Pravda Sohola SHJ s Shofom dr. j. srcbrniCem. Štiri leta je trajala ta pravda. Tožitelj je bil SKJ (Sokol kraljevine Jugoslavije, točno: Zveza sok. kraljevine Jugoslavije). Toženec je bil g. dr. Jos. Srebrnič, škof na otoku Krku, Slovenec po ro_u. Tožen je bil radi tega, ker je znano okrožnico jugoslovanskih škofov o sokolstvu, ki so jo podpisali vsi škof je Jugoslavije, prečital s prižnice stolne cerkve v Krku. Tako je prišel škof sam med število tistih duhovnikov, ki jih je Sokol radi te okrožnice preganjal. Ker je sodišče v Krku prosilo, naj se za ta proces določi drugo sodišče, je bilo določeno sodišče na Sušaku. Zaradi nekih formalnih napak je pravni zastopnik škofa dr. Srebrniča dosegel, da je sprejelo to zadevo v svoje postopanje zagrebško sodišče. Oproščen — obsojen. Zagrebško sodišče je izdalo oprostilno sodbo, s katero je Sokol pravdo izgubil. Njegov zastopnik dr. Werk je vložil priziv in okrožno sodišče v Zagrebu je dne 24. junija 1934 obsodilo škofa dr. Srebrniča na sedem dni zapora in 300 Din denarne kazni pogojno na eno leto in na plačilo kazenskega postopanja. Ker pa je okrožno sodišče izdalo sodbo brez prave razprave, torej na način, ki ni odgovarjal predpisom zakona, je škofov zastopnik dr. Turina stavil pri državnem pravdništvu predlog, naj uvede postopanje za zaščito zakona. Na predlog vrhovnega državnega tožilca je kasacijsko sodišče razveljavilo 30. marca 1936 sodbo okrožnega sodišča z naročilom, naj se predmet vzame ponovno v pretres. Obsojen — oproščen. Okrožno sodišče je na to ves predmet vrnilo okrajnemu sodišču v Zagrebu. Obenem je kasacijsko sodišče odločilo, da je v tej zadevi dopusten dokaz resnice, česar prejšnje razprave niso dopuščale. Do razprave je prišlo 20. novembra 1936. Škofov zastopnik je ponudil za vse trditve škofovske okrožnice o sokolstvu dokaze. Cele tri dni je trajalo to dokazovanje. Dne 23. novembra je padla sodba. Škof dr. Srebrnič je bil zopet obsojen na sedem dni zapora in 300 Din globe pogojno na eno leto. Proti tej obsodbi je njegov zastopnik vložil priziv na okrožno sodišče v Zagrebu. To sodišče je 9. januarja 1937 izdalo sodbo, s katero se škof dr. Srebrnič oprošča vsake krivde in kazni, Sokolu kraljevine Jugoslavije pa se nalaga, da mora nositi stroške kazenskega postopanja, plačati obdolžencu stroške prvostopnega postopanja v znesku Din 250785 in drugostopnega postopanja v znesku 445 Din in za drugostopno razsodbo takso 50 Din. Z razsodbo okrožnega sodišča je zdaj ta pravda definitivno končana. Radi česa je Sokol tožil? Odstavki škofovske okrožnice, radi katerih je Sokol tožil škofa dr. Srebrniča, so naslednji: a) Potemtakem se življenje in delo Sokola v širšem duhu vrši in teče brez Boga in brez vere; Sokol je torej po sebi popolnoma brezversko društvo, a ker Sokol po teh načelih dela med mladino in narodom, ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni samo brezversko, ampak tudi protiversko društvo. b) še hujše, celo najhujše je to, da SKJ svoje člane kolikor mogoče tesno naveže na sebe in jih odvrača od Cerkve ter svoje sokolske sestanke končava redno s plesom in pijančevanjem pozno v noč, često do jutra. c) Sokol nadalje v čedalje večji meri širi ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopih brez vsake potrebe ter tako mladini vzbuja duha poželenja, tako se odteguje Cerkvi in veri. Na ta način se ruši morala v našem mladem naraščaju in se izpodkopuje ter ubija vera. Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga res prodre v široke sloje Ijudstva. d) Ne dajmo, da nas od vere odvrne sokolstvo, ki noče vedeti za našega Odrešenika, niti za naše pošteno hrvatsko (slovensko) irae.