ua-pomestili angleške vojake.
Prestolonaslednik Italijanski udeležil
se z velikim spremstvom vojaških vaj na Nemškem. Velike vaje vojne mornarice Italijanske vršile se bodo v jeseni in se jih udeleži kralj sam. Pri vajah bode sodelovalo 24 vojnih ladij in 28 tropedovk.
Iz Lylle na Francoskem poročajo, da
so socijalisti napadli 10.000 romarjev, ki so šli na božjo pot v Ai mantiere pod vodstvom nadškofa Donoita. Socijalisti eo razpršili romarje — prvih je bilo tudi več tisoč.
Krokarjeva osveta.
Humoreska. — Spisal Jadranski.
IX
(Dalje.)
Napočil je dan volitve, dan plačila, dan zadoščenja in radosti za vsacoga zavednega narodnjaka, ki ima mirno vest, ki ni prodal svojega poštenja, svojega možtva, svojih pravic za umazan judežev denar; napočil je dan v okraju kjer je bil dohtar Cucek proglašen kandidatom v Živčevi gostilni. Vse je bilo po konci, vap se je radovalo zmage in ukalo od veselja; ogromni živio klici vstajali so iz globočine narodnih src in napolnjevali ozračje svojim odmevom. Le nekaterniki hodili so s povešenimi glavami, s temnimi upadlimi obrazi okrog; upirali so oči v tla, ker se jih osramočeni niso upali povzdigniti kvišku in skrivali so se po zakotjih kakor Kajn, ko je umoril svojega lastnega brata, pa mu je božja sodba za kazen obudila v prsih neumrljivega in strupenega črva vesti, ki ga je gnal okrog po samotah.
Da! pravi Kajnovi sinovi ste, izdajice naroda, ki izdajate bratovsko kri za nizko umazano ceno, zatiralci svoje domovine ste, trinogi lastno matere ki vas je rodila. Izginite iz poštene človeške družbe, bežite daleč, delj nego vas nesejo noge, in skrivajte se. Strah in groza naj vas obide, kajti pred vami in za vami, kamor koli se obrnete vlada izdajalstvo in smrt zija samo peklensko žrelo, ki naj Vas pogoltne !
* *
*
Trije odposlanci napotili so se k dohtarju Cuceku, da se mu poklonijo, Hudournik, Trček in Klin. Zmagali smo ! — viknili so vsi trije hkrati, ko so stopili pred dohtarja. — Čestitali so mu dejavši : vi ste naš zastopnik ! Ta vest je dohtarja tako iznenadila, da bi bil kar zblaznel od samega razkošja. — Zletel je v sosedno sobo in pustil odposlance na cedilu. — Zmagal zmaga! upi! je na vse grlo in klical zdaj Nino, zdaj Martina. Dej ! Martin ! Mrha ! podvizaj in vpreži brž konje, veleval je svojemu kočjažu, ki je prisopihal v sobo ves zmeden in prestrašen, misleč da je nastala kakor po navadi, kaka huda bitka med zakonskima, pa da bode moral biti on zopet posrednikom miru v njiju razporu.
Nina je bila ravno pred zrcalom ter so lišpala, česala in prečala, ko je začula krik v bližnji sobi. Pustila je glavnik in vse drugo v nemar ter tekla v sobo od koder je prihajal krik. Hitela je zato, ker se jej je zdelo, da sta si soprog in Martin zopet enkrat v lasih. Obraniti moram Martina, opomnila je pri sebi, — da bi mu trinog ne izpulil še one štiri ščetine, ki mu rastč ob temenu. A Nina se je ta pot zmotila, kajti soprog tekel jej je nasproti z razpetimi rokami oklenil se jej je okoli vrata ter jokal, od veselja. Nina ! Nina ! Oh Nina! Zmagali smo! — zdihoval je globoko, ter pmegoval Nini, da odslej je konec njiju zakonskih prepirov, kajti spodobi se poslancu in njegovi zakonski so-drugi, da živita v miru in ljubezni.
Kako jo ta preobrat nresenečil Nino ni vstani popisati nobeno pero le-to povemo približno, da so jej grodi drgetale kakor gosli, ko na njih ubiru strune spretna umetnikova roka.
Naši odposlanci čakali so v nekaki zadregi dnkler je polegel hrup, ki je nastal vsled njihove vesele vesti. In ta hrup je trajal dolgo. Služkinji sta zletali iz sobe v sobo, dohtar je tekal sem ter tja kakor besen. Nina ae je vrtila okrog in plesala kakor fila, čulo se jo vpitje, smeh, žven-ketanje kozarcev in ropotanje stolic in drueega pohišnega orodja ; zdelo so jo našim odposlancem kakor da bi bilo oživelo in znorelo vse kar se je nahajalo v Cu-cekovem stanovanju.
Naposled se je dohtar vender le domislil, da je bil že pozabil na one, ki so se mu prišli poklonit in čakajo odgovora. Vrnil so je k njim v sobo kder so čakali, in jim dejal naj gredo v gostilno „Pri zmaju** ter naj tam pijo kolikor se jim poljubi seveda na njegove stroške. Dal jim je seboj vizituico, na katero je bil zapisal te-Ie besede na krčmarja: „Daj jim jesti in piti kolikor zahtevajo in priporočam ti toplo, da pri tem ne meriš posode ampak želodce teh ljudi !**
Kdor pozna naše odposlance, lehko sam ugane, da bi jim ne bil dohtar Cucek bolje ustregel nego, da jih je poslal v gostilno „Pri zmaju** na starem trgu, kder se dobi vedno kaj slastnega za pod zob, poleg tega pa kozarec tako priljubljene domače črnine.
Odposlanci so še nekaj poščebe-tali dohtarju v zahvalo in jo potem naravnost ulili proti gostilni „Pri zmaju“ na starem trgu. — Gostilna „Pri zmaju** bila je vedno dobro obiskovana, in posebno naši domačini so kaj radi zahajali vanjo zategadelj je umevno, zakaj da si jo je naš dohtar izbral za svoje drugo prebivališče, o času volitev. Dobil si ga tam kadar si hotel in včasih je presedel tam ves dan, od belega jutra do pozne noči. Stala je gostilna ob cesti toliko široki, da bi dva voza, ki bi se bila srečala, težko šla jeden poleg drugega, ne da bi se ne bila zadela. Zunanje ozidje poslopja obrnjeno na cesto, bilo je prevlečeno črez in črez skoraj do strehe z raznimi plakati različnih barv in kdor je želel nabrati poln koš vsakdanjih novosti, ni mu bilo potreba zahajati v kavarne čitat časnikov, ampak šel je do gostilne „Pri zmaju“, pa je bral tam na zidu kaj se vse godi po mestu in zunaj mesta. To ošomljeno lice gostilne „Pri zmaju* je baje porodilo nekomu ženijalno misel v glavi. Ta je bil menda pravi oče slovenskega naroda . . . (pa ne Bleiveis), ki je na volilnem shodu pod domačo lipo zagotavljal svojim volil-cem, da bo na vse kriplje podpiral slovenščino. Kdo bi dvojil o jasnih in poštenih nazorih pravega očeta slovenskega naroda, o njegovem rodoljubju in njegovi narodni požrtovalnosti P Saj imamo v to dokaze, glasne kakor klepetce : (Jujte kaj je izumil v evrho, da se slovensko ljudstvo razbistri in lože povspne do omiko ! Morda je dal sezidati kar črez noč slovensko šolo v mestu N. P Tega ravno ne ! Ali pogodil jo je drugače. Dal je tiskati roman pod naslovom: „Slovanski narod
speči lev* v tristo eksemplarih............
ne !........v tisočerih plakatih !
Plilepiti je dal plakate na gostilno „Pri zmaju* in slovenski čitatelji . . . . ne ! volilci.........so drli tja pred go-
stilno v mnogobrojnem številu ter čitali doli od nemega zidü brezplačno najkras-nejši in duhovitejši umotvor kar ga je kedaj izumila pesniška domišljavost in spisala poštena pisateljska roka.
Le naš Krokar, ki je bil vedno neveren Tomaž —, ko je šel nečega dne slučajno ondot, ter zagledal debelo tiskani naslov najuovejšega izvirnega romana godrnjal je pri sebi in spregovoril trpko besedo o onem naslovu : Hm ! — je dejal — meni se ta speča beštja o času volitve nič kaj ne dopada.
(Dalje prih.)
svoji seji dne 4. t. m. o važnem vpra-
Lastnik pol. društvo „Edinost“. ""	Izdajatelj in odgovorni urednik Mak* Cotič.	Tiskarna Dolenc v Trstu.