V središču Vitomarci •
Novi dom Pečarjevih počasi raste
O Stran 6
Ljudje in dogodki Podravje • Otroški rojstni dan podoben poročni zabavi
O Stran 11
V
i Štajerski
Ptuj, torek, 8. maja 2018
Letnik LXXI • št. 35 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
t
RADIOPTUJ
89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si
Kmetijstvo Videm • Lov na
zadnje sekunde se je izplačal
O Stran 5
Podravje Ptuj • Mestna občina bo dobila nov, idiličen poročni prostor
O Stran 8
Kultura
Podravje • Bi imeli v rodbinskem grbu leva, samoroga ali kurenta?
O Strani 8 in 9
Politika Slovenija • 12
milijonov evrov za namakalne sisteme
O Stran 5
v
Sport
Nogomet • »Dober nos« Bogatinova pri menjavah
O Stran 13
Nogomet • Drava in Nafta točkovno
Podravje • Voda v potokih tekla po cestah, zalila več kot 300 objektov
Potočka sta postala uničujoča reka
Petkov popoldan, večer in noč na soboto bodo številnim družinam v Podravju ostali v neprijetnem spominu. Deževalo je, kot da bi bil sodni dan. Nalivi s točo so se pričeli okrog dveh popoldan, neprenehoma je silovito deževalo do pozne noči. Na Ptuju je padlo blizu 150 litrov vode na kvadratni meter. Več na straneh 2 in 3.

Foto: Črtomir Goznik
poravnani
V središču •
Nas čaka poletje
vremenskih
ujm?
O Stran 14
o Stran 7
Ptuj •
Parodontološka ambulanta ne bo delala kar leto in pol
o Stran 6

TEDNIK
CAKA VAS NAGRADA
Kronika •
Pojav mačje bolezni v šoli skrbi starše
s Stran 24
www.tednik.si
2 Štajerski
Aktualno
torek • 8. maja 2018
Podravje • Voda v potokih tekla po cestah, zalila več kot 300 objektov, na poljih in travnikih so nastala
Potočka Rogoznica in Grajena sta se
Petkov popoldan, večer in noč na soboto bodo številnim družinam v Podravju ostali v neprijetnem spominu. Deževalo je, Ptuju je padlo blizu 150 litrov vode na kvadratni meter.
Zaradi obilnega deževja sta se v petek pozno popoldan začela razlivati vodotoka Grajena in Rogoznica, njun vodostaj se je dvignil za najmanj dva metra. Poplavljanje Grajene je istoimensko naselje za nekaj ur dobesedno odrezalo od sveta, kajti cesta Ptuj-Vurberk je bila pod vodo in več ur neprevozna. Poplavljene so bile kleti številnih objektov, zalita dvorišča. Poplavna voda je cesto na več mestih spodjedla in odnesla bankine. Nič drugače ni bilo na drugem delu vznožja Slovenskih goric, v občini Destrnik, kjer je padavinska voda po pobočjih zgrmela v dolino, se razlivala po poljih, travnikih in cestah (te so bile neprevozne), odnašala z njiv sveže preorano zemljo, razrila in spod-jedla bankine. Narasli potok Rogoznica se je po dolini ob svoji strugi razlival po sto ali še več metrov na oba bregova. Voda je zalivala tudi objekte. Največ škode so v občini Destrnik utrpeli pri Lovrečevih v Jiršovcih. Tam je hudourniška voda, ki se je zvalila po griču navzdol ter s seboj nosila prst, zalila prostore turistične kmetije.
V noči na soboto se je stanje v občini Destrnik umirilo, zjutraj se je poplavna voda začela umikati z njiv, travnikov in cest. Gasilci PGD Destrnik
in Desenci so s pomočjo traktoristov s cest odstranili zemljo in mulj, ki ju je za seboj pustila petkova povodenj, čistili so ves dan. Delavci občinskega režijskega obrata so nasipavali material na poškodovane bankine.
Rogoznica na Destrniku v strugo, v Brstju pa spet iz nje ...
Medtem ko se je Rogoznica v svojem zgornjem toku v noči na soboto pričela počasi umirjati, pa je nato silovito udarila še v spodnjem toku, v naseljih Spuhlja in Brstje v občini Ptuj. Nekaj po četrti uri zjutraj, medtem ko so vsi spali, so nekateri domačini zaznali nenavadno šumenje, a rešiti karkoli je bilo že prepozno. Narasla voda, ki se je razlivala iz struge Rogo-znice, je v Brstju in Spuhlji zalila hiše; poleg kleti pa še stanovanjske prostore. Pod vodo so ostali tudi avtomobili. Poplavna voda je Spuhljo dosegla čez polje in gozd. V gozdu je toliko narah-ljala tla, da so se nekatera drevesa pričela upogibati in jih je bilo za zagotovitev varnosti treba posekati. V
Senčar: Rešitev bi bili razbremenilniki
Na Ptuju je bil v petek zvečer visok vodostaj tudi v ribniku v Ljudskem vrtu. Gasilci so vodo iz ribnika spustili po ulici proti Potrčevi cesti. Z vodo so odplavale tudi ribe, zato jih je bilo treba pobrati in vrniti nazaj v ribnik. »Šlo je za izredne vremenske razmere. Želel bi se zahvaliti vsem gasilcem, posameznikom ter podjetjem, ki so požrtvovalno sodelovali pri reševanju premoženja občine in občanov. Na občinski infrastrukturi je nastala precejšnja škoda. Občane prosim, da razumejo, da škode ne moremo popraviti takoj. Na območju Krčevine pri Vurberku se je v petek in soboto sprožilo pet plazov. Eden izmed njih resno ogroža stanovanjsko hišo in bo potrebna tudi začasna evakuacija stanovalcev,« je v soboto na terenu v Spuhlji povedal župan MO Ptuj Miran Senčar. Rešitev, da lokalna potoka Grajena in Rogoznica ne bi več poplavljala, je po njegovem mnenju v ureditvi vodnih razbremenilnikov.
Brstju je narasla voda poplavila nekaj hiš. Propadajoči dvorec Ristovec in nova hiša ob njem sta bila kot na otoku. Polja in travniki na območju Budi-ne in Brstja so se spremenili v jezera. Medtem ko so gasilci poplavno vodo, ki je grozila hišam v Brstju, uspeli po-črpati že v soboto sredi dneva, jim je veliko več dela dalo črpanje vode ok-
rog poplavljenih hiš v Spuhlji, kjer se je ustvarilo ogromno stoječe, blatno in umazano jezero. Kot kaže, v Spuhlji ni poplavila samo Rogoznica, narasla naj bi tudi podtalnica. Ker je naselje gosto pozidano, poplavne vode niso imeli kam prečrpati. Šele po nekaj urah iskanja možnosti so pričeli črpanje popoldan okrog druge ure. V dol-
Zaradi ogromnih količin dežja se je padavinska voda po pobočjih gričev stekala tokov in se nato razlivala po bližnji okolici, čez ceste, v objekte ... Fotografija je iz
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik V petek in v noči na soboto je bilo na delu 442 gasilcev iz 33 gasilskih društev. Poplavno vodo so črpali iz 254 V regijskem centru za obveščanje so od petka popoldan od 15.30 do 6. ure zjutraj naslednje jutro (v soboto) prejeli objektov ter dveh cestnih podvozov - na Ptuju in v Kidričevem. V soboto je v intervencijah sodelovalo 28 gasilskih več kot 680 klicev za pomoč oziroma intervencijo. Zaradi izrednega stanja so okrepili število sodelavcev v izmeni. društev. Fotografija je z Grajene.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V Spodnjem Podravju je pobesnela voda minuli konec tedna poplavila najmanj 300 objektov, zalila nekaj kilome- Požrtvovalni gasilci so ves konec tedna pomagali številnim prizadetim na celotnem območju. Prve intervencije so
trov cest, jih poškodovala in odnesla bankine.
stekle v petek popoldan, zadnje so se končale v nedeljo proti večeru.
torek • 8. maja 2018
Aktualno
Štajerski	3
jezera
• 1	IV	#V • V	1
spremenila v deročo uničujočo reko
kot da bi bil sodni dan. Nalivi s točo so se pričeli okrog dveh popoldan, neprenehomaje silovito deževalo do pozne noči. Na
Foto: Črtomir Goznik
na ravnico, napolnila korita lokalnih vodo-Spuhlje v soboto dopoldan.
žini okrog 500 metrov so po ulici čez del naselja, ki ga domačini imenujejo Koče, položili cevi in vodo prečrpava-li v kanalizacijski jašek za meteorne vode. Iskanje primerne rešitve, kam naraslo vodo prečrpati, je vzelo kar nekaj ur časa. Po 24 urah so uspeli v nedeljo vodo z dvorišč počrpati. V času intervencije je bila regionalna cesta Ptuj-Zavrč skozi Spuhljo zaprta; najprej enosmerno, nato je obveljala popolna zapora.
Na Dravskem polju meteorna voda zalila več kot 150 objektov
Hudo uro so v petek zvečer občutili tudi na drugi strani Drave, v občinah Kidričevo, Hajdina in Videm. Šlo je za tako imenovane infrastrukturne poplave, ko padavinska voda ni imela kam odtekati, obstala je po dvoriščih in zalivala objekte. Nekaj sto hiš je imelo na tem območju v petek zvečer zalite kleti. V Kidričevem je posredovalo osem društev z 81 gasilci, izvedli so 29 črpanj, na Hajdini pet s 107 gasilci (79 črpanj) in v Vidmu štiri (46 črpanj). V Pobrežju v občini Videm je voda zalila prostore podjetja Sveča.
Delavna so bila tudi gasilska društva na Ormoškem. Ormožani so v petek v enem primeru črpali meteorno vodo, Središčani pa posredovali zaradi poplavljenega cestišča. Zaradi vdora meteorne vode so v enem primeru posredovali tudi gasilci PGD Trnovska vas.
Kjer je voda že odtekla, so gasilci v soboto odstranjevali posledice. V večini so s cestišč čistili mulj, ki ga je nanesla povodenj, v Središču ob Dravi, Juršincih, Koračicah in Savcih v občini Sv. Tomaž, na Destrniku ... Kjer je visoka voda v soboto še vztrajala, so pomagali pri njenem črpanju iz objektov: v Tržcu, Grajeni, Podvin-cih, Bišu, Spodnjem Velovleku in Haj-došah, kjer so odstranili tudi drevo in pomagali pri pokrivanju strehe. Na območju Grajene so se zaradi raz-močenosti terena prožili zemeljski plazovi: prvi v petek, v soboto so mu sledili še štirje. V noči s sobote na nedeljo so gasilci dobili poziv na pomoč za črpanje vode v Belšakovi ulici v Bu-dini, kjer je poplavila podtalnica. Pod vodo je bilo tudi novo rogozniško pokopališče.
Mojca Zemljarič
»
trfíl J t
Spuhlja v vodi

1 Ji
Foto: Črtomir Goznik
Lovrečevi so se čiščenja in sanacije lotili takoj.
Namesto slavja čistili blato
Nad turistično kmetijo Lovrec v Jiršovcih v občini Destrnik so se v petek zvečer dobesedno zgrnili črni oblaki. Voda, kije pritekla po pobočju in s seboj prinašala zemljo, je skozi okno vdrla v kletne prostore, zalila gostilniško kuhinjo, pralnico, vinsko klet in hladilnico. »V višino smo namerili dva metra vode. Iz kleti je prišla v zgodnjo etažo in pri vhodu začela teči ven skozi vrata. Voda je pričela zalivati tudi zgornje prostore, kjer sta točilnica in jedilnica. K sreči smo jo tam uspeli pravočasno ukrotiti. Pomagali so nam tudi gasilci. Takoj smo pričeli črpati vodo iz objekta. Na delu smo bili celo noč, bilo nas je 20. Vodo smo izčrpali, z lopatami pograbili mulj, prostore izpraznili in pričeli čistiti. Poleg gasilcev so nam pomagali sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci. Večina kuhinjske opreme, naprav, strojev in drugega inventarja je uničena. Vprašanje je, kako je z instalacijami, to bomo šele videli. Vse je plavalo: vinski sodi, ki niso bili polni, zamrzovalna skrinja, hladilniki... Tudi vsa živila, zelenjava in meso je šlo po vodi. Vse je zalilo in uničilo, škoda bo nekaj deset tisoč evrov. Poleg škode, ki jo je povzročila povodenj, bomo utrpeli še izpad prihodka, saj trenutno nimamo pogojev, da bi poslovali. Za soboto in nedeljo smo imeli napovedane skupine gostov. Morali smo jim odpovedati, saj jih nimamo kje sprejeti. V petek so gostje za sobotno slavje že pripeljali torto in pecivo. Tudi to je bilo vse uničeno. Enostavno ne moremo verjeti, daje naenkrat prišlo toliko vode. Česa takšnega ne pomni nihče, niti najstarejši krajani. Veliko nam pomeni, da so nam vsi bližnji toliko pomagali, tudi župan Vlado Vindiš in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta se oglasila, kar nam veliko pomeni. Vsem, ki so pomagali, se najlepše zahvaljujemo za pomoč,« je povedal David Lovrec.
Foto: MZ
4 Štajerski
V središču
torek • 8. maja 2018
Slovenija, Podravje • Vloga in prednosti okoljskega sistema EMAS
V	Sloveniji porabimo več naravnih dobrin, kot nam narava omogoča
V	Sloveniji porabimo kar 2,3-krat več naravnih dobrin, kot nam omogoča narava. Okoljski odtis Slovenije seje od osamosvojitve do danes povečal za skoraj 50 %, postali smo tipična potrošniška družba.
Ko se država začne zavedati globalne okoljske problematike, med drugim zaostri zakonske zahteve. Ker ima okoljska politika vedno nove razsežnosti, je postala del strategije razvoja podjetij in institucij, ki temelji na upoštevanju zakonodaje, učinkovitem gospodarjenju z energijo, materiali in viri ter na pregledu procesov v organizaciji. Tako sta standard ISO 14001 in sistem EMAS postala orodji za doseganje vse ostrejših zakonskih in potrošniških zahtev. In o sistemu Emas smo se pogovarjali z vodjo projekta LIFE B.R.A.V.E.R. na ZRS Bistra Ptuj Klavdijo Rižnar.
Kaj je namen sistema EMAS?
Sistem za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) je prostovoljni sistem EU in je reguliran z Uredbo EMAS. Njegov namen je pomagati organizacijam, da izboljšajo svojo okoljsko učinkovitost in obenem okrepijo svojo konkurenčnost, npr. prek učinkovitejše rabe virov. Z registracijo v sistemu EMAS lahko organizacije vsem zainteresiranim stranem (strankam, zakonodajalcem in državljanom) dokažejo, da ocenjujejo, upravljajo in zmanjšujejo vpliv svojih dejavnosti na okolje. Sistem EMAS se lahko uporablja kot tržni ali prodajni instrument za pospeše-
vanje odlične okoljske učinkovitosti organizacije.
Sistem EMAS je najverodostojnej-ši in najstabilnejši sistem okoljskega ravnanja na trgu in je nadgradnja ISO 14001, vendar dodatno vsebuje številne sestavine: izkazovanje skladnosti z okoljsko zakonodajo, ki jo zagotavlja vladni nadzor, merjenje in ocenjevanje okoljskih kazalcev, ki omogočajo večletno primerljivost, transparentno in odkrito obveščanje javnosti o vplivih svoje dejavnosti na okolje preko potrjenih okoljskih izjav in registracijo pri pristojnem organu ARSO na podlagi ocene, ki jo izvede akreditiran okoljski preveritelj.
Kdo lahko sodeluje v sistemu EMAS?
Sistem EMAS je uporaben v vseh sektorjih in odprt za vse vrste organizacij v javnem in zasebnem sektorju, ki želijo izboljšati svojo okoljsko učinkovitost. Z uvedbo različice EMAS III se lahko v sistem EMAS registrirajo tudi organizacije zunaj EU (EMAS Global). Enostavna metodologija sistema EMAS omogoča tudi uvedbo v mala in srednje velika podjetja, tudi če imajo omejena finančna sredstva in človeške vire ali malo internega strokovnega znanja. Sistem EMAS lahko lokalnim oblastem pomaga racionalizirati okoljske dejavnosti in
zahteve, npr. v upravi, gradbeništvu, zdravstvu in izobraževanju.
Katere so prednosti sodelovanja v sistemu EMAS?
Organizacije, ki so se registrirale v sistem EMAS, so po mednarodno priznanih metodah in evropski uredbi zadostile tako zakonodaji kot traj-nostnemu razvoju in izboljšale svojo konkurenčno prednost. Prednost uvedbe sistema EMAS ni le v zadostitvi okoljski zakonodaji in s tem v zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, ampak tudi v znižanju stroškov poslovanja. Sistem zagotovi povečano zaupanje javnosti, strank in poslovnih partnerjev, več poslovnih priložnosti na trgih, kjer imajo okolju prijazni proizvodni procesi velik pomen, boljše obvladovanje tveganj, večjo motivacijo zaposlenih v smislu boljšega delovnega okolja in krepitve timskega značaja podjetja.
Kako se uveljavlja shema EMAS v Sloveniji?
Na ravni EU je v register EMAS vpisanih več kot 3.600 organizacij, največ s področja ravnanja z odpadki, energetike in javne uprave; največ
EMAS
jih je v Nemčiji, Italiji, Španiji in Avstriji. V Sloveniji se sistem EMAS uveljavlja počasi in v omejenem obsegu. Trenutno je registriranih 11 organizacij: Gorenje, Lek, Cinkarna Celje, Luka Koper, A1, Medium, Ljubljanske mlekarne, Kemis, SPG-SOL Plin in MOL - oddelek za varstvo okolja. Slovenska EMAS podjetja so si postavila okoljske cilje na področjih racionalne rabe energentov ter zmanjševanju količin odpadkov. Hkrati so si postavila cilje, ko gre za vplive na okolico, npr. zmanjševanje ravni hrupa, emisij prahu, zmanjševanje ogljikovega odtisa idr., pa tudi cilje na področju izobraževanja in ozaveščanja zainteresiranih strank, organiziranje dogodkov po trajnostnih načelih ipd.
Kakšni so stroški za vzpostavitev oz. izvajanje sistema?
Izvajanje sistema EMAS zajema notranje in zunanje stroške, kot so nudenje svetovanja, človeški viri za izvajanje in nadaljnje spremljanje ukrepov, inšpekcijski pregledi, registracijske pristojbine, stroški izdaje okoljske izjave itd. V povprečju lahko stroški variirajo od 10.000 EUR za mikro organizacije do 50.000 EUR za velike organizacije. Različne študije so pokazale, da se organizacijam stroški izvajanja zaradi večjega dobička povrnejo v razmeroma kratkem obdobju, tj. v večini primerov v enem letu ali dveh.
Ker je država posredno vključena v sistem EMAS, ali nudi kakšne spodbude?
Evropske države (Nemčija, Italija, Avstrija idr.) imajo vzpostavlje-
Brov r
ne številne olajšave v korist EMAS organizacijam na zakonodajni ravni, kot so poenostavitev pridobivanja dovoljenj, zmanjšanje obveznosti poročanja in pogostosti inšpekcijskih pregledov. Vzpostavljene so tudi številne promocijske spodbude, kot so prednosti pri zelenih javnih naročilih, finančna podpora za vzpostavitev sistema, davčne olajšave, znižanje bančnih garancij idr.
ZRS Bistra Ptuj v okviru projekta LIFE B.R.A.V.E.R. (LIFE15 EN V/ IT/000509) in v sodelovanju z MOP pripravlja ukrepe spodbud in olajšav za Slovenijo, da se administrativno in ekonomsko breme EMAS organizacijam odstrani, zmanjša ali poenostavi z namenom večjega vključevanja v shemo EMAS. Končni rezultati bodo implementirani v letu 2019.
M.V.
Podravje • Za varno delo s škropivi
Varujmo čebele in druge opraševalce
Pomlad je čas intenzivne rasti posevkov na poljih, poganjkov in plodov v sadovnjakih, vinske trte, pridelkov na vrtovih ... Pridelovalci za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivimi organizmi ali za zatiranje plevela uporabljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS).
Nepravilna uporaba FFS lahko pomeni veliko nevarnost za okolje in čebele ter za zdravje ljudi. „Prav zaradi navedenega po uporabi FFS posežemo šele takrat, ko smo izčrpali vse druge možnosti varstva rastlin. Osnovno načelo pravilne uporabe FFS je, da vedno uporabljamo le v Sloveniji registrirana sredstva in to zgolj za namene in na način, za katere je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odmerek, čas in število tretiranj ter karenco. Karenca nam zagotavlja, da bodo morebitni ostanki pripravkov v ali na rastlinah minimalni oziroma da na zdravje ljudi in živali ne bodo imeli negativnega vpliva. Posebej moramo biti pozorni tudi na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Ker je uporabnik FFS v prvi vrsti najbolj izpostavljen, in sicer pri pripravi škropilne brozge ter pri rokovanju s sredstvom, je izrednega pomena dosledna in pravilna uporaba zaščitne opreme. Vse navedene podatke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo, ki ga moramo skrbno prebrati. Škropilno brozgo pripravljamo na posebnih mestih za polnjenje in mešanje, kjer morebitno razlitje ne more doseči vodnih tokov in drenažnih jarkov. Ob večjih razlitjih je treba poklicati gasilsko ali policijsko postajo oziroma center za obveščanje na telefonsko številko 112. Za ravnanje s FFS uporabljamo brezhibno delujoče (pregledane)
naprave za nanašanje. Pri delu je treba paziti, da škropilne brozge ne zanaša zunaj območja škropljenja. Nikoli se ne sme škropiti v vetrovnem vremenu. Pri uporabi mora uporabnik upoštevati varnostni pas med območjem škropljenja in vodno površino, ki je naveden na etiketi in v navodilu za uporabo," poudarjajo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije in opozarjajo na pravila, ki jih velja upoštevati pri uporabi, zlasti za varovanje zdravja čebel.
„Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS
pokošena ali pa mora biti na drug način preprečeno, da bi jo sredstva dosegla. Uporaba sistemskih, čebelam nevarnih snovi je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin, uporaba tovrstnih kontaktnih snovi pa je v času cvetenja dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in v navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega sredstva v času cvetenja v celoti prepovedana. Za poklicne uporabnike velja zakonska obveza, da vodijo evidence o uporabljenih FFS. Po-
klicni uporabniki so tisti, ki sredstva uporabljajo za poklicno rabo, imajo izkaznico o znanju o ravnanju z njimi in jih z izkaznico lahko kupujejo. Strokovno in odgovorno ravnanje s FFS ne pomeni zgolj njihove pravilne uporabe, temveč tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Z njimi moramo ravnati kot z nevarnimi odpadki, izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo pa lahko vrnemo v trgovino oziroma jo odnesemo na posebno zbirno mesto za očiščeno embalažo FFS."
Mojca Zemljarič
Haloze • Travniške orhideje na naših planjavah
Zapeljiva haloška prevarantka
Konec maja in junija lahko naletimo v gozdovih Haloz, največkrat pa na suhih, strmih travnikih na cvetlice, ki po lepoti presenetijo veliko opazovalcev. Gre za kukavičevke ali travniške oziroma divje orhideje, kot jim radi rečemo.
Ob besedi orhideja si po navadi predstavljamo barvite tropske rastline, ki jih danes prodajajo ne samo v cvetličarnah, temveč že v skoraj vsaki malo bolje založeni trgovini. Toda tudi v Sloveniji rastejo orhideje ali kukavičevke, ki pa imajo praviloma manjše cvetove.
Kukavičevke kot botanična družina obsegajo okoli 20.000 različnih vrst in podvrst. V Sloveniji poznamo 83 vrst in podvrst kukavičevk. Medtem ko v tropskih gozdovih rastejo po drevesih, jih najdemo pri nas na tleh. Rastejo največkrat v bukovih gozdovih, na apnenčastih tleh ter suhih in mokrih travnikih. Kukavičevke potrebujejo čisto naravno okolje. Ne prenesejo gnojenja, zato so izginile že z mnogih travnikov. Divje ali travniške orhideje rastejo po vsej Sloveniji. Najpogostejše in najbolj raziskane so na Krasu, rastejo pa tudi v Halozah. Prve zacvetijo že aprila, večina pa v maju in juniju. Kukavičevke so vse po vrsti zavarovane, prepovedano jih je nabirati. So namreč zelo ogrožena skupina rastlin. V Halozah, ki so še slabo raziskane, so kukavičevke pogoste. Še pred dobrimi petnajstimi leti botaniki niso vedeli, da v Halozah raste tudi ena večjih in po obliki nenavadnih kukavičevk- jadranska smrdljivka.
Strokovnjaki Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Maribor, si v sklopu projekta Life to Grasslands (življenje traviščem) prizadevajo za ohranjanje rastišč kukavičevk.
Tekst in foto: MF
Od kod ime za orhideje
Ime Orchis prihaja iz antične grške besede, ki pomeni „moda" zaradi oblike korenin oziroma gomolja, ki je razdeljen na dva dela. Od kod so dobile ime kukavičevke? Cvetijo v času, ko se oglašajo kukavice.
torek • 8. maja 2018
Kmetijstvo
Štajerski	5
Videm • Pogovor z mladim prevzemnikom kmetije Boštjanom Mohorkom
Lov na zadnje sekunde se je izplačal
Mladi prevzemnik kmetije Boštjan Mohorko iz Trnovca v občini Videm šteje le 24 let, a mu je že uspelo zgraditi največji hlev za goveje pitance daleč naokoli. Medtem ko na objektu tečejo še zadnja dela, smo novega gospodarja pobarali za recept za uspeh.
Mladi kmet je pojasnil, da je bil stari hlev dotrajan, zato so morali zgraditi novega: »Res pa smo doslej redili okoli 50 glav živine, v novem hlevu pa jih bomo 180; objekt meri 18 krat 54 metrov. Zaradi sodobne mehanizacije bo fizičnega dela manj, kar pomeni prihranek pri času. Predvsem pa je pomembno, da novi hlev živini omogoča boljše življenjske pogoje. Živali imajo več prostora, hlev je zračnejši in svetlejši od starega - kot zahtevajo najnovejši evropski standardi.« Pojasnil je še, da novi objekt stoji na vodovarstve-nem območju, zato so morali gnojne jame pod hlevom nekoliko dvigniti iz zemlje in zagotoviti, da so povsem nepropustne.
Vrednost investicije presega pol milijona evrov, približno polovico bodo pokrila evropska nepovratna sredstva. Boštjan je razložil, da so ta sredstva resda odobrena, a jih na bančnem računu še ni: » Za gradnjo smo morali založiti lastna sredstva oz. vzeti kredit. Na evropski denar računamo konec leta, ko bo hlev dokončan in bo opravljen tehnični prevzem.«
Povedal je, da je bilo od zamisli do uresničitve treba rešiti kar nekaj papirjev: »Občina Videm nam je znižala komunalni prispevek, ki bi bil sicer precej visok. Gradbeno dovoljenje smo pridobili kar hitro, pri prijavi na
Foto: osebni arhiv
Boštjan Mohorko se je ob prevzemu družinske kmetije pogumno lotil pol-milijonskega projekta.
Na slovesno otvoritev hleva so povabili prijatelje in znance ter se sovaščanom zahvalili za strpnost v času gradnje.
razpis pa nismo lovili zadnjih minut, temveč sekunde. Prijavili smo se lani januarja, odgovor smo dobili poleti, oktobra smo začeli graditi ... Za uspešno prijavo gre zahvala predvsem Feliciti Domiter iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Ptuj.«
Kmet pridela največ, a požanje najmanj
Mladi kmet nam je zaupal, da je njegovo življenjsko pot določil kar njegov
mlajši brat: »Oče nama je z bratom (imava še sestro) rekel, naj se odločiva, kateri od naju bo prevzel kmetijo. Brat je ni želel, zato sem jo jaz ...«
Novopečeni živinorejec je po izobrazbi avtoservisni tehnik, zato je moral pred prevzemom kmetije opraviti še poklicno prekvalifikacijo za živinorejca. Učna leta kljub temu niso šla v nič, saj mu je v največji užitek prav delo s kmetijskimi stroji.
Kmetija Mohorkovih je srednje velika; mladi kmet, njegova starša,
boter in ostali družinski člani skupaj obdelujejo nekaj več kot 46 hektarjev kmetijskih zemljišč. Govedo različnih pasem uvažajo predvsem iz Češke in Slovaške, krmo za živino pridelujejo sami; kolobarijo koruzo, ječmen in trajno travinje. Mladi gospodar širitve kmetije oz. dejavnosti za zdaj ne načrtuje: »Zaenkrat se bomo ustalili na tem, kar imamo, v daljni prihodnosti pa ...«
Priznal je, da je delo kmeta zahtevno: »Delo v sezoni traja od jutra
do trde teme, za dopust ostane bore malo časa. Kmet je večinoma vezan na vreme, zato je načrtovanje vnaprej zelo težko.« Opozoril je tudi na prenizke odkupne cene mesa in pridelkov: »Preveč deleža v tej verigi poberejo trgovci. Kmet, ki pridela največ, požanje najmanj sadov. Za kilogram mesa govejega pitanca rejec dobi tri evre in pol, v trgovini kilograma mesa pod šest ali sedem evrov skorajda ni mogoče kupiti.« Dodatna skrb je še vreme, je dejal: »Najbolj nas je strah, da bi se ponovila lanska letina, ki je bila res katastrofalno slaba.«
V videmski občini je še nekaj takih, ki pri kmetijski dejavnosti vztrajajo. »V okoliških vaseh imam prijatelje, ki so tako kot jaz mladi prevzemniki kmetij. Tisti, ki zemljo sploh še obdelujemo, si med seboj pomagamo. V Halozah je kar težko kmetovati, zato mladih prevzemnikov kmetij tam skorajda ni. V ravninskem delu občine je vseeno lažje,« je dejal Boštjan. Sklenil je, da bi bilo mladih prevzemnikov kmetij gotovo več, če bi k temu s finančnimi spodbudami še bolj pripomogla država.
Eva Milošič
Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij 2018
y
Ze 29. praznik podeželja
Samo še dobra dva tedna nas ločita do letošnjega praznika slovenske kulinarike na Ptuju. Od petka, 18., do nedelje, 20. maja, bo mesto ob Dravi gostilo 29. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij.
Slovenija, Podravje • Kmetijsko ministrstvo z dvema razpisoma
12 milijonov evrov za izgradnjo in posodobitev namakalnih sistemov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v Uradnem listu objavilo dva razpisa za vlaganja v namakalne sisteme. Prvi v vrednosti pet milijonov evrov je namenjen posodobitvi obstoječih, drugi v vrednosti sedem milijonov evrov pa izgradnji novih sistemov. Financirali bodo sisteme, na katere je priključenih več uporabnikov. Prijavitelji so lahko fizične in pravne osebe.
Razpisanih pet milijonov evrov nepovratnih sredstev namerava ministrstvo nameniti za tehnološke posodobitve: „Cilj ukrepa je izboljšanje delovanja zastarelih namakalnih sistemov ter znižanje porabe vode za namakanje. MKGP s 100% stopnjo podpore daje jasen signal potencialnim vlagateljem k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, saj se s
tehnološko posodobitvijo podaljšuje njihova življenjska doba, hkrati pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom. Če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa podpiramo iz drugega podukrepa."
Sedem milijonov evrov nepovratnih sredstev bo država po aprila objavljenjem javnem razpisu namenila za gradnjo novih sistemov. Upravičenci morajo pred vložitvijo vloge na javni razpis pridobiti tri ključne dokumente: vodno dovoljenje, presojo vplivov in odločbo o uvedbi namakanja. Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so predvsem vzpostavitev črpališča ter Izgradnja primarnega In sekundarnega namakalnega razvoda, upravičenec lahko uveljavlja tudi ureditev vodnega vira (na primer vrtina, akumulacija). Strošek namakalne opreme posameznega uporabnika po tem javnem razpisu nI upravičen, saj se ta del financira Iz podukrepa podpor za naložbe v kmetijska gospodarstva.
Minister za kmetijstvo Dejan Žl-dan je ob objavi razpisov poudaril, da so vlaganja v namakalne sisteme ključna za povečanje samooskrbe ter eden od pomembnih načinov za blaženje in učinkovitejše prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.
Mojca Zemljarič
Organizatorji razstave sporočajo, da so priprave na dogodek v zaključni fazi. „Skupno bo v 14 skupinah ocenjenih 1.070 izdelkov s slovenskih kmetij. Do sedaj je ocenjenih 11 skupin izdelkov in skupno že nagrajenih 609 izdelkov, od tega je 354 zlatih, 194 srebrnih in 104 bronastih priznanj. Med zlatimi nagrajenci bomo podelili tudi znake kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Ocenjevanje mlečnih izdelkov (letos jih je v ocenjevanju največ, skupaj 207), bomo izvedli 8. in 9. maja. Za zadnjo skupino 181 izdelkov iz moke, kot so kruhl, potice, in peciva, bo ocenjevanje potekalo v sredo, 16.
maja," so sporočili s Kmetijsko-goz-darskega zavoda Ptuj, ki je nosilni organizator razstave.
Tridnevni praznik slovenskega podeželja bodo pričeli v petek, 18. maja. Dopoldan bodo pripravili dva strokovna posveta, enega na temo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in drugega o pomenu zaščite slovenske potice. Uradno odprtje razstave bo ob 12.30 na dvorišču minoritskega samostana. Sobota in nedelja bosta v znamenju kulturnih in etnografskih dogodkov ter podelitve priznanj. V času razstave Dobrote slovenskih kmetij bodo ptujski gostinci dali poudarek domači
kulinariki. Biotehniška šola Ptuj bo na posestvu na Grajenščaku tradicionalno pripravila dneve odprtih vrat. Pri organizaciji dogodka sodeluje tudi naša medijska hiša Radio-Tednik Ptuj. V soboto, 19. maja, ob 15. uri bo na dvorišču minoritskega samostana javna radijska oddaja Med ljudskimi pevci in godci, v nedeljo, 20. maja, ob 16. uri pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji narodno-zabavne glasbe: v pre-dizboru se bodo namreč predstavili ansambli, ki se potegujejo za nastop na letošnjem 49. festivalu slovenske narodno-zabavne glasbe Ptuj 2018.
Mojca Zemljarič
Foto: MKGP
Rok za oddajo vlog za pridobitev nepovratnih sredstev za posodobitve in novogradnje namakalnih sistemov je do 31. avgusta letos.
Med 18. in 20. majem bo na Ptuj vabila pristna odlična domača kulinarika.
6 Štajerski
V središču
torek • 8. maja 2018
Ptuj; Podravje • Težave v zobozdravstvu
Parodontološka ambulanta ne bo delala kar leto in pol
Ptuj se že vrsto let srečuje s številnimi težavami na področju zobozdravstva, in kot kaže, se te le še poglabljajo. Na večini področij je premalo zdravnikov specialistov, kar je problem tudi na državni ravni. Svoje pa bo ptujski problematiki prispevalo še eno dejstvo; zaradi porodniškega dopusta parodontološka ambulanta ne bo delala kar leto in pol
„Zobozdravnikov je v Zdravstvenem domu (ZD) Ptuj dovolj, premalo pa je specialistov v zobozdravstvenih dejavnostih, ne samo na Ptuju, ampak v celotni Sloveniji," poudarja Tanja Tantegel, vodja zobozdravstva v ZD Ptuj.
Ker smo v naše uredništvo prejeli informacijo, da na Ptuju do nadaljnjega ne deluje parodontolo-ška specialistična ambulanta, smo preverili razloge za to. Tanteglova je pojasnila, da zaradi bolniškega in porodniškega staleža zdravnice Katje Perkič ambulanta predvidoma ne bo delovala kar osemnajst mesecev. »Nadomestnega paro-dontologa še nismo uspeli pridobiti, saj gre za vseslovenski problem. Paciente smo o vsem obvestili. Če pacient želi storitev opraviti pri drugem specialistu parodontolo-gu, mu lahko osebni zobozdravnik napiše novo napotnico, nas pa po elektronskem naslovu obvesti, da pacienta izbrišemo s seznama čakajočih. Obvestilo smo poslali tudi vsem zobozdravnikom,« pravi vodja zobozdravstva v ptujskem Zdravstvenem domu.
Trenutno je najbližji parodon-tolog v Mariboru, v Zdravstvene domu dr. Adolfa Drolca, kjer pa
so čakalne dobe precej dolge. Relativno blizu so še ambulante v Celju, Gornji Radgoni in Velenju. Sodeč po podatkih, dostopnih na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je v Sloveniji trenutno 19 zavodov, kjer imajo parodontologe. Največ jih je na Primorskem in seveda v prestolnici.
Dolge čakalne dobe za protetično rehabilitacijo
Že kar nekaj let pa imajo v ptujskem Zdravstvenem domu težave z zagotavljanjem kadra za oralno kirurgijo. Tanteglova sicer zagotavlja, da so, kljub temu da nimajo
redno zaposlenih oralnih kirurgov, to ustrezno uredili in čakalne dobe zmanjšali. Zatrjuje, da nujne paciente sprejmejo takoj, paciente z napotnico zelo hitro, v 14 dneh, pacienti z oznako hitro čakajo 141 dni oz. 4 mesece, tiste, ki imajo na napotnici označeno redno, pa sprejmejo v 181 dneh oziroma v še dopustnih šestih mesecih.
Ob tem dodaja, da pri zobozdravnikih za prvi pregled ni daljših čakalnih dob, te so v povprečju 30 dni, so pa bistveno daljše čakalne dobe za protetično rehabilitacijo. Na prvi pregled se pri njih čaka od devetih mesecev do dveh let in pol, odvisno od zobozdravstvene ambulante (čakalne dobe so objavljene na spletni strani ZD Ptuj).
V ZD Ptuj je redno zaposlenih 13 zobozdravnikov in 5 specialistov, dva specialista sta trenutno zaposlena po pogodbi, za čas specializacije oralnega kirurga in ortodonta.
»Pri pridobivanju kadra smo uspešni. Pridobili smo vse manjkajoče zobozdravnike, v marcu pa smo pridobili težko pričakovano specia-lizantko oralne kirurgije in ortope-dije,« še dodaja Tanteglova. A tako kot v številnih drugih zdravstvenih zavodih je možnih še veliko izboljšav, ki bi omogočile zmanjševanje čakalnih dob.
Zraven naštetih pa imata Ptuj oziroma celotno Podravje še en problem, ki se tiče dežurstva: najbližja zobozdravstvena dežurna služba deluje v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V nujnih primerih lahko namreč k zobozdravniku ob nedeljah in praznikih od 8. do 13. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure greste zgolj v Maribor. Če gre za nujno storitev, je v času dežurstva ni treba plačati, saj jo krije ZZZS. V nekaterih primerih paciente tudi v času zunaj ordinacijskega sprejmejo tudi zobozdravniki na Ptuju - seveda za primerno plačilo.
Dženana Kmetec
Drbetinci, Vitomarci • Novi dom Pečarjevih počasi raste
Dobri ljudje še vedno lahko pomagajo
V prejšnjem tednu so na pogorišču nekdanjega doma Pečarjevih v Drbetincih zazidali prve zidake. Čim prej si želijo zabetonirati tudi drugo ploščo, zato vsak lepi trenutek izkoristijo za zidavo.
Ta poteka pod strokovnim vodstvom mladega podjetnika Denisa Ljubca in njegovega očeta Branka, ki si prav tako kot vsi ljudje dobre volje, ki so mladi družinici že in še bodo pomagali, želita, da bi lahko čim prej zaživeli v lastnem domu. Denis pravi, da se je odločil pomagati sosedu po svojih močeh, gradnjo bo delno sponzoriral, ker želi narediti nekaj dobrega. Hudo je, če človeka doleti takšna nesreča, da ostane brez doma, praktično brez vsega in z minimalnimi možnostmi, da bi si lahko sam pomagal. Pečarjeva družina ima pet članov, zaposlen je le oče. Vsi trije sinovi pridno pomagajo, kolikor le lahko, ker četudi imajo začasno streho nad glavo, to ni isto, kot je lasten dom. Vsi skupaj nestrpno čakajo, ko se bodo lahko ponovno preselili na svoj stari naslov, v lepo, majhno hiško v Drbetince, kjer so se vedno dobro počutili. Trenutno imajo začasni naslov v Vitomarcih.
Do takrat, ko se bo druga plošča toliko utrdila, da bodo lahko nadaljevali gradnjo, bodo skušali zagotoviti še preostali potreben material za dokončanje gradnje, saj ga še nimajo. Zavedajo se, da bo težko, saj zbrana sredstva na računu Območnega združenja RK
Ptuj počasi kopnijo, če jim ne bodo pomagali dobri ljudje, sponzorji in donatorji. Potrebujejo še polnila in nosilce, les za ostrešje, prav tako stavbno pohištvo. Sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Marjana Cafuta je povedala, da je račun za pomoč Pečarjevim še vedno odprt, še vedno pa je mogoče darovati tudi preko telefona: uporabniki Telekoma Slovenije in drugih operaterjev lahko darujejo tako, da na številko 1919 pošljejo ključno besedo DOM5, s čimer bodo daro-
vali pet evrov, ali samo DOM, v tem primeru bodo darovali en evro. Vsi, ki še želijo pomagati, so nadvse dobrodošli, da bi še ena žalostna zgodba kmalu imela srečen konec. Pečarjevi so nadvse hvaležni za vso pomoč, ki so je bili že doslej deležni, brez tega bi težko upali na to, da bodo ponovno imeli lasten dom. Če se bodo lahko vselili letos, bo to zanje nekaj najlepšega, pravijo oče Tomaž, mama Marjana ter sinovi Danny, Rok in Tine.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Za novi dom se nadvse trudijo tudi Pečarjevi sami.
Ptuj • Noben izmed štirih kandidatov ni zbral potrebne večine glasov
V bolnišnici niso izbrali direktorja
Konec aprila je svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj opravil pogovore z vsemi štirimi prijavljenimi kandidati za delovno mesto direktorja. Nihče med njimi ni prejel potrebne večine glasov, zato so razpis ponovili.
23. marca letos je ptujska bolnišnica objavila razpis za direktorja. Za prijavo so kandidati imeli dva tedna časa in pravočasno so prispele štiri vloge. Eden izmed prijaviteljev je sicer moral vlogo dopolnjevati, a to postopkov ni zavleklo, saj je manjkajočo dokumentacijo dostavil zelo hitro.
Potem ko je razpisna komisija ugotovila, da so vloge popolne, so se kandidati predstavili svetu zavoda, ki ga vodi Bojan Pahor. A sodeč po izidu pogovorov, so bila mnenja deljena, konsenza o tem, kateri izmed četverice je za to funkcijo najprimernejši, namreč sedemčlanski svet zavoda ni uspel doseči.
Tik pred prvomajskimi prazniki je Pahor sporočil, da nihče od prijavljenih ni uspel zbrati potrebne večine glasov. Zato so razpis ponovili in ga v petek, 4. maja, ponovno objavili. Rok za prijavo pa je osem dni.
»Ker se nismo uspeli dogovoriti, je razpis ponovljen. Naša želja je, da direktorja izberemo čimprej, zato je razpis že objavljen. Do takrat pa bolnišnico kot vršilec dolžnosti vodi Andrej Levanič,« je pojasnil Pahor.
Bolnišnica »obrača« veliko denarja
Pogoji, kijih mora bodoči direktor SB Ptuj izpolnjevati, so: univerzitetna izobrazba, najmanj pet let delov-
nih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji, državljanstvo Slovenije, aktivno znanje slovenskega jezika, predložiti mora tudi program dela in vizijo razvoja ptujske bolnišnice. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletni mandat.
Izbiro direktorja je že pred petimi leti spremljala kopica zapletov, saj so razpis ponovili kar trikrat in šele potem izbrali Levaniča, ki na prvih dveh razpisih ni kandidiral. Interes za to delovno mesto je bil precejšen, podobno je pričakovati tokrat. Ne nazadnje ptujska bolnišnica razpolaga z okrog 26,8 milijona evrov prihodkov in 27,7 milijona evrov odhodkov.
Po višini sredstev, s katerimi delajo, so primerljivi občini.
Kdo med tistimi, ki se bodo prijavili na drugi razpis, bi bil najbolje usposobljen za upravljanje s tolikšno vsoto denarja, obenem pa bi znal povezati zaposlene in komunicirati z ustanoviteljico, to je ministrstvom za zdravje, ter občinami v Spodnjem Podravju, pa v času zategovanja pasu tudi kaj privarčevati, bo odločil svet zavoda. Zraven predsednika Pahorja so v njem še Sonja Žibrat, Branko Kumer, Elda Gregorič Rogelj, Barbara Tiselj, Simona Obran in Danijela Štumberger.
Dženana Kmetec
Razpis za direktorja SB Ptuj je ponovno objavljen.
Foto: CG
torek • 8. maja 2018
V središču
Štajerski	7
Spodnje Podravje, Slovenija • Kakšno poletje nas čaka?
Vreme hitro pozablja svojo zgodovino
Vreme je letos s pomladjo opravilo precej na hitro, saj je bil april nadpovprečno topel, ta mesec pa je že klestila toča. Bi bilo iz tega moč razbrati, kakšno poletje nas čaka? Morda celo napovedati, kakšna poletja čakajo prihodnje rodove?
Meteorolog Branko Gregorčič, koordinator za stike z javnostjo v Uradu za meteorologijo in hidrolo-gijo Agencije RS za okolje (ARSO), je pojasnil, da je vreme z relativno natančnostjo mogoče napovedati le za približno sedem do deset dni vnaprej: »Kakšno bo prihajajoče poletje, žal ni mogoče napovedati.« Po-
Vremenske ujme na naslovnicah
Spodnje Podravje vsako poletje prizadene katera od vremenskih ujm; toča klesti kmetijske pridelke, viharji razkrivajo strehe, meteorna voda zaliva kleti. Ali število »izrednih« vremenskih pojavov z leti res narašča ali nas le vara spomin? Meteorolog Branko Gregorčič je razložil, da temperatura pri nas (in nasploh na širšem območju Alp) narašča hitreje od svetovnega povprečja: »Zato se povečujeta število in intenziteta vročinskih valov v poletnem času. Poenostavljeno rečeno: ozračje se greje, z naraščanjem povprečnih temperatur pa je na voljo več energije za vremenske procese.«
Kje je mogoče pričakovati največ škode? »Na prehodu iz hribovitega sveta v ravninskega je možnost močnih neviht povečana,« je povedal meteorolog. Opozoril je še, da toče, viharje in udare strele seveda lahko pričakujemo tudi to poletje, a je nemogoče napovedati, v kakšnem obsegu: »Vremenske ujme so pojav, ki ga z meteorološko mrežo ni enostavno statistično analizirati. Sedaj so zaradi novih merilnih metod (radarji, sateliti, merilci razelektritev, samodejne postaje) ter hitrosti izmenjave (internet, socialna omrežja, mobilne naprave z vgrajenimi kamerami) informacije dostopne mnogo hitreje in podrobneje, svoje pa dodajo še mediji, ki po pravilu dajejo prednost senzacijam vseh vrst...«
Ozračje v Sloveniji se segreva, s tem pa je na voljo vse več energije za različne vremenske procese.
vedal je, da sta bila letošnji februar in marec hladna meseca, april pa rekordno topel: »Vreme hitro pozablja svojo zgodovino. Kaj sledi od maja naprej, je žal negotovo ... «
Najvišjo temperaturo zraka v Sloveniji so doslej izmerili 8. avgusta 2013 na letališču v Cerkljah ob Krki na Dolenjskem, kjer se je živo srebro povzpelo na 40,8 Celzijeve stopinje. Najnižjo temperaturo zraka v Sloveniji so kar trikrat izmerili v Babnem Polju: 34,5 stopinje Celzija pod ničlo.
Razpon temperature zraka v naši državi tako znaša več kot 75 stopinj Celzija.
Najvišjo letno povprečno temperaturo so leta 2014 izmerili na letališču v Portorožu, znašala je 14,9 stopinje Celzija. Najvišje dolgoletno povprečje temperature imajo v Kopru, kjer je med letoma 1981 in 2010 temperatura v povprečju znašala 14,4 stopinje Celzija. Največje letno število vročih dni (torej dni, ko dnevna temperatura preseže 30 stopinj
Celzija) so imeli leta 2003 na Slapu pri Vipavi in v Biljah. Med rekorderje (tako pri visokih kot pri nizkih temperaturah) se ni uvrstil noben kraj v Spodnjem Podravju.
Temperature bodo vse višje, poletnih padavin bo vse manj
V Sloveniji so se uradne meteorološke meritve, za katere obstajajo
zapisi, začele leta 1850 v Ljubljani. Do konca 19. stoletja so bile meteorološke postaje maloštevilne, po drugi svetovni vojni pa je bilo njihovo število že podobno današnjemu. Na ARSO so opozorili: »Posledica omenjenega časovnega poteka števila postaj je, da so bili vsi poglavitni vremenski rekordi zabeleženi od leta 1950 dalje, čeprav je vsaj pri najnižjih temperaturah veliko bolj verjetno, da so bili dejanski rekordi doseženi pred tem letom.«
Temperaturo zraka na meteoroloških postajah merijo dva metra nad tlemi in v zaklonu, ki termometer ščiti pred padavinami ter kratkovalovnim in dolgovalovnim infrardečim sevanjem, obenem pa je prepusten za zračni tok. V bližini meteoroloških hišic ne sme biti večjih ovir (stavb, dreves), ki bi motile zračni tok nad merilnim prostorom. Gregorčič je opozoril, da se predmeti, na katere sije sonce, v odvisnosti od svoje barve lahko ogrejejo bolj kot zrak: »Črna površina, izpostavljena poletnemu soncu, lahko doseže temperaturo okoli 60 stopinj Celzija. Podobno vroče je tudi v na soncu parkiranih avtomobilih.«
Poletnih temperatur torej še ni mogoče napovedati, a so na ARSO razložili: »Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih. V 21. stoletju je v Sloveniji predvideno opazno zmanjšanje padavin poleti in njihovo naraščanje pozimi.« Opozorili so še, da podnebne simulacije niso natančne napovedi stanja v prihodnosti, temveč na podlagi globalnega družbeno-gospodarske-ga razvoja le opisujejo možna oz. verjetna stanja podnebnega sistema v državi.
Eva Milošič
Slovenija • Prvomajske počitnice presegle vsa pričakovanja
Slovenci najraje na slovensko in hrvaško obalo ter v terme
Prvomajski prazniki in lepo vreme so turistično oživili tudi našo deželo na sončni strani Alp. Posel je tako kot vselej najbolj cvetel na obali in v toplicah. Zelo veliko Slovencev seje odpravilo tudi na oddih k južnim sosedom, spet drugi so uživali v prestolnicah in na daljnih obalah.
»Čeprav so se letos zaradi dolge zime rezervacije prvomajskih počitnic pričele nekoliko kasneje, so številke presegle vsa pričakovanja. K temu so zagotovo pripomogli lepo vreme, ugodne ponudbe in ne nazadnje bolj sproščeno potrošniško počutje Slovencev, ki se kaže v turizmu na splošno. Razen pri Slovencih najpogostejšega načina preživljanja teh počitnic - na bližnji slovenski in hrvaški obali ali v termah - smo letos zasledili zelo povečano zanimanje za avtobusne
izlete in programe City Break. Nekateri so že za prvi maj poskrbeli za pravo poletje in se odpravili na Kanarske otoke, ponovno pa smo na zemljevid vrnili pogrešana Egipt in Turčijo. Na obeh destinacijah all inclusive so se Slovenci vedno dobro počutili in veseli smo, da se ponovno tako,« je zadovoljna vodja marketinga turistične agencije Sonček Nataša Jeza Kotnik. Kot je še dejala, pa so se mnogi odločili tudi za podaljšane prvomajske počitnice vse do 6. maja.
Od enodnevnih izletov do križarjenj in dolgih potovanj
Da je čas prvomajskih praznikov izrazito potovalni termin, pa tudi
čas, ko si Slovenci radi zaželimo prvega stika z morjem, prav tako opažajo na turistični agenciji Kompas. Kot so sporočili, so se potniki množično odpravili na krajše ali daljše počitnice oziroma potovanja.
www.tednik.si
Promocijsko sporočilo
MOŠKI PEVSKI ZBOR KD ALOJZA ŠTRAFELA MARKOVCI
Tam, kjer pisana so polja in kjer doma je dobra volja, domuje moški pevski zbor KD Alojza Štrafela Markovci. Zbor zaznamujejo njegova številčnost, širok in raznolik pevski repertoar in predvsem dobra volja, prijateljstvo in naklonjenost zborovski pesmi med pevci. Pevci so letos vstopili v jubilejno leto, praznujejo namreč častitljivo obletnico, 50 let neprekinjenega delovanja.
Visok jubilej bodo proslavili, kot se za pevce spodobi, s slavnostnim koncertom, ki bo v soboto, 12. maja, s pričetkom ob 19. uri v veliki večnamenski dvorani v Markovcih. Na koncertu bomo lahko ob markovskem moškem pevskem zboru prisluhnili tudi ženski vokalni skupini Cantilena in Prifarskim muzikantom, s katerimi bodo tudi skupaj zapeli. Ob tej priložnosti vabijo vse simpatizerje in ljubitelje zborovske glasbe, da pridejo na jubilejni koncert in skupaj z njimi proslavijo abrahama. Za dobro pevsko kondicijo in harmonijo moških glasov že četrto leto uspešno skrbi zborovodja Uroš Sagadin.
1
I Stajerskitednik Stajerskltednik
»Carigrad, Pariz, London, Madeira, Barcelona, Sicilija, Bordeaux ter križarjenja po vzhodnem in zahodnem Sredozemlju so potovalni cilji, ki so vedno zelo aktualni. Na dolgih potovanjih pa Maroko, Kuba, Dubaj in Abu Dhabi, Namibija, New York, Vietnam in Kambodža. Med najpri-Ijubljenejšimi prvomajskimi aranžmaji so zagotovo družinski klubi v prijetnih hotelih ob jadranski obali, to sta bila letos Kompasova družinska kluba v Pulju in Rovinju.« Veliko povpraševanja so zabeležili tudi po nastanitvah v termah in ob morju, še posebej tam, kjer so se gosti lahko odločali za kakšno dodatno aktivnost ali storitev. Sicer pa so se Slovenci odločali za različno dolge oddihe - od enodnevnih izletov, vikend oddihov v termah ali na morju do tedenskih počitnic in dolgih medcelinskih potovanj, za katera pa je bilo treba seči malce globlje v žep.
Monika Levanič
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
V središču
torek • 8. maja 2018
Slovenija • Že okoli sto slovenskih rodbin in društev se ponaša s svojimi grbi
Bi imeli v rodbinskem grbu leva,
Vsi poznamo državne in občinske grbe, najbrž tudi kakšnega iz zgodovine. Manj znano je, da se lahko za lastne grbe zadnjih letih po svojem grbu hrepeni celo vse več posameznikov in družin - tudi rdeče, ne le modre krvi.
Register grbov Slovenije je razdeljen na tri dele, saj zajema teritorialne, korporacijske in rodbinske grbe. Med teritorialne grbe poleg grbov vseh slovenskih 212 občin sodijo tudi grbi posameznih krajevnih skupnosti; za svoje grbe so se doslej odločili le v Orehovljah, Ostrožnem in Petrovčah. Z registriranimi grbi se ponašajo tudi tri slovenske korpora-cije oz. združenja: društvo Heraldica Slovenica, Plnada - zgodovinska hiša v Železnikih in Športno društvo Bre-ginjski kot. Registriranih rodbinskih grbov je v naši državi trenutno 16, niti ena od teh družin ni iz Spodnjega Podravja.
Predsednik heraldičnega, gene-aloškega in veksikološkega društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek je opozoril, da večina izdelanih grbov ni registriranih, zato je njihovo število težko natančno poznati: »Predvidevam, da je pravilnih novih grbov rodbin in društev okrog sto.« Občinske, korporativne, cerkvene in osebne grbe strokovno izrisuje tudi sam.
»Bistveno pri grbih je, da morajo biti izrisani in opisani v skladu s heral-dično teorijo, da nosijo jasno sporočilo, so izraziti in preprosti, z barvno
jasno podano vsebino, ter seveda unikatni, kar je predpogoj,« je razložil grboslovec.
Ptujski grb nima bele, temveč srebrno podlago
Pri snovanju je likovna svoboda precej omejena, saj teorija deli he-raldične tinkture v tri vrste: kovine (zlata oz. rumena, srebrna oz. bela), barve (rdeča, modra, zelena, črna) in krzna (hermelin, sibirska veverica ali veveričje krzno), vse ostalo ni dovoljeno. Za nameček obstajajo še natančna pravila, katere barve in kako jih je sploh dovoljeno kombinirati med seboj ...
Posamezne podobe v grbih imajo bolj ali manj natanko določen simboličen pomen. V grbih so dovoljene upodobitve rastlin (bukev, kostanj, lipa, heraldična vrtnica itd.), živali (najpogosteje lev, orel, volk, panter, konj, sova, bik, jelen itd.), fantazijskih figur (npr. samorog, feniks, ba-zilisk, kentaver ali pegaz oz. krilati konj), človeške figure (pogosteje sicer le deli človeškega telesa), narava in nebesna telesa (npr. sonce,
V Slovenijo bodo prišli zastavoslovci z vsega sveta
Društvo Heraldica Slovenica so ustanovili leta 1991, da bi združili državljane, ki se zanimajo za slovensko grboslovje (heraldiko), zastavoslovje (veksikologijo), rodoslovje (genealogijo), vedo o pečatih (sfragistiko), vedo o vojaških odlikovanjih (faleristiko), imenoslovje (onomastiko), vedo o vladavinah (arhontologijo), vedo o nazivih (nobilistiko), vedo o znamenjih oblasti (insigniologijo) in vedo o razlagi podob (ikonologijo). »Naše poslanstvo so zbiranje, dokumentiranje, raziskovanje, promocija ter predstavitev grbov, zastav, redov in odlikovanj, ki so pomemben del slovenske kulturne dediščine. So del nas in predstavljajo temelj naše simbolike s tisočletnim izročilom,« so pojasnili v društvu.
V	Heraldici Slovenici trenutno štejejo 20 članov. Predsednik društva Aleksander Hribovšek je pojasnil, da kompletne celostne izobrazbe grboslovca pravzaprav sploh ni mogoče pridobiti. Zanimanje za grboslovje in sorodne vede v Sloveniji sicer niha, je dejal, vendar dodal: »Odkar pa so arhivi in knjižnice začeli digitalizirati gradivo, opažamo precejšen porast preučevanja in povpraševanja.«
V	društvu so leta 1998 v počastitev 150. obletnice prvega izobešanja slovenske narodne zastave z vsemi vojaškimi častmi prvič priredili svečanost v geometričnem središču Slovenije (GEOSS), odtlej slovesnost organizirajo vsako leto. Leta 2018 bo prav slovensko društvo gostilo mednarodni kongres te organizacije; v Ljubljano bodo tako prišli zastavoslovci z vsega sveta.
Na Peruzzijevem portalu ptujskega gradu dva krilata leva držita grb škotske
Ptuj • Mestni Hill - odkrijte delček nebeške narave
Ptuj bo dobil nov, idiličen poročni prostor
V naših krajih je ogromno čudovitih, skorajda neodkritih kotičkov, o katerih kot domačini vemo premalo. Med te gotovo sodi posestvo nad Ptujem Mestni Hill, kjer ponujajo novo in svežo ekološko filozofijo. Na tej lepi turistični kmetiji, ki jo je oživil Šved Karl Avgust Rush, lahko preživite en popoldan ali cel teden. Že to poletje bodo svojo ponudbo še razširili in ponudili idiličen prostor za izvedbo porok ali drugih praznovanj.
Zgodba o ogromnem, 18 hektarjev velikem posestvu na Mestnem Vrhu na Ptuju je navdihujoča. Ohranjanje tako imenovane Urekove domačije je leta 2007 prepoznal tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je stavbo razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena. Gre za hišo in gospodarsko poslopje, ki so ju nekoč obdajali vinogradi.
Družina Urek, ki je slovela po odličnem vinu, je stanovala v hiši, zgrajeni leta 1903, večji del prvotnega pohištva iz tistega časa pa je ohranjen še danes. Kakovostno grajeno hišo, ki je primer bogatejše kmečke arhitekture, obdaja čudovita krajina. A splet okoliščin je pripeljal do tega, da sta hiša in posestvo nekaj let samevala. Z njo in njeno ambi-entalno ter zgodovinsko vrednostjo se je leta 2010 povsem naključno povezal Šved Karl Avgust Rush. Ptujčan Mitja Rozman, ki je direktor enega izmed njegovih podjetij - to se s turizmom ukvarja na Primorskem -, ga je nad Urekovo domačijo povsem navdušil in prepričal, da je vanjo investiral zajeten kup denarja. Stavbo, ki je bila potrebna sanacije, so povsem prenovili in v njej uredili prenočišča ter sobo za pogostitve. „Vodilo je bilo vilo ohraniti in v njej
narediti turistične kapacitete. Nato smo začeli še novo zgodbo z manga-lico, posebno vrsto prašiča," pravi Timotej Prelog, ki skrbi za turistično ponudbo na Mestnem Hillu.
Na 18 hektarjev velikem posestvu vilo, v kateri nudijo prenočišča za devet ljudi, obdajajo neokrnjena narava in množica živali. Imajo okrog 50 ovac, približno toliko tudi manga-lic - kosmatih, prav posebnih in zanimivih svinj, za katere prvi trenutek morda niti ne boste vedeli, katera žival pravzaprav je to. Družbo jim delajo kokoši, race, zajci in številne druge živali, za katere na posestvu skrbi Sebastjan Jakolič.
V načrtu poseben prostor za poroke
Bivanje na Mestnem Hillu ima več posebnosti. „Nudimo naravni mir, kjer boste slišali le oglašanje perja-di. Vila je urejena v starinskem stilu, pohištvo je staro 120 let. Prostor, prežet z bogato zgodovino, nudi odklop in uživanje. Ravno odklop
od digitalnega in priklop na naravno je posebnost, ki jo izpostavljajo gostje," poudarja Prelog.
Vse to očitno znajo najbolje ceniti tujci. Lani so imeli 110 rezervacij in nekaj več kot 300 gostov, ki so prenočili v vili, od tega manj kot deset Slovencev. Večinoma na posestvo prihajajo pari iz mestnih okolij, ki si želijo oddiha. „Prevladujejo Nizozemci in
Nemci, ki živijo v velikih mestih in se naveličajo betona ter si zaželijo miru in narave," izpostavlja Prelog.
Medtem ko so prenočitvene kapacitete na kožo pisane tujcem, pa je drugače z najemom prostora za pogostitve in degustacijami. Ponujajo namreč domače mesne izdelke tako iz mangalice kot druge posebnosti, na primer zajčji pršut. „Naši cilji so zelo visoki. Kmalu bo zraven vile postavljen prostor, ki ga bomo oddajali v najem. Že zdaj nudimo možnost najema celotne vile. Posebnost bo prostor za poroke, ki bo ekskluziven. Gostom želimo ponuditi kar se da kakovostno storitev. Za vsem tem stoji ekološka filozofija Pachamama, po kateri naravi del tistega, kar ji vzameš, tudi vrneš. Temu je posvečen tudi naš način obdelave zemlje in izdelovanja produktov," še zaključuje Prelog.
Dženana Kmetec
- - * 3
v:
i-
Foto: Timotej Prelog
Mangalice so vrsta svinj z dobrim holesterolom. Ker so kosmate, so na videz podobne ovci.
Kosi pohištva v vili so stari tudi 100 let ali več.
Foto: Timotej Prelog
Vila je v čudovitem naravnem okolju.
Foto: Timotej Prelog
torek • 8. maja 2018
Podravje
Štajerski	9
samoroga ali kurenta?
odločijo tudi krajevne skupnosti, razna društva in združenja ter celo podjetja. V
rodbine Leslie.
zvezda, repatica, blisk, reka, morje), človeški pripomočki in zgradbe (grad, stolp, glasbeni instrumenti, rokodelsko orodje, oblačila in nakit itd.) ter različne oblike križev.
Kateri motiv izbrati za družinske grbe? »Priporočeno je poznavanje rodbine in njene zgodovine oz. rodovnika, družinskih značilnosti, poklicev v preteklosti in trenutne dejavnosti, morda tudi, kako se je družini reklo po domače, na katerih lokacijah so njeni člani živeli in podobno. Ko vse to zaokrožimo, lahko iz tega izluščimo kakovosten grb, ki bo predstavljal družino,« je povedal Hribovšek.
Cena izdelave grba od tisoč evrov navzgor
Cene izdelave družinskega grba se gibljejo od okoli tisoč evrov naprej, seveda so odvisne od dolžine procesa izbire vsebine, raziskav in risanja. Če so upoštevana vsa pravila, lahko grb sicer izriše prav vsakdo. Grb je nato treba še registrirati na spletni strani www.grboslovje.si. Postopek je brezplačen, vendar mora
grb najprej skozi strokovno presojo ustreznosti. Do svojega grba je tako pri nas mogoče priti relativno enostavno. Hribovšek je pojasnil, da je to področje v tujini urejeno zelo različno: »Monarhije imajo to področje urejeno že po tradiciji, saj so grbi del plemstva in zaslužnega meščanstva, ki se jim grbe podeljuje za posebne zasluge. Republike pa čisto različno. V Nemčiji se s tem ukvarja društvo Herold, v Avstriji pa na primer Adler.«
Grbi lahko »rastejo« in »umrejo«
Zanimalo nas je še, zakaj si kdo grba sploh zaželi. »Želja po svojem grbu je kompleksna in povezana s skrbjo in ponosom do svoje družine oz. rodbine, ki jo želimo obogatiti in izstopati še s slikovnim simbolom, ki bi rodbino prepoznavno zastopal tudi izven pisane besede. Velikokrat gre tudi za družinsko darilo,« je povedal Hribovšek. Grbi se prenašajo iz roda v rod oz. so v lasti rodbine. Ob smrti posameznega člana družine jih tako ni treba ponovno registrirati, temveč v registru le spremeniti podatke novega nosilca grba.
Grbi nikoli niso bili le domena
1 «vi »1 11 •
plemiških rodbin
Zgodovinarji za začetek heraldičnega obdobja štejejo čas križarskih vojn. Takrat seje srečevalo na tisoče oboroženih plemičev in vitezov iz različnih delov Evrope, med seboj so se razločevali po oznakah oz. poslikavah na ščitih.
Grboslovec Aleksander Hribovšek je ovrgel razširjeno prepričanje, da so grbi zgolj domena plemiških družin: »Tudi v zgodovini niso bili. Le več plemiških grbov seje ohranilo iz zgodovine, ker so imeli plemiči pač več denarja, ki so ga vložili v knjižne zbirke in druge plastične upodobitve.«
Grbi pravzaprav živijo svoje življenje. Hribovšek je pojasnil: »Grbi se lahko tudi združujejo z drugimi in se tako 'večajo', če gre za poroko. Tako na primer lahko žena v zakonu prispeva polovico svojega grba, če je glavna dedinja svoje družine. Takrat združen grb dedujejo tudi njuni otroci. Če žena ni dedinja, združen grb uporabljata le zakonca, potomci pa dedujejo zgolj moževega.« Zgodba kakega grba se konča samo v primeru, da rodbina, ki je njegova nosilka, izumre.
Tako se je leta 1456 pripetilo grbu grofov Celjskih. Anna VVambrechtsa-mer je v kultnem romanu Danes grofje Celjski in nikdar več opisala žalosten obred po smrti Ulrika, zadnjega člana celjske grofovske rodbine: »In ko se je opravilo darovanje praporov, ščitov, čelad in konj, se je oklepnik vrgel na tla. Tedaj je nekdo presunljivo in na ves glas zakričal oklepniku: Danes grofje in nikdar več. In to je zaklical trikrat in nato na njem zlomil prapor. Tedaj se je v celjskem samostanu dvignila neznanska žalost in jokali so žene in možje, da tega nihče ne more zadosti popisati.« Grbi so torej minljivi, navdušenje zanje pa, vse kaže, zlepa ne.
Eva Milošič
Vir: Heraldica Slovenica
Heraldika vodi grbe v skladu s heraldičnim pravom, ki je avtohtono in ni identično z avtorskim pravom.
Foto: CG
Ptuj - Obnova dravskega mostu bo predvidoma trajala do konca avgusta
V novo šolsko leto po obnovljenem mostu
Leto dni je naokrog, odkar so se na starem mostu čez reko Dravo na Ptuju začela obsežna obnovitvena dela, vredna 4,8 milijona evrov. Izvajalec del je prekmurska gradbena družba Pomgrad, naročnik pa Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž Willenpart je pojasnil, da dela na gradbišču potekajo v skladu s terminskim planom: „Kljub nekoliko daljši zimi se dela izvajajo v skladu z zastavljeno časovnico. Končana bodo pred pogodbenim rokom, ki je 30.
september 2018. Računamo, da bi promet čez most sprostili mesec dni prej, konec avgusta oziroma v začetku septembra, ko bi izvedli tudi komisijski pregled na objektu. Ker bomo asfalt po celotni širini polagali naenkrat, predčasno polovično odprtje ne pride v poštev. Ko se asfalt shladi, sledi namestitev talnih označb in prometnih znakov. Ni predvideno, da bi asfalt polagali najprej po eni in potem po drugi polovici. Predstavlja namreč neke vrste streho mostu, zato ga polagamo v enem kosu. Dravski most na Ptuju je sestavljen iz
140 komor. V vsako se je treba spustiti, jo očistiti, pripraviti deviatorje in vse drugo, potrebno za namestitev nove nosilne konstrukcije (prednapetih kablov). V beton se vrtajo luknje, premera 15 centimetrov. Vse to jasno zahteva svoj čas. Navedena dela se izvajajo v notranjosti objekta. Pripravljamo tudi odprtine za odvodnjavanje. Doslej smo opravili okrog 65 odstotkov vseh del. Je pa res, da se delo ponavlja: gre za veliko število prekatov, ki jih je treba prevrtati in namestiti kable. Večjih nepredvidenih del doslej ni bilo. Jasno je, da ko se objekt
pri obnovi odpre, se vsakič lahko naleti na nekaj, česar projektant v rešitvi za rekonstrukcijo ni predvidel. Prihaja do manjših sprememb na površinah ali količinah, niso pa to odstopajoče vrednosti. Skupna površina je v okviru predračunske količine." Po besedah Willenparta je dnevno na gradbišču okrog 35 delavcev, ki se jih od zunaj ne vidi, saj delajo v notranjosti objekta. „Komore so različno visoke. Najnižje so visoke meter, najvišje tri do štiri metre. Seveda raje delajo v tistih, ki zagotavljajo stojno višino. V nižjih se morajo sklanjati in plaziti, da lahko opravijo delo. Podvodna dela na obeh opornikih pa so že končana."
Puhov most zaradi dodatnega prometa ni preobremenjen
Ker zaradi obnove in popolne zapore na starem dravskem mostu velja za promet popolna zapora, je ves promet, ki poteka z levega na desni breg Drave, preusmerjen na Puhov most. Povečana dodatna obremenitev za Puhov most ne pomeni nič posebnega, poudarja Willenpart in dodaja: „Vsi mostovi v Sloveniji so dimenzioni-rani tako, da bi na obeh pasovih en za drugim lahko stali najtežji 40-tonski kamioni in se v smislu obremenitve ne bi smelo nič spremeniti. Vsa ugibanja, ali je
na mostu zaradi preobremenjenosti ogrožena varnost, so odveč. Objekti preprosto morajo biti dimenzionirani na nosilnost polne obremenitve z najtežjimi kamioni. In Puhov most je tako dimenzioniran." Ko bo obnova starega dravskega mostu končana, se bo Puhov most prometno razbremenil. Čeprav je v javnosti slišati, da naj bi nato začeli obnavljati še tega, pa Willenpart te informacije ni potrdil. Pojasnil je, da obnova Puhove-ga mostu ni načrtovana: „Ker je objekt v dobrem stanju, so predvideni samo ukrepi rednega vzdrževanja, medtem ko večji posegi na objektu niso v načrtu."
Promocijsko sporočilo
Vodja sektorja za investicije v ceste pri DRSI Tomaž Willenpart pravi, da gre za eno najzahtevnejših rekonstrukcij v letošnjem letu v državi.
Dela na mostu se izvajajo v 140 prekatih, vse v notranjosti objekta. Foto: Črtomir Goznik
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
torek m S. maja 201S
Jurovski Dol • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona
Sponzorji prireditve
Že na prvem nastopu so se izkazali
V domu kulture v Jurovskem Dolu so 5. maja v okviru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prvič zapeli tudi pevski talenti OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol.
Lahkota prihodnosti
I ELEKTRO mARieOR
S Odern
drmkc elektrarne mirita*
Pomen projekta je prepoznala tudi občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah ter se skupaj z županom Petrom Škrlecem in ravnateljem OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol Stanislavom Senekovičem odločila, da bosta njegov del. S tem so mladim omogočili, da se širši javnosti predstavijo še z enim svojim talentom, ki ima tudi domoljubni namen.
„Zelo sem vesel, da je prišlo do te prireditve pri nas, saj na neki način predstavlja povezavo tega severnega dela Slovenskih goric, Jurovskega Dola, in MO Ptuj oz. družbe Radio-Tednik Ptuj," je povedal župan, ki je prepričan, da so tudi pri njih doma pevski talenti, o katerih bomo še slišali v nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na svoje pevce je bil ponosen tudi ravnatelj.
V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj, ki projekt vodi in razvija v
Ema Senekovič, zmagovalka v mlajši kategoriji, 2. razred OŠ Jožeta Hudalesa, pesem Car (Alya): „Za nastop se nisem dolgo pripravljala, ker sem to pesem poznala že od prej. Pri petju me spodbujajo starši in sestra Neža. V polfinalu pričakujem, da bom dobro zapela."
V Jurovskem Dolu je nastopilo deset deklet in dva fanta.
V Jurovskem Dolu so peli: Ema Senekovič in Urška Zorec v mlajši kategoriji ter: Nina Črnčec, Nathan Anrejč, Nina Senekovič, Neža Senekovič in Zarja Mohorko, Jonas Kacijan, Sara Fanedl in Zarja Mohorko, Nika Ornik ter Eva Konrad in Tinkara Knuplež v starejši kategoriji.
sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami ter ob podpori sponzorjev, je mlade pevske talente in občinstvo v kulturnem domu Jurovski Dol pozdravil direktor Drago Slameršak. Zahvalil se je občini Sv. Jurij in županu, OŠ Jožeta Hudalesa in ravnatelju, glasbenim pedagogom ter mladim pevcem, ki so zaslužni za še en lep pevski večer v četrti sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se
veselijo. Skrb za ohranjanje slovenske besede in pesmi je v obmejnih krajih še kako pomembna, upati je, da bo to nekoč prepoznala tudi država.
Na polfinalnem odru v Framu bosta 10. maja iz OŠ Jožeta Huda-lesa Jurovski Dol nastopili Ema Senekovič s pesmijo Car (Alya) v mlajši kategoriji in Nika Ornik s pesmijo Ne primerjaj me z njo v starejši kategoriji, je odločila ko-
misija v sestavi Dalibor Bedenik in Majda Goznik.
Sobotni večer v kulturnem domu v Jurovskem Dolu so s svojim nastopom obogatili tudi najmlajši iz vrtca Jurovski Dol.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nika Ornik, zmagovalka v starejši kategoriji, 9. razred OŠ Jožeta Hudalesa, pesem Ne primerjaj me z njo (ansambel Vihar): „Narod-no-zabavno pesem sem si izbrala zato, ker imam rada to glasbo. Uvrstitev v polfinale je dokaz, da sem dobro zapela. Petje mi pomeni vse, pojem že od malega."
Sponzorji prireditve: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., in Talum, d. d., Kidričevo.
Ptuj • Zasebna glasbena šola v minoritskem samostanu praznuje 10 let obstoja
Glasba, človek in vesolje so tesno povezani
Zasebna glasbena šola v minoritskem samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju letos praznuje prvo desetletje obstoja, a je poslanstvo samostana versko delovanje v okviru župnijske pastorale presegalo vseh osem stoletij. Zgodovinski viri namreč pričajo, da patri niso skrbeli le za začetno in srednješolsko, temveč tudi za glasbeno izobraževanje.
Po ponovni vrnitvi celotnega samostana minoritskemu redu so patri sprejeli odločitev, da nadaljujejo dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali pred porušitvijo cerkve in nacionalizacijo; tako je septembra 2007 vrata odprla samostanska glasbena šola. Najprej jo je vodila ravnateljica Veronika Emeršič, kasneje Klavdija Zorjan Škorjanec. Nedavno je delo ravnateljice prevzela Lija Frajnkovič, šolo pa vodi pater Milan Kos.
V prvem letu delovanju je zasebno glasbeno šolo obiskovalo sto učencev, v tem šolskem letu pouk instrumenta oz. petja obiskuje 155 učencev, skupinski pouk 34 in pouk baleta oz. plesne pripravnice 31 učencev. 19 učiteljev poučuje violino, violo, violončelo, klarinet, saksofon, kljunasto in prečno flavto, rog, trobento, bariton, harmoniko, harfo, citre, kitaro, klavir, orgle in petje. Organizirajo
tudi Willemsove glasbene urice (za otroke od treh do štirih let starosti naprej), predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico ter balet, pa tudi različne dogodke, denimo komorno muziciranje učencev s starši, koncertne cikle in poletni festival Glasba v kloštru.
V zasebni glasbeni šoli izvajajo enak javno veljaven program kot v javnih glasbenih šolah; učenci opravljajo zaključne izpite in dobijo javno veljavno spričevalo. Kljub temu je tudi nekaj razlik, je povedala ravnateljica: »Zaradi majhnosti šole se lahko posvetimo vsakemu posamezniku in si prizadevamo, da naši učenci nastopajo najmanj trikrat v šolskem letu, najuspešnejši pa tudi 20-krat. Že takoj ob začetku šolanja vključimo učence v komorne skupine in orkestre ter s tem omogočamo uvajanje v samostojno in suvereno odrsko nastopanje.«
Ob deseti obletnici ustanovitve Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj bodo v minoritski cerkvi ta petek, 11. maja, ob 19. uri pripravili slavnostni koncert Naših 10 let. Nastopili bodo učenci simfoničnega in godalnega orkestra s solisti ter komorne skupine, ob prihodu pa bo goste z glasbo pozdravil pihalni orkester šole.
V samostanu kraljujejo orgle
Frajnkovičeva je razložila, da se pri delu ravnajo po pedagoških načelih Edgarja Willemsa: »Metode dela so namenjene celoviti glasbeni vzgoji in vsestranskemu oblikovanju človekove osebnosti ter ozaveščanju o tesni povezanosti glasbe, človeka in kozmosa. S primerno vzgojo je glasbeni potencial moč prebuditi v katerem koli starostnem obdobju.« Povedala je, da šolo
Foto: arhiv Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla
Zasebno glasbeno šolo u samostanu svetih Petra in Pavla na Ptuju obiskuje 155 učencev vseh generacij.
obiskujejo vse generacije: »Za starejše je učenje instrumenta preventiva pred degenerativnimi starostnimi boleznimi.«
V desetih letih delovanja so v zasebni glasbeni šoli nanizali številne uspehe, še posebej ponosni pa so na uspehe na tekmovanjih, mednarodno udejstvovanje in lastne orgle. »Uspehi naših učencev na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih so glede na število vpisanih otrok nadpovprečni. Od leta 2013 naprej se vsako poletje nekaj učencev in učiteljev udeleži mednarodnih Willems seminarjev in kongresov, ki potekajo po vsej Evropi,« je povedala ravnateljica.
Opozorila je, da orgle (Wolfgang Amadeus Mozart jih je poimenoval kar »kraljica glasbil«) nimajo te sreče, da bi kraljevale v vseh glasbenih šolah po Sloveniji: »Če pa že najdejo svoj prostor, je to pogosto elektronski instrument, ki nikakor ne zmore doseči ciljev kvalitetnega orgelskega pouka, kaj šele očarati morebitnih novih kandidatov.« Predlani so v šoli postavili mehanske dvomanualne orgle s sedmimi registri, tremi zvezami na pedal in stopalko za žaluzijo. Orgelskih na-dobudnežev je že toliko, da pouk poteka tudi pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah in v Križevcih pri Ljutomeru ...
Eva Miiosič
Ptuj • Mladi čebelarji na prvem pohodu
Šolarji navdušeni nad čebelami
Dokaz, da posploševanje o tem, kako mladi brezdelno zgolj čepijo za računalniki, ni na mestu, so mladi planinci in čebelarji. Učenci dveh ptujskih osnovnih šol so prosto soboto namenili prav tem dejavnostim. S pohodom so napovedali priprave na obeležitev svetovnega dneva čebel.
Planinke in planinci, ljubitelji pohodništva, čebelarstva in narave, so se konec aprila podali na prvi čebelarski pohod iz Ptuja do Mestnega Vrha. V projektu so se združili učenci OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt. Gre za projekt, ki predstavlja nadgradnjo svetovnega dneva čebel. Šolarji so pohod začeli pri čebelnjaka na Panorami, od koder so se podali do Mestnega Vrha, kjer so pokušali medene dobrote ter pridobivali znanje in izkušnje od izkušenih čebelarjev. Tam so se seznanili z biologijo čebelje družine, si ogledali prevozni čebelnjak in se ustavili pri stojišču nakladalnih panjev. Spoznali so tehnologijo čebelarjenja v nakladalnih panjih, svojo pot pa so sklenili na čebelarstvu Ver-tič na Mestnem Vrhu, kjer jih je čakala slastna topla malica.
»Najbolj veseli smo bili, ko so čebelarji od nas prevzeli poslikane panjske končnice, kijih bodo namestili na svoje panje. Na tak način smo posvojili svoje panje,« so po pohodu povedali navdušeni šolarji. Vsi želijo, da bo ta projekt postal tradicionalen.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Učenci so že pričeli praznovanje svetovnega dneva čebel.
torek • 8. maja 2018
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Slovenija, Podravje • Praznovanje rojstnih dni je lahko zelo drago
Otroški rojstni dan podoben poročni zabavi
Rojstni dan otroka je tisti dan, ki ga z nestrpnostjo čaka vse leto. Je dan, ki bi moral biti zanj najlepši in nekaj posebnega. A je tudi dan, ki lahko starše finančno močno obremeni. Nemalokrat se organizirajo tako številčni rojstni dnevi, da so že podobni pravim porokam. Tudi po tisoč evrov ali več so pripravljeni odšteti za otroške zabave. To tržno nišo številni odlično izkoriščajo.
Zadovoljiti želje otroka in mu na rojstni dan zvabiti nasmeh na obraz je gotovo želja vsakega starša. V zadnjih letih so se navade bistveno spremenile. Vedno več in pogosteje se organizirajo veliki rojstni dnevi, nemalokrat so praznovanja večdnevna. Organizacija posebnih rojstnih dni zgolj za sošolce ni nič nenavadnega. Predstavlja pa to precejšen finančni zalogaj za starše. Marsikaj je odvisno od „zahtev" in želja slavljenca.
Preverjali smo, katere lokacije na Ptuju so trenutno najbolj aktualne, kje otroci najpogosteje praznujejo rojstne dni, koliko to stane in kaj vse je všteto v ceno. Ugotovitev: možnosti je ogromno, marsikaj pa je odvisno od debeline denarnice.
VVellnes za male deklice, za dečke vesoljsko plovilo
Zaradi velikega zunanjega in notranjega igralnega prostora je ena izmed priljubljenih lokacij za praznovanje rojstnih dni restavracija De poncho. Organizirajo otroške zabave za rojstni dan kot tudi druge priložnosti za praznovanje. Poskrbijo za hrano in pijačo, njihova prednost pa je igrišče z igrali, kjer lahko otroci doživijo nepozabna doživetja. Cena klasičnega menija znaša 5 evrov na otroka, dodatno je zaračunana pijača.
Za plačilo se z vašimi otroki lahko doma druži tudi sama Hello Kitty ali kateri koli priljubljeni lik iz risank.
Več različnih opcij za praznovanje ponujajo v Termah Ptuj. Vsak si lahko izbere svojo različico, na podlagi te pa je oblikovana tudi cena. Cena za praznovanje v grand hotelu Primus, kjer izvajajo tematski program (kuharska zabava, ples, zabava v rimskih oblačilih ...) pri udeležbi 5-8 otrok znaša 12 evrov na otroka, pri večjem številu povabljencev pa 10 evrov. Prigrizek je vključen v ceno
i »

Foto: Revija Zarja
(hot-dog, hamburgerji, piščančji medaljončki, pomfri, sadje, mini sladice, sok in voda.) Ponujajo pa tudi zabavo v Termalnem parku, kjer pripravijo pravo vodno zabavo z ani-matorji, cena za manj kot 8 otrok je 15 evrov, za večje število pa 2 evra na udeleženca manj. Novost je dekliška wellnes rojstno dnevna zabava v Pri-musu, ki je primerna za male gospodične, zajema pa lakiranje nohtov in ličenje, izdelavo otroških začasnih tatoojev, poseben meni, anti-stress masažo glave na masažnem stolu, negovalno masko za obraz. Name-
njena je puncam od 8 do 12 let, cena pa znaša 19 evrov na otroka.
Tematsko praznovanje otroških rojstnih dni ponujajo tudi v prazno-valnici Bodidobro. Ponujajo triurno zabavo s prigrizki in fotografiranjem v igralnici za otroke od 4. do 10. leta. Sodelujejo z Zarjinim Gajem, na željo slavljenca zabavo selijo na prosto, v gozd. Če je slavljenec plesni navdušenec, imajo še tretjega člana okrepljene ekipe, to je Lilibum. Med gozdom in plesom se skriva še nekaj tematik, ki jih lahko izbirate glede na zanimanje otroka.
Za športne navdušence pa zabave tudi v fitnesih
Rojstnodnevna praznovanja oz. zabavo z vodeno športno-tematsko animacijo pripravljajo tudi v fitnes centru Zdravo. Prijetno druženje ob gibanju je na voljo še v fitnesu BeeFIT. Po dogovoru priskrbijo tudi pogostitev.
Zabavne dogodke po različnih krajih pa organizira tudi podjetje za organizacijo dogodkov Brezmejna
dimenzija. Na Ptuju gostujejo v športni dvorani Mladika, v poletnih mesecih pa se nameravajo preseliti tudi na prosto. Osnovni praznovalni paket se prične pri 160 evrih, v katerega je vštet najem prostora, animacija za do 15 otrok, neomejena količina soka, vode ter slanih prigrizkov in elektronska vabila. Klasično praznovanje traja dve uri in pol, po želji se lahko podaljša za dodatno uro, kar pri nekoliko večjem številu otrok znese 260 evrov. Večina programa je sicer namenjena dečkom, pripravijo pa tako imenovano vesoljsko plovilo.
Aktualna je tudi ponudba praznovanja rojstnih dni v Bowling centru Ptuj. Ponujajo celotno storitev; igranje bowlinga in zagotovijo pogostitev (pizze), cena storitve pa je različna, se pa giblje med 9 in 12 evrov po otroku.
Ob vseh navedenih možnostih praznovanja rojstnih dni pa se starši zelo pogosto odločajo tudi za najem dvorane. Občasno angažirajo tudi animatorje in postavijo (ter seveda plačajo) različna napihljiva igrala. Možnosti je torej veliko, ključno pri vsem pa je, da je otrok zadovoljen in da ne pretiravamo ter upoštevamo svoje lastne finančne zmožnosti. Marsikateri otrok potrebuje le pozornost in čas svojega starša. Tudi če to pomeni, da gre cela družina zgolj na tortico.
Dženana Kmetec
Sveti Andraž, Vitomarci • Zasadili farovški vinograd
Pod Andraževo cerkvijo zasadili 1225 trsov
Praznični dan 27. april je bil nadvse delaven za 30 članov Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci in Sadjar-sko-vinogradniškega društva Juršinci, ki so v sodelovanju z vinogradniškimi društvi Sveta Ana in Lenart pod Andraževo cerkvijo zasadili farovški vinograd.
Gre za mednarodni projekt Etno-tour, v okviru katerega je tudi občina Sveti Andraž v svojem središču postala ena tistih, ki se bo poslej lahko pohvalila z neke vrste „mestnim" vinogradom. Kot je povedala Mojca Druzovič, predsednica Vinogradniško-sadjarskega društva Vitomarci, so v štirih urah uspeli posaditi kar 1225 trsov modre frankinje in rume-
nega muškata. Modra frankinja je avtohtona slovenska trta, kar ve malokdo, rumeni muškat pa na območju Vitomarcev nadvse odlično uspeva. Z vinogradom bo upravljal oz. zanj skrbel najemnik Marjan Druzovič, ki bo tudi kletaril s pridelkom. Prvo resnejšo trgatev bodo imeli v tretjem letu rasti. Farovški vinograd je ponos Vitomarcev oz. cele občine Sveti An-
draž in širše, pa tudi vseh tistih, ki so ga pomagali zasaditi ter mu zaželeli dobro rast in kvaliteten pridelek oz. vino. Poleg članov že omenjenih društev so se še posebej zahvalili vsem ženskam, gospodinjam, ki so poskrbele za domače dobrote, dobre kapljice pa tudi ni manjkalo, saj imajo v svojih v vrstah številne odlične vinogradnike in vinarje.
Foto: Črtomir Goznik
V Vitomarcih so pod Andraževo cerkvijo zasadili farovški vinograd.
Okrog Andraževe cerkve je tako nastala še ena pomembna površina, ki bo v bodoče krasila Andražev park. Ob cerkvi že rasteta ampelografski vrt in potomka najstarejše vinske trte na svetu. Pred dnevi pa so svečano odprli tudi asfaltirano krožno Pot strpnosti pod cerkvijo, ki je prav tako pomembna pridobitev na tem območju, ki ne samo, da vodi do cerkve sv. Andraža, na tem območju naj bi v prihodnje zraslo tudi novo naselje. Iz zgodovine je znano, da je v bližini točke strpnosti v rimskem času tekla cesta, ki je povezovala Ptuj in Gornjo Radgono. Vitomarci so kot Witmansdorf prvič omenjeni že leta 1297, z njimi je povezana tudi legenda o Vitomirju. V občini Sveti Andraž si zelo prizadevajo, da bi uredili čim več zanimivih območij za turiste in druge obiskovalce.
MG
Središče ob Dravi • Aktivno konjeniško društvo
Spretni jahači
Konjeniško društvo Središče ob Dravi letos praznuje 10 let delovanja. Za njimi je blagoslov konj na Grabah, pred njimi mednarodno srečanje kočij injahačev.
V društvo je vključenih okrog 70 ljubiteljev konj. Na Grabah na blagoslovu konj, ki ga je opravil župnik Jože Urbanija, se je zbralo trinajst jahačev in dve kočiji. Sicer je društvo poznano po zelo dobro obiskanem otroškem konjeniškem taboru, trenutno organizirajo šolo jahanja, ki jo obiskuje 23 tečajnikov. Čez leto se udeležujejo različnih tekem tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Naslednja večja prireditev je bila mednarodno srečanje kočij in konjenikov na travniku na Grabah, v nedeljo, 6. maja, od 11. ure naprej. Prišli so jahači in kočije iz štirih držav. Organizirali so tekme konjskih enovpreg in dvovpreg (letos so s kočijami prvič tekmovale ženske), spretnostno tekmo za jahače in tombolo. Pravi magnet za obiskovalce pa so bili akrobati na konjih iz Madžarske, je povedal predsednik društva Miha Sok.
KŠ
Foto: Konjeniško društvo
Letos so s konjskimi duoupregami pruič tekmovale tudi ženske.
12 Štajerski
V središču	
torek • 8. maja 2018
Spodnje Podravje, Slovenija • Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic
y
Največ berejo na Švedskem, najmanj v Grčiji
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo se pozanimali, kakšni bralci smo Slovenci, koliko knjig letno izide v naši državi, koliko pisateljev premoremo in katere knjige so tako zanimive, da so bralci nanje pripravljeni čakati tudi več mesecev.
Katalonci vse od 17. stoletja na praznik svetega Jurija, 23. aprila, praznujejo dan vrtnic; na ta dan fantje dekletom podarjajo vrtnice, one pa njim knjige. Unesco je zato leta 1995 ta datum (obenem datum rojstva ali smrti številnih cenjenih literarnih ustvarjalcev) razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po vsem svetu takrat pripravijo številne dogodke, da bi izboljšali bralno kulturo, Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznuje kar cel teden.
Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) smo imeli v Sloveniji leta 2016 271 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov, splošne knjižnice so imele skoraj 470.000 članov. Število včlanjenih v splošne knjižnice se od leta 2006 sicer zmanjšuje, se pa, zanimivo, povečuje število obiskov knjižnice na posameznega člana. Na Statističnem uradu RS (SURS) so povedali: »V letu 1991 je vsak član obiskal knjižnico povprečno 13-krat, v 2016 pa 22-krat (to je pet obiskov knjižnice na prebivalca).«
Leta 2013 so z raziskavo Evrobaro-meter o dostopu do kulture in udeležbi v kulturi ugotovili, da je v zadnjem letu pred anketiranjem vsaj eno knjigo prebralo 67 % prebivalcev Slovenije. S tem se uvrščamo v evropsko zlato sredino (povprečje za celotno EU je 68 %). Najvišji delež rednih bralcev imajo sicer na Švedskem, Nizozem-
V Sloveniji letno izdamo vse manj naslovov knjig, a med njimi vse več leposlovja.
skem in Danskem, najnižji pa v Grčiji in Romuniji. Med razlogi za opustitev branja so Slovenci navedli predvsem pomanjkanje časa.
Kaj najraje beremo, smo se pozanimali pri bibliotekarjih Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Knjiga Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače je izšla že leta 2013, a je še vedno med najpogosteje izposojanimi knjigami. Trenutno nanjo čaka 23 bralcev, priljubljeno je tudi nadaljevanje omenjene knjige z naslovom Babice, hčere, vnukinje.
y

Slovenska produkcija tiskanih knjig in brošur. 1990-201G
število
S 000 7.000 e ooo 5.M0 4 D00 3.000 2.M0 1.000 o
O ¿tevilo naslovov izdanih knjig in brošur C' od tega leposlovje
Vir: Statistični urad RS. Narodna in univerzitetna knjižnica
a ■—*—•—*—*—■ ■

Bralni hiti v ptujski knjižnici so še knjiga Jezero Tadeja Goloba, Izvor Dana Browna, Ljudje iz Maribora Toneta Partljiča, Zdaj! Eckharta Tolleja, Čudo R. J. Palacio, pa tudi romani finalisti za nagrado kresnik ...
Pisatelj je vsak sedemtisoči Slovenec
Po podatkih NUK je knjižna produkcija v Sloveniji med letoma 1991 in 2011 praviloma naraščala, od takrat se izdajanje tiskanih knjig in brošur zmanjšuje. Rekordno število naslovov knjig (6.953) je izšlo leta 2009, leta 2016 (na to leto se nanašajo zadnji podatki) pa 5.319 naslovov. Na SURS so dodali, da se je v 26-letnem obdobju delež leposlovja zviševal: »Leta 1991 je bilo med izdanimi naslovi 17,2 % leposlovja, leta 2016 so
založniki med vsemi naslovi izdali 34 % naslovov leposlovja. Število vseh izdanih naslovov se res znižuje, delež naslovov leposlovja med njimi pa se vseeno dviga.«
V Društvu slovenskih pisateljev je bilo lani včlanjenih 317 pisateljev. V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo konec lanskega leta vpisanih 296 oseb (od tega 58 % žensk), ki so poklic pisatelja opravljale kot primarni poklic in so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje. Na SURS so pristavili: »V to poklicno skupino spadajo statistično tisti, ki pišejo knjige, scenarije, snemalne knjige, gledališke igre, eseje, govore, priročnike, pesmi, pravljice, različne kritike ipd.,« kar pomeni, da za pisateljsko pero v povprečju poprime vsak sedemtisoči prebivalec Slovenije.
Eva Milosic
Na posege čaka še nekaj pacientov
Tudi v Spodnjem Podravju so se knjigam poklonili s številnimi dogodki. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so pripravili knjižni sejem in literarni večer z bibliotekarjem in pisateljem Francetom Planteuom, odprli so tudi razstavo sveže restavriranih knjižnih dragocenosti Hraniti in ohraniti.
Avtorica razstave, vodja domoznanskega oddelka ptujske knjižnice Mira Petrovič, je pojasnila, da najdragocenejše knjige zavijejo v poseben papir in jih shranijo v zaščitnih škatlah iz trajno obstojnih materialov: »Postopki restavracije so rezervirani samo za najdragocenejše knjige ali tiste, ki so tovrstnih posegov najbolj potrebne. Takšni postopki so namreč izjemno dragi in zahtevni, opravitijihje treba po temeljitem premisleku.«
Lani so za restavriranje izbrali štiri knjige iz 15., 17., 18. in 19. stoletja. Petrovičeva je izrazila upanje, da bo takih posegov v prihodnje še več: »Vprašanje dostopa do starejših gradiv rešujemo s projektom digitalizacije. Kljub temu menimo, daje izjemno pomembno, da našo pisno dediščino ohranjamo tudi v njeni izvorni podobi. Imamo še kar nekaj pacientov, ki čakajo na restavratorske posege...«
Foto: CG
Foto: CG
Grajena • Dan podružnične šole Grajena
Jem drugače, jem domače
Podružnična šola Grajena, ki spada pod okrilje OŠ Ljudski vrt, je konec aprila praznovala dan šole. Letošnji program je potekal pod naslovom Jem drugače, jem domače.
20. aprila je podružnična šola Grajena praznovala prav poseben dan. Začeli so ga s pohodom treh generacij, nadaljevali pa s prireditvijo, na kateri so predstavili dejavnosti v okviru šole. Kot vsako leto so
otroci s pomočjo učiteljev pripravili nadvse zanimive nastope, pa tudi razstavo, v sklopu katere so prikazali, kako dojemajo domačo hrano.
Ob tej priložnosti so namenu predali tudi defibrilator, ki je pos-
tavljen prav pred grajensko šolo. Defibrilator so kupili s pomočjo do-natorjev in je toliko pomembnejša pridobitev, ker gre za prvega na tem območju.
Dženana Kmetec
Otroci so kot vsako leto pripravili simpatično prireditev.
Ptuj, Podravje • 12. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči
Zmaga v roke Majšperčanom
Zadnji aprilski torek je v Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju potekalo 12. regijsko preverjanje osnovnošolskih ekip prve pomoči.
Preverjanje, ki je potekalo v organizaciji RKS OZ Ptuj, je bilo sestavljeno iz teoretičnega (področje prve pomoči in področje delovanja Rdečega križa) in praktičnega dela, v katerem so tekmovalci na treh delovnih točkah oskrbeli šest poškodovancev. Preverjanja seje udeležilo pet ekip osnovnih šol iz mariborske regije, ormoško območje pa so zastopali učenci Osnovne šole Sveti Tomaž Sara Brumen, Jan Toplak, Katja Belšak, Žiga Miha Erjavec, Špela To-manič, Amadeja Krajnc in Erik Cizerl, ki so se na tekmovanje pripravljali pod vodstvom mentorice Barbare Colnarič.
Dosegli so odlično drugo mesto. Tretje mesto je dosegla ekipa OŠ Gustava Šiliha Laporje, četrto ekipa OŠ Pesnica in peto ekipa OŠ Sveta trojica.
Ekipa OŠ Majšperk se je z zmago uvrstila na državno preverjanje, ki bo 5. maja 2018 v MZL Debeli rtič.
Maja Botolin Vaupotič
Ekipa OŠ Sveti Tomaž z mentorico Barbaro Colnarič
Foto: CG
I „ J
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Nogomet
Drava in Nafta točkovno poravnani
Stran 14
Motokros
Tim Gajser: »Tekme so najboljši treningi«
Stran 14
Rokomet
Še tretja zmaga Drave na zadnjih štirih tekmah Ormožani v 2. polčasu od plus 5 do minus 4
Strelstvo
Venta in Blazinšek pred SP preizkusila strelišče v Južni Koreji
Stran 15
Stran 17
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 31. krog
»Dober nos« Bogatinova pri menjavah
Celje-Aluminij 2:2(0:0)	— ■MPPJi » | I
• «T
STRELCI: 1:0 Vizinger (54.), 1:1 Makengo (64.), 1:2 Tahiraj (72.), 2:2 Požeg Vancaš (79.).
CELJE: Jurhar, Stojinovic, Dži-nič, Travner, Vidmajer, Cvek, Pi-šek, Pečnik (od 75. Lotrič), Pun-garšek (od 74. Štraus), Požeg Vancaš, Vizinger (od 88. Predra-govič). Trener: Dušan Kosič.
ALUMINIJ: Kovačič, Krajnc, Šme, Martinovič, Ploj, Petrovič, Ivančič (od 61. Makengo), Jurče-vič, Horvat (od 61. Tahiraj), I. Men-sah (od 80. D. Mensah), Nunič. Trener: Oliver Bogatinov.
V preteklih sezonah so imeli Kidričani s Celjani stalne težave, v letošnji se je ta trend precej obrnil in moštvi sta si točke na štirih dvobojih lepo razdelili - 5:5. Temu je sledila tudi nedeljska tekma v areni Z'dežele, kjer sta se moštvi razšli z remijem. Kidričani so tako še drugič v sezoni Celje zapustili neporaženi, v prvi tekmi so slavili 1:2.
Osrednja figura prvega polčasa je bil hrvaški napadalec v vrstah Celja Dario Vizinger, ki pa se ni izkazal z natančnostjo. Prvo pri-
Foto: Črtomir Goznik
V generalki za finale Pokala Slovenije so nogometaši Olimpije iz Kidričevega odnesli vse tri točke. Na fotografiji Branko llic in Francesco Tahiraj; slednji je za Aluminij zadel na nedeljski tekmi v Celju.
ložnost je imel že v 4. minuti (strel mimo gola), tisto najlepšo pa v 13. minuti, ko so po njegovem strelu
pRVALiGA TelekomSIovenije
Domžale izpadle iz troboja
Pet krogov pred koncem sezone sta v igri za naslov prvaka ostali le še dve ekipi: Olimpija in Maribor. Še pred tem krogom je vse kazalo na troboj, a so Domžale s porazom v Novi Gorici izgubile stik z vodilnima moštvoma.
Glavni vzrok za drugi poraz varovancev Simona Rožmana v zadnjih treh krogih je poškodba Senijada Ibričiča in posledična odsotnost tega odličnega igralca zvezne vrste. Brez njega igra Domžal še zdaleč ni tako povezana in organizirana, posledično je manj priložnosti. Ob tem je forma Gorice v vzponu, tako da njihovo slavje niti ni tako veliko presenečenje.
V zadnjih krogih se obeta zanimiv boj za 4. mesto, ki v primeru slavja Olimpije v Pokalu Slovenije pomeni izhod v evropska tekmovanja. Rudar je v katastrofalni formi (4 zaporedni porazi), Celjani ne uspejo sestaviti dveh tekem v enakem ritmu, zato se zdijo Goričani povsem resni kandidati za skok na 4. mesto.
Vodilni ekipi nista imeli (pre)težkega dela, za vijoličaste sta znova v polno zadela Tavares (2 krat) in Zahovič. Prvi je s 14. in 15. zadetkom v sezoni skočil na 1. mesto lestvice strelcev 1. slovenske lige.
Izmed zadnjih treh ekip lestvice je edini do točke prišel Aluminij, kar je nov korak k obstanku.
REZULTATI 31. KROGA:
Celje - Aluminij 2:2 (0:0);
Maribor - Ankaran Hrvatini 5:1 (2:1); strelci: 1:0 Ivkovič (7.), 2:0 Ho-tič (24.), 2:1 Santos (38.), 3:1 Zahovič (50.), 4:1 Tavares (55.), 5:1 Tavares (9°0;
Krško - Rudar 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vekič (81.);
Gorica - Domžale 4:1 (1:0); strelci: 1:0 Kolenc (35.), 2:0 Žigon (50.), 3:0 Gulič (51.), 3:1 Nicholson (90.), 4:1 Smajlagič (90.);
Olimpija - Triglav 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Davidson (15.), 2:0 Abass (38.).
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA	31	21
2.	MARIBOR	31	21
3.	DOMŽALE	31	19
4.	CELJE	31	12
5.	RUDAR VELENJE	31	13
6.	GORICA	31	12
7.	KRŠKO	31	9
8.	ALUMINIJ	31	6
9.	ANKARAN HRVATINI	31	4
10.	TRIGLAV KRANJ	31	4
2 3 7 11 14 14 16 16 18 20
54:13 65:23 68:27 52:43 43:44 35:42 34:53 34:56 30:77 25:62
71 70 62 44 43 41 33 27 21 19
z glavo gledalci že videli žogo v mreži, a je to z izjemno parado preprečil vratar Aluminija Matija Kovačič. V 37. minuti je bil blizu zadetka Nino Pungaršek, a je žoga zletela tik ob vratnici. Aluminij v prvem delu ni sprožil niti enega neposrednega strela na tekme-čev gol ...
Drugi polčas so Kidričani vendarle začeli boljše, prvi je poskusil Kruno Ivančič, njegov strel pa je domači vratar odbil. Na drugi strani je imel kmalu spet priložnost Vizinger, toda Kovačič je bil na mestu.
Zato pa je Hrvat pot žogi v mrežo vendarle našel v 54. minuti, ko je obramba Aluminija nanj pozabila, žogo po podaji Janeza Piška z desne strani je na drugi vratnici sprejel neoviran in ni mu je bilo težko poslati v mrežo - 1:0.
Glede na dotlej videno se je zdelo, da je odpor gostov strt, sploh ko je Vizinger zapravil še eno priložnost. Oliver Bogatinov je v tistem trenutku v igro poslal Francesca Tahiraja in Christopherja Makenga, kar se je izkazalo za odločilno potezo pri preobratu. Le nekaj minut po vstopu na igrišče je namreč Makengo sprožil izjemen strel s kakšnih 25 metrov in neubranljivo zadel pod prečko - 1:1. Gol je gostom dal krila, kar so tudi izkoristili: v 72. minuti je po lepem prodoru s strani v polno zadel še drugi rezervist Francesco Tahiraj - 1:2.
Tukaj so bili v lepi psihološki prednosti Kidričani, a so svojo kvaliteto pokazali tudi varovanci Dušana Kosiča. Po izbiti žogi Martinoviča je do nje prišel Rudi Požeg Vancaš in s približno 20 metrov z volejem zadel desni spodnji kot gola vratarja Kovačiča - 2:2.
V zaključku tekme so domačini močni pritisnili proti golu, najbližje zmagi pa so bili v zadnji minuti, ko je strel Jureta Travnerja z glavo zletel tik mimo gola ...
Brez dveh stebrov obrambe, Josipa Zeba in Nemanja Jakšiča, ter dlje časa odsotnega Matica Vrbanca je točka velika, res velika ... Veseli tudi dejstvo, da je bila tekma - sploh v drugem polčasu - zelo gledljiva, polna tempa in preobratov ter s štirimi res lepimi zadetki.
Aljaž Ploj, Aluminij: »Tekmo smo začeli slabo, kot bi bili v nekakšnem krču. Ko smo prvi polčas zdržali brez prejetega gola, smo postajali bolj samozavestni. Ob polčasu smo se v slačilnici dogovorili, da moramo igrati konkretneje in da bomo več poskušali s prodori po bočnih položajih. To nam je kar lepo uspelo, veliko pa sta k temu pripomogli tudi obe menjavi. Na koncu smo lahko s točko zelo zadovoljni.«
JM
1. SNL, 32, krog: Aluminij - Gorica, četrtek, 10. 5., ob 18.00 v Kidričevem
Kidričani niso pomagali Mariboru ... 30. krog: Aluminij - Olimpija 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Alves (45.), 0:2 Issah (57.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Zeba, Martinovič, Šme, Jakšič (od 37. Krajnc), Petrovič, Horvat, Tahiraj (od 63. Marinšek), I. Mensah, Kidrič (od 63. Nunič). Trener: Oliver Bogatinov.
OLIMPIJA: Ivačič, Štiglec, Uremovič, Ilič, Apau, Miškič (od 68. Kapun), Tomič, Davidson, Alves (od 78. Kronaveter), Čanadija (od 88. Savič), Issah. Trener: Igor Biščan.
Finalista Pokala Slovenije (30. maja bodo igralci Aluminija v Sto-žicah gostili Olimpijo - tako je določil žreb) sta se prejšnji teden še četrtič v sezoni pomerila v prvenstvenem obračunu. Tako kot prve tri je tudi četrtega dobila Olimpija. Varovanci Igorja Biščana so tako prekinili serijo treh tekem brez zmage - po vrsti so remizi-rali z Domžalami, Celjem in Gorico.
Srečanje je bilo pomembnejše za goste iz prestolnice, ki z Mariborom tečejo »mrtvi tek« v boju za naslov prvaka, zato so takoj prevzeli pobudo. Aluminij se je na drugi strani postavil kompaktno v obrambi, v zadnji vrsti je bilo pet igralcev (5-4-1). S tem je lepo zapiral prostor pred svojim vratarjem, gosti so morali poskušati s streli od daleč. Teh pa je bilo res veliko, poskusili so Alves, Miškič, Štiglec, Davidson, Čanadija, Tomič ...
Odločitev o zmagovalcu je padla v nerazumljivo dolgem sodniškem podaljšku 1. polčasa (2 minuti) in ob igralcu manj na igrišču pri Aluminiju (Martinovič je potreboval pomoč in je čakal na vstop na igrišče). Tudi dve minuti sta že pretekli, a sodnik Nejc Kajtazovič je vseeno pustil akcijo Olimpije: Čanadija je prodrl po levi strani in žogo podal v sredino, od tam pa jo je Alves brez oklevanja poslal proti golu in zadel v polno - 0:1 (45 + 2 min in 40 sekund).
Domačini bi lahko izenačili v 57. minuti, ko so gostje I. Mensaha nepravilno ustavili na robu kazenskega prostora, Horvat pa je iz prostega strela streljal preko gola. V naslednji akciji so gostje povišali vodstvo: Davidson je z ostrim startom odvzel žogo Krajncu, do nje je prišel Abass, preigral Šmeja in z natančnim strelom s strani ugnal Janžekoviča - 0:2.
V nadaljevanju so imeli gostje še nekaj priložnosti za povišanje prednosti (po strelu Kapuna je žoga npr. oplazila prečko v 79. minuti), v zadnjih 15. minutah pa bi morali eno svojih priložnosti izkoristiti tudi domačini. Predvsem Marinšek v 86. ter I. Mensah in Nunič v 92. minuti so bili blizu častnemu zadetku, a se je z izvrstnimi obrambami izkazal gostujoči vratar Vodišek.
Olimpija še naprej ostaja edina neporažena ekipa spomladanskega dela sezone v 1. ligi.
»Za nas je bila to neke vrste generalka za finale Pokala Slovenije, iskali smo nekatere rešitve. Glede na prejšnjo tekmo v Ljubljani smo opravili nekaj rotacij v ekipi, o tem, kako uspešne so bile, pa ne bi želel govoriti - to so zadeve za naš interni strokovni štab,« je bil o prihajajočem finalu Pokala skrivnosten Bogatinov.
Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Naša podoba na igrišču v prvem polčasu ni bila dobra, čutil se je nekakšen nerazumljiv strah in preveliko spoštovanje do tekmecev. V drugem polčasu je bilo boljše, na žalost za ta trud nismo bili nagrajeni vsaj s kakšnim zadetkom. Za postavitev peterice v obrambno vrsto sem se odločil zaradi tega, ker je Olimpija nevarna v situacijah, ko ima preveč prostora - to smo poskušali preprečiti.«
Mario Lucas Horvat, Aluminij: »Rezultat pove vse o tekmi, čeprav smo v prvem polčasu kar dobro držali ničlo vse do samega zaključka. Odločilen je bil njihov gol v sodnikovem podaljšku.«
Igor Biščan, trener Olimpije: »Ne glede na vse govorice in pisanja o našem klubu in meni osebno sem vso svojo pozornost usmeril v pripravo na tekmo. Igralci si to zaslužijo, zanimajo me samo igrišče, treningi in tekme. Pomembno je, da smo prekinili negativen niz in da smo dosegli zmago, vse drugo je v tem trenutku nepomembno.«
Jože Mohorič
V četrtek z Gorico
Za prvoligaše ne bo premora niti v tem tednu, saj so na sporedu tekme 32. kroga. Derbi bo odigran v Domžalah, kjer bo pri domači ekipi gostoval Maribor.
Kidričani se bodo na svojem stadionu merili z Gorico, s katero so se letos že dodobra spoznali, saj so poleg treh tekem v prvenstvu z njimi odigrali tudi razburljiv polfinale Pokala Slovenije. Izkušnja je pozitivna . »Tudi v tem srečanju bomo šli na zmago, čeprav se zavedamo, da je Gorica v dobri formi. Izkušnje iz pokala so za nas pozitivne, zakaj jih ne bi prenesli še v prvenstvo! Za nas je vsaka točka dragocena, naš osnovni cilj je, da si že pred zadnjim krogom zagotovimo 8. mesto in obstanek v ligi,« je o prihajajoči tekmi z Gorico dejal mladi bočni branilec Aljaž Ploj.
Pri Aluminiju bosta tokrat zaradi kartonov manjkala Dejan Petrovič in Ilija Martinovič.
8
7
5
8
4
5
6
9
9
7
14 Štajerski
V središču	
torek • 8. maja 2018
Nogomet • 2. SNL
Drava in Nafta točkovno poravnani
Cherrybox 24 Tabor Sežana - Drava Ptuj 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Lonzarič (24.), 1:1 Škerjanc (66.).
CHERRYBOX 24 TABOR SEŽANA: Rener, Vidakovič, Vukelič, Lukač, Kariž (od 80. Požrl), Sever, Kosmač (od 56. Škerjanc), Slavec, Bečanin, Frelih (od 63. Stančič), Salkič. Trener: Uroš Barut.
DRAVA: Šeliga, Flis, Vezjak (od 77. Akpomudia), Pirtovšek, Lonzarič, Petek, Kukovec (od 53. Anej Kolar), Šalamun (od 61. Andraž Kolar), Fanimo, Špom, Bizjak. Trener: Simon Sešlar.
RDEČI KARTON: Slavec (88.).
Po odmevni zmagi proti Nafti na Ptuju (3:1) so nogometaši Drave odšli na težko gostovanje v Sežano, kjer domuje ekipa Cher-rybox 24. Ta je pod vodstvom trenerja Uroša Baruta ena od najpri-jetnejših presenečenj letošnje sezone v 2. ligi in pred zaključkom sezone zaseda visoko 5. mesto. Na devetih spomladanskih tekmah so pred dvobojem z Dravo klonili le dvakrat, neporaženi so na zadnjih štirih tekmah. Niz so nadaljevali tudi v petem zaporednem poskusu ...
Trener Drave Simon Sešlar je imel pred tekmo veliko težav s sestavo ekipe, saj so zaradi poškodb oz. kartonov manjkali štirje standardni člani začetne enajste-rice: Dejan Školnik, Mitja Rešek, Ignacio Cuffaro in Nastja Čeh (slednji je sicer bil v uradnem zapisniku vpisan kot rezervni igralec).
Domačini so boljše začeli in gostujoči vratar Aleksander Šeliga je moral kar v treh primerih resno posredovati, vselej pa je bil uspešnejši od domačih napadalcev. V obdobju terenske pobude domačinov pa so gostje povedli. Prosti strel s strani je izvedel Fa-nimo, natančno je na oddaljenejši vratnici našel Davida Lonzariča in ta je z glavo zadel v polno - 0:1.
Ankaran brez licence za sezono 2018/19, Aluminiju licenca tudi za evropska tekmovanja
Komisija Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov je prejšnji teden objavila rezultate licenčnega postopka za klube 1. SNL za sezono 2018/19. Na prvi stopnji je bilo uspešnih devet prvoligašev, zavrnjena je bila le prošnja Ankarana Hrva-tinov, osem klubov pa si je zagotovilo tudi licenco za nastopanje v evropskih pokalih.
»Vlogo za pridobitev ustrezne licence za tekmovalno leto 2018/19 je pravočasno vložilo vseh deset klubov 1. SNL 2017/18. Osem klubov je vložilo tudi vlogo za pridobitev mednarodne licence Uefa (NK Ankaran Hrvatini in NK Triglav Kranj sta vložila vlogi samo za 1. SNL). Vloge je na I. stopnji obravnavala komisija NZS za licenciranje nogometnih klubov. Pri organizacijski, administrativni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni oddelek NZS,« so med drugim v sporočilu za javnost zapisali pri NZS.
Na podlagi zapisanega je komisija tako domačo kot licenco Uefa odobrila Celju, Domžalam, Gorici, Mariboru, Olimpiji, velenjskemu Rudarju, Aluminiju in Krškemu, samo licenco 1. SNL kranjskemu Triglavu, medtem ko je Ankaranu Hrvatinom vlogo zavrnila. Vzroka za zavrnitev pri NZS niso navedli, se pa Ankarančani lahko pritožijo na to odločitev.
Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič je bil edini strelec Ptujčanov na tekmi v Sežani.
Če bi Luka Šalamun nekaj minut kasneje iz polpriložnosti povišal prednost, bi se lahko tekma močno nagnila na Dravino stran, a se to ni zgodilo. Glede igre gostov v 1. polčasu sta bili opisani situaciji edini omembe vredni .
Drugi polčas je imel drugačen potek, saj so gostje povezali niti igre in prevzeli kontrolo nad položajem na igrišču. Vsaj tako se je zdelo do 66. minute, ko so domačini izenačili po podaji s strani - 1:1. Modri so do konca srečanja močno pritiskali in si ustvarili vsaj dve izjemni priložnosti. Pri tem je Luka Petek celo zadel vratnico, Pirtovšek pa je bil blizu gola po strelu z glavo. V zadnjem delu tekme je bila igra povsem odprta, na obeh straneh bi lahko prišlo do spremembe izida, a vratarja nista klonila. Čeprav so domačini v zaključku tekme ostali le z deseterico igralcev na zelenici - izključen je bil Matic Slavec, je ostalo pri
izidu, ki se zdi glede na vse najpra-vičnejši . Nogometaši Drave bodo v nas-
Mura si tudi v 27. krogu še ni formalno zagotovila naslova prvakov 2. lige, saj je tokrat klonila v Novem mestu. Krka je na domačem igrišču še enkrat »pokazala zobe«, točke za višjo uvrstitev na lestvici ji manjkajo z gostovanj.
Kot prvi zasledovalki vodilnega moštva sta Nafta in Drava točkovno poravnani; Ptujčanom ni uspelo ohraniti minimalne prednosti pred Lendavčani, ki so si jo priborili v prejšnjem krogu v neposrednem obračunu.
Varovanci Francija Fridla so tokrat gostovali v Veržeju in bili na zelo težkih preizkušnjah. V 57. minuti so namreč ostali brez izključenega Cekovskega, za nameček pa so domačini iz dosojene 11-metrovke izenačili in čez dve
lednjem krogu na domačem igrišču v nedeljo gostili Veržej.
JM
minuti celo povedli (3:2). A so se gostje zbrali in z deseterico na zelenici do konca tekme zabili kar tri zadetke!
Z igralcem manj so dva zadetka dosegli tudi igralci ekipe Roltek Dob (3:3), na koncu pa vendarle prejeli gol, ki je pomenil njihov poraz. Na drugi strani so se dragocene zmage veselili Korošci z Raven, za katere je dva zadetka dosegel Mitja Križan.
V boju za 2. mesto ne gre odpisati niti Kalcerja iz Radomelj, ki je zabeležil sedmo zaporedno zmago. Nazadnje so izgubili v 20. krogu, 24. marca na Ptuju proti Dravi. REZULTATI 27. KROGA: Cherrybox 24 Tabor Sežana Drava 1:1 (0:1);
Roltek Dob - Fužinar Ravne Systems 3:4 (1:1); strelci: 0:1 Fas-
Simon Sešlar, trener Drave: »Tekma je bila prava prvenstvena, precej izenačena in z veliko priložnostmi na obeh straneh. Prvi polčas za nas res ni bil najboljši, a se je izteklo na najboljši možni način - z vodstvom. Škoda je, da ob tem nismo dosegli še kakšnega zadetka iz protinapadov, saj so priložnosti bile, a reakcije niso bile prave. Glede igre sem bolj zadovoljen z drugim polčasom, a mi je obenem zelo žal, da smo v trenutkih popolne kontrole prejeli gol 'iz nič'. Jasno je, da smo si želeli do drugega zadetka, še v 90. minuti smo imeli v eni akciji dva 'zicerja', a brez rezultata. Nafta nas je tako točkovno ujela, a življenje gre naprej. Do konca so še trije krogi, v katerih se bomo potrudili po najboljših močeh.«
vald (10.), 1:1 Andjelič (32.), 1:2 Križan (51.), 1:3 Moravac (55.), 2:3 Kumer (82.), 3:3 Kukavica (83.), 3:4 Križan (85.). Rdeči karton: Ši-pek (55., Dob);
Veržej - Nafta 3:5 (1:1); strelci: 0:1 Cekovski (10.), 1:1 Ahmetovič (31., z 11 m), 1:2 Oštrek (54.), 2:2 Grmek (58., z 11 m), 3:2 Ahmetovič (60.), 3:3 Vinko (67.), 3:4 Oštrek (72., z 11 m), 3:5 Monjac (86). Rdeči karton: Cekovski (57., Nafta);
Krka - Mura 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kešinovič (44.), 2:0 Vujčič (61.), 2:1 Maroša (79.);
Jadran Dekani - Kalcer Radomlje 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Hajrič (13.), 0:2 Kondič (38.), 0:3 Trdin
(70.);
Bravo - Zarica Kranj 4:1 (2:0);
strelci: 1:0 Brekalo (8.), 2:0 Kadrič (20.), 2:1 Huč (52.), 3:1 Kadrič (67.), 4:1 Kadrič (75.);
Brda - Ilirija 1911 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Nukič (6., z 11 m), 1:1 Varga (48.), 1:2 Zadnikar (83.). Rdeči Karton: Rojc (5., Brda);
Brežice Terme Čatež - Rogaška 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Neskič (28.), 1:1 Rožman (40.).
1.	MURA	27 21 3 3 77:20 66
2.	NAFTA 1903 27 18 3 6 60:26 57
3.	DRAVA PTUJ 27 18 3 6 56:36 57
4.	KALCER RADOMLJE 27 16 5 6 52:37 53
5.	TABOR SEŽANA 27 12 8 7 37:29 44
6.	AŠK BRAVO 27 12 6 9 42:28 42
7.	KRKA	27 13 3 11 43:43 42 , ILIRIJA 1911 27 11 3 13 39:46 36 i. JADRAN DEKANI 27 10 6 11 37:48 36
10.	BRDA	27 9 5 13 32:39 32
11.	ROLTEK DOB 27 9 4 14 37:42 31
12.	BREŽICE ČATEŽ 27 6 8 13 29:43 26
13.	FUŽINAR RAVNE 27 7 4 16 41:60 25
14.	ROGAŠKA 27 7 3 17 35:51 24
15.	ZARICA KRANJ 27 6 6 15 32:54 24
16.	VERŽEJ	27 4 4 19 19:66 16
JM
Motokros • Dirka za državno prvenstvo
Tenis • Mednarodni turnirji
Tim Gajser: »Tekme so najboljši treningi« Čukova do turnirske zma§e
Najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser je med dvema dirkama svetovnega prvenstva konec tedna nastopil tudi na domači preizkušnji. Na dirki državnega prvenstva v Škednju pri Slovenskih Konjicah je slavil v odprtem razredu MX open, tako da ostaja nepremagan v letošnjih nastopih doma. »Tekme so najboljši treningi, saj so na progi sotekmovalci, občutek je identičen dirkam za svetovno prvenstvo,« je o nastopu na domačih tekmah povedal nekdanji svetovni prvak.
V	preostalih kategorijah so na tretji letošnji dirki za DP slavili Maks Mausser (MX 125), Jan Pan-car (MX2), Madžar Noel Zanozc (MX 85), Jaka Peklaj (MX 65), Sašo Kragelj (MX veterani 40) in Bogomir Gajser (MX veterani 50).
Po deževnem začetku konca tedna je bila proga dopoldne še precej namočena, drugi del dirke pa je potekal v idealnih razmerah. V Škednju je skupno tekmovalo več kot 130 motokrosistov iz Slovenije in sosednjih držav.
V	najmočnejši kategoriji MX open je po pričakovanjih zmagal Tim Gajser. Kljub padcu tik pred koncem druge vožnje je z veliko
prednostjo ciljno črto prečkal kot zmagovalec. Drugi je bil Hrvat Matija Kelava, skupno 3. mesto pa je z nekaj smole v drugi vožnji osvojil Klemen Gerčar. Gajser je po polovici državnega prvenstva v skupnem seštevku še povečal svojo
prednost, ki zdaj znaša 17 točk pred drugouvrščenim Gerčarjem.
Maks Mausser letos v kategoriji MX 125 žanje rezultate treningov pod vodstvom Bogomirja Gajser-ja. Osvojil je še tretjo zmago letos in tako po polovici državnega
prvenstva vodi s polnim izkupičkom točk. Med najboljšo trojico sta končala še Matevž Robek in Gašper Polajžer.
Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 24. junija v Mačkovcih.
sta
Foto: Jure Mernik
Utrinek s tekmovanja za državno prvenstvo v Skednju pri Slovenskih Konjicah
Teniška sezona na pesku je v polnem zamahu, uspešni so bili tudi igralci in igralke, povezani s ptujskim tenisom.
Tako je Pia Čuk (trenirata jo Marjan Čuk in Zoran Krajnc) po dolgi odsotnosti zaradi poškodb nastopila na treh zaporednih IT-F-turnirjih z nagradnim skladom 15.000 dolarjev v tunizijskem Hammametu. Na prvih dveh je še iskala občutke (2. krog, četr-tfinale), na tretjem pa je že bila »tista prava« in je celo osvojila turnir. To je njena tretja turnir-ska zmaga v karieri, prva po letu 2015. V finalu je ugnala Japonko Mano Ayukawo (6:3, 7:5), v pol-finalu pa v pravem trilerju Romunko loano Loredano Rosca z rezultatom 7:6(6), 3:6, 7:6(4) - Pia je ubranila dve zaključni žogici tekmice.
Slovenka je slavila tudi na turnirju v madžarskem Balatonbog-larju (25.000 dolarjev) - to je bila 17-letna Kaja Juvan. Tam je nastopila tudi Nina Potočnik in nastope končala v 2. krogu.
Na mladinskem ITF-turnir-ju visokega 2. ranga v Italiji je nastopila 16-letna Maja Mako-rič (TK Terme Ptuj). Nastope v
glavnem turnirju si je priborila s tremi zaporednimi zmagami v kvalifikacijah, serijo pa je uspela nadaljevati tudi v 1. krogu glavnega turnirja. V nadaljevanju jo je izločila leto starejša Poljakinja Martina Kubka.
Rekordna uvrstitev Tamare Zidanšek
Drugi teden zapored je prva deseterica teniških igralk na svetu ostala nespremenjena - na vrhu so Romunka Simona Halep, Danka Caroline Wozniacki in Španka Garbine Muguruza.
Od Slovenk je najvišje Polona Hercog (62.), Dalila Jakupovič je na 123. mestu, tik za njo pa je že Tamara Zidanšek (125.). Za Zidan-škovo je to najvišja uvrstitev v karieri, prej je bila najvišje na 132. mestu.
Najvišje doslej se je znašla tudi Nina Potočnik, ki je ta teden na 418. mestu WTA-lestvice.
62. Polona Hercog 961 123. Dalila Jakupovič 515 125. Tamara Zidanšek 507 392. Nastja Kolar	101
418. Nina Potočnik	88
JM
torek • 8. maja 2018
Šport
Štajerski	15
Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek J Rokomet • l.B SRL (m)
Od plus 5 do minus 4 Se tretja zmaga v zadnjih štirih tekmah
Dobova - Jeruzalem 32:28 (13:18)
JERUZALEM: Balent (8 obramb), Firšt Šeruga; Čudič 8 (4), Niedorfer, Žuran 4, T. Hebar 1, Kocbek 2, Šoštarič, Rajšp 3, Oz-mec 2, Mesaric 2, Vujovič 2, Cirar 1, Kavčič 3. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Dobova 2/2; Jeruzalem 4/4. IZKLJUČITVE: Dobova 8; Jeruzalem 10 minut.
Ormožani so v Dobovi doživeli še tretji poraz v Ligi za obstanek in zdrsnili s 7. na 8. mesto. Dobo-va se je še enkrat pokazala kot pretrd oreh za Ormožane, ki tekmeca na njihovem terenu niso premagali že vrsto let.
V	1. polčasu ni kazalo, da bo četa trenerja Saše Prapotnika ostala brez točk, saj so gostje zaigrali odlično in od začetka tekme držali prednost v svojih rokah. Blestela je celotna ekipa Jeruzalema, saj se je v 1. polčasu med strelce vpisalo kar devet igralcev. Prednost v 26. minuti je znašala že pet zadetkov (10:15) in taka je ostala tudi ob odhodu na odmor (13:18).
V	taboru gostov so upali, da bodo v nadaljevanju ponovili začetek iz 1. polčasa in odločili tekmo sebi v prid. Dobova, ki je za obstanek nujno potrebovala točki, se s tem ni strinjala in je z boljšo igro počasi pričela topiti prednost Ormožanov. Še v 39. minuti so vodili Ormožani (20:23), osem minut kasneje pa že Dobova (24:23). V 56. minuti je Danijel Mesaric za-
NLB liga, Liga za prvaka
7. KROG: Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško 27:27 (12:13), Gorenje Velenje - Krka 31:18 (17:10), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 29:23 (14:11).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 4 2 0 41(31)
2.	RIKO RIBNICA 7 3 2 2 39 (31)
3.	GORENJE VELENJE 6 2 0 4 35 (31)
4.	KOPER 2013 7 3 2 2 31 (23)
5.	URBANSCAPELOKA 7 2 0 5 27 (23)
6.	KRKA	7 3 0 4 27 (21)
Od 7. do 12. mesta
7. KROG: Maribor Branik - Grosist Slovan 35:28 (18:12), Trimo Trebnje - Herz Šmartno 33:30 (17:14), Dobova - Jeruzalem Ormož 32:28 (13:18).
1.	MARIBOR BRANIK	7	4 1 2	27 (18)
2.	JERUZALEM ORMOŽ	7	2 2 3	25 (19)
3.	TRIMO TREBNJE	7	3 0 4	24 (18)
4.	DOBOVA	7	5 0 2	21 (11)
5.	LL GROSIST SLOVAN	7	3 2 2	16 (8)
6.	HERZ ŠMARTNO	7	115	11 (8)
del s črte šestih metrov in znižal zaostanek na -1 (29:28), nato pa gostje niso več zatresli mreže razpoloženega Jureta Blaževiča v golu Dobove (11 obramb) in sanj o novih točkah je bilo konec. S serijo treh zadetkov je Dobova dosegla zmago (32:28), s katero je ušla Slovanu tri kroge pred koncem na pet točk prednosti.
Ormožane v petek, 11. 5., ob 20.00 na Hardeku čaka tekma proti Mariboru, ki v veliki meri odloča o končnem sedmem mestu v državi.
UK

Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši ptujske Drave so se z zmago poslovili od svojih navijačev v sezoni 2017/18; zadnja tekma jih čaka v gosteh pri vodilni ekipi Sviša.
Aleksander Markl, trener Dobove: »Zmaga je bila težko prigarana, precej težje, kot kaže končen izid. V 1. polčasu smo zaigrali v krču in visok zaostanek je bil neizbežen. Še dobro, da smo odigrali odličen 2. polčas in ga dobili s kar devetimi goli prednosti. Čestitam fantom, ampak obstanek teoretično še ni zagotovljen. Že v Šmartno gremo po nove točke in po obstanek v ligi, saj si ga zaslužimo.«
Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema: »V 2. polčasu se nam je poznalo, da smo fizično utrujeni, po osvojenem bronu na Pokalu Slovenije pa smo tudi psihološko izpraznjeni. Le pika na i nam je tokrat manjkala, da končno tudi v Dobovi osvojimo točke. Pred nami so še tri tekme, kjer bomo poskušali znova ujeti želeno sedmo mesto.«
Drava Ptuj - Črnomelj 31:25 (17:10)
DRAVA PTUJ: Polutnik, S. Žu-ran, Mlač-Černe, Maroh 5, Bračič, Gregorc 2, Sabo, Rožman 6, Falež 1, Bedrač, Koštomaj 9, Krajnc 3, M. Žuran 5, Krabonja. Trener: Vladimir Vujovič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/1, Črnomelj 6/4; IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 10 minut, Črnomelj 6 minut.
Rokometaši Drave so v soboto v dvorani Ljudski vrt gostili ekipo Črnomlja, to pa je bilo obenem njihovo zadnje srečanje v tej sezoni pred svojimi navijači. V njem so potrdili dobro formo, ki so jo ujeli v zadnjem delu sezone, ko so na zadnjih štirih srečanjih slavili trikrat (Rudar, Krim, Črnomelj, vmes minimalen poraz proti Hrastniku).
»Ko je na našo trenersko klop sedel Vladimir Vujovič, ki je zagotovo eden najboljših trenerjev v ligi, po mojem mnenju celo najboljši, smo potrebovali nekaj časa za to, da smo se navadili na njegov sistem igre in njegove zahteve. To je nekaj povsem običajnega in je normalen proces v vsakem
Rokomet • 2. SRL (m)
Za konec visoka zmaga Gorišnice
Moškanjci-Gorišnica -Arcont Radgona 33:24
(15:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Men-daš, Šandor 5, N. Bedrač 2, Horvat, Ozmec 4, Letonja 2, Vesenjak, Forštnarič 4, B. Geč 9, Ranfl, N. Geč 1, Zorli 3, Ivančič, Tement 1, Leben 2. Trener: Jaka Lozinšek.
Rumeno-črni so na najboljši možni način zaključili tekmovalno sezono 2017/18, saj so v zadnjem krogu visoko ugnali zadnjeuvršče-no ekipo Radgone. Domačini so bili tokrat razpoloženi za igro, prvenstvo pa so zaključili na 7. mestu. Ali so s tem dosegli zastavljene
2. SRL (m)
cilje, bo pokazala natančna analiza stratega Jake Lozinška.
Prvi polčas je bil dokaj izenačen, nobeni izmed ekip se ni uspelo povsem otresti pritiska tekmecev. V tem delu je za Pomurce šest zadetkov dosegel Žunič, z naskokom najboljši strelec 2. lige,
ki je skupaj v sezoni zadel kar 160 krat. V nadaljevanju so ga domačini odlično ustavili, saj je zabil zgolj še zadetek. Ob odhodu na odmor je bilo 15:14.
Očitno je nekoliko močnejši ton glasu Jake Lozinška med odmorom zalegel, kajti v nadaljevanje
1. MOKERC-IG	20	19	0	1	38
2. AJDOVŠČINA	20	13	1	6	27
3. POMURJE	20	11	3	6	25
4. ALPLES ZELEZNIKI	20	11	2	7	24
5. CERKLJE-RADOVLJICA	20	11	1	8	23
6. METLIKA	20	9	0	11	18
7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 20		7	2	11	16
8. SEVNICA	20	6	2	12	14
9. KRONOS	20	7	2	11	13
10. VELIKA NEDELJA	20	5	3	12	12
11. ARCONT RADGONA	20	3	0	17	6
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Geč (Moškanjci-Gorišnica)
klubu. Sedaj je igra povsem prilagojena naši ekipi, v kateri ni izrazitih strelcev iz daljine, igramo igro s hitrim pretokom žoge. Ko smo to osvojili, so sedaj tudi rezultati temu ustrezni,« je povedal motor ptujske ekipe Marko Žuran.
Ptujčani so odlično pričeli srečanje in že v 3. minuti je bil izid 4:0 (Gregorc, Žuran, Rožman, Košto-maj). »V tekmo smo šli povsem zbrani in plod tega je bila odlična igra v obrambi in lahki zadetki iz protinapadov. Igra se je v sredini polčasa nekoliko umirila, tudi gostje so prišli do svojih priložnosti, a smo znali zadržati priborjeno prednost oziroma jo celo povečati,« je prvi polčas opisal Žuran.
V zaključku polčasa je nekaj zaporednih obramb nanizal domači vratar Andraž Polutnik, kar je njegovim soigralcem dalo zagon za najvišjo prednost na srečanju, ki je v 27. minuti znašala že +9 (17:8). Prvih 30 minut je bilo pri domačinih zares odličnih, obramba je delovala trdno, tudi v napadu so s hitro igro brez posebnih težav prihajali do strelov. Zmotila jih ni niti poškodba Jana Gregorca (ličnica), ki je moral na šivanje v bolnišni-
so domačini krenili silovito in s serijo 5:0 ušli na varnejšo prednost (20:14). Ta razlika je nato pomenila ključ do uspeha rumeno-črnih, ki so svojo prednost le še povečevali do končnih + 9.
Jaka Lozinšek, trener Gorišni-ce: »Vesel sem, da so moji fantje srečanje z Radgono vzeli zares. Bili smo boljši celotno tekmo, ključna pa je bila obramba. S prvenstvom na koncu ne moremo biti nezadovoljni, saj je ekipa sila mlada, poleg tega pa smo se ubadali s takšnimi in drugačnimi težavami.«
Velika Nedelja - Alples Železniki 23:28 (13:11)
VELIKA NEDELJA: Zoreč 3, Kosi 1, Bombek 10, Mavric 3, Bezjak, Bokša, Fekonja, Sok 1, Meško 1, Škrjanec, Lorenčič 4. Trener: Robert Mesarec
Maloštevilna domača vrsta pod vodstvom trenerja Roberta Mesarica je sezono zaključila s porazom pred svojimi navijači. Čeprav so ob polčasu Nedeljani še vodili, so v drugem delu svojo moč pokazali tudi gostje, pri katerih je bil najboljši strelec Jan Korošec s 13 zadetki.
tp, JM
co. »Načetih« je bilo še kar nekaj igralcev. »Sezona gre h koncu, zato smo igralci že precej utrujeni. Posledica so manjše poškodbe, ki so sestavni del športa. A ni problema, zdržali bomo do konca,« je dejal Žuran.
V	drugem delu so se gostje poskušali približati domačinom, a bližje od minus 5 niso zmogli (29:24, 30:25). Okoli 40. minute so Ptujčani nekaj minut igrali z igralcem ali dvema manj, a so tudi v tem obdobju zadržali zbranost. Pri tem je z dvema zaporednima ubranjenima sedemmetrovkama zelo pomagal Sandi Žuran.
Najboljši strelec domače ekipe je bil Boštjan Koštomaj (9), pri gostih jih je sedem dosegel Marko Štrucelj.
V	zadnjem krogu sezone 2017/18 Dravo čaka tekma z vodilno ekipo lige in verjetnim bodočim 1. A-li-gašem Svišem. »Tudi v zadnjem krogu gremo proti Svišu poskušat odigrati svojo najboljšo predsta-
1. BSRL (m)
REZULTATI 25. KROGA: Drava Ptuj - Črnomelj 31:25, Butan Plin Izola - Slovenj Gradec 2011 25:30, Grosuplje - Brežice 21:22, Rudar - Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina 31:31, Škofljica Pekarna Pečjak -Radeče Papir nova 36:26, Krim -Sviš Ivančna Gorica 24:25, Dol TKI Hrastnik - Krško 27:26.
1.	SVIŠ IVANČNA GORICA	25	19	2	4	40
2.	ŠKOFLJICA PEČJAK	25	19	1	5	39
3.	DOL TKI HRASTNIK	25	18	3	4	39
4.	SLOVENJ GRADEC	25	14	5	6	33
5.	KRŠKO	25	14	0	11	28
6.	BUTAN PLIN IZOLA	25	12	1	12	25
7.	RUDAR	25	12	1	12	25
8.	DRAVA PTUJ	25	10	3	12	23
9.	BREŽICE	25	9	2	14	20
10.	RADEČE PAPIR NOVA	25 7	4	14	18
11.	JADRAN HRPELJE	25 7	3	15	17
12.	ČRNOMELJ	25 7	3	15	17
13.	KRIM	25 6 3	16	15
14.	GROSUPLJE	25 4	3	18	11
vo, nato pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo. Pomembno je, da nismo v območju izpada in lahko odigramo sproščeno,« je zaključil Marko Žuran.
Jože Mohorič
Domen Rožman, Drava: »Začeli smo zelo dobro, predvsem v obrambi, in smo gostom pokazali, kdo je gospodar v tej dvorani. To nam je dalo zagon tudi za igro v napadu in smo prišli do lepe prednosti. V drugem polčasu nam je koncentracija v nekaterih delih tekme nekoliko popustila, a je bilo še vseeno dovolj za zanesljivo zmago. Zelo sta nam pomagala naša vratarja, ki sta bila na res vrhunski ravni. Moje mnenje je, da si realno zaslužimo mesto v sredini lestvice, morda bi lahko posegli tudi v zgornji del.«
Ples
Polfinale v Italiji
Prejšnjo nedeljo sta se Ana Ekart in Ivan Jarnec udeležila tekme International open standard v Ravennni. Med 106 tekmovalci iz 14 držav sta se uvrstila na odlično 8. mesto. Zmagala sta Tara Bo-
hak (Slovenka) in David Odstrčil, ki plešeta za Češko. Ana in Ivan sta bila rezultata zelo vesela, saj imata oba trenutno zaradi mature obilo šolskih obveznosti.
UR
Ana Ekart in ban Jarnec skupaj z zmagovalcema tekme u Italiji Taro Bohak in Dauidom Odstrčilom
1G Štajerski
Šport, rekreacija
torek m S. maja 201S
Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj
Hliš poskrbel za veliko olajšanje
3. SNL sever
REZULTATI 23. KROGA: Koro-tan Prevalje - AjDAS Lenart 6:0 (1:0), Zreče - Šampion 0:1 (0:0), Fosilum Šentjur - Dravinja 3:2 (1:2), Kety Emmi Bistrica - S. Roj-ko Dobrovce 2:0 (2:0), Pohorje - Dravograd Avto Grubelnik 1:2 (1:1), Mons Claudius - AS System Šmarje pri Jelšah 2:1 (1:0), Videm -Tehnotim Pesnica 2:1 (1:1).
1.	DRAVOGRAD	22 16	5	1 57:16	53
2.	ŠAMPION	23 14	8	1 51:16	50
3.	ZREČE	23 12	3	8 54:31	39
4.	DRAVINJA	22 11	6	5 38:21	39
5.	TEHNOTIM PESNICA	23 11	6	6 32:24	39
6.	KETY EMMI BISTRICA 22 9	7	6 31:25	34
7.	MONS CLAUDIUS	23 7	9	7 30:36	30
8.	VIDEM	23 8	5	10 32:39	29
9.	POHORJE	23 8	4	11 32:46	28
10.	FOSILUM ŠENTJUR 23 7	3	13 30:54	24
11.	KOROTAN PREVALJE 23 6	2	15 31:39	20
12.	AJDAS LENART 21 6	2	13 24:48	20
13.	S. ROJ. DOBROVCE 21 6	1 14 29:41	19
14.	ŠMARJE PRI JEL. 22 5	1 16 23:58	16
VIDEM - TEHNOTIM PESNICA 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (10.), 1:1 Go-ljat (24.). 2:1 Hliš (91.)
VIDEM: Mikič, Koren, Anto-lič, Kostanjevec, Adedoja, Hliš, Krajnc, Lovenjak, Tement (od 89. Lončarič), Plajnšek (od 89. Lah), Bračič (od 68. Kovačič). Trener: Robert Hojnik.
Čeprav so v petek na našem področju padle zares velike količine dežja, je bilo igrišče na Vidmu v nedeljo zjutraj tako rekoč v idealnem stanju. Še bolj idealen je bil končni izid, saj so domačini vknji-
žili sila pomembno zmago, do nje pa so prišli v sodnikove podaljšku.
Po uvodnem otipavanju so rumeno-zeleni zadeli iz praktični prve prave situacije. Po desni je prodrl in žogo v sredino podal Bračič, z glavo pa je zaključil Krajnc - 1:0. Sledilo je spet obdobje trde, moške in izenačene igre, v kateri so več poskušali domačini. Na žalost domačinov so bili tem-no-modri iz Pesnice tisti, ki so zadeli. Po imenitni samostojni akciji je z zunanjim delom v 24. minuti tekme poskušal Goljat, žogo je rahlo preusmeril Kostanjevec in ta je končala za hrbtom domačega čuvaja mreže Mikica - 1:1. Srečanje je nato še naprej potekalo predvsem med obema kazenskimi prostoroma, priložnosti pa ni bilo prav veliko. Veliko neumnost si je tik pred koncem prvega dela privoščil gostujoči vezist Kramer Rudolf, saj je namerno startal na domačega igralca Plajnška in sodnik Lazic, ki je bil povsem blizu dogajanja, mu je upravičeno pokazal rdeči karton.
V nadaljevanje so nato domačini krenili odločno, a po poskusih Tementa in Plajnška je njihov nalet splahnel. Spremljali smo dokaj šahovsko partijo, iz katere so proti kocu tekme vse bolj iz protinapadov pričeli pretiti tudi gostje, a resnejše priložnosti si vendarle niso ustvarili. Na veselje domačih navijačev je v sodnikovem podaljški zadel Hliš, ki je zabil izjemen zadetek, potem ko je gostujočega vratarja »lobal« s kakšnih dvajse-
tih metrov - 2:1.
V naslednjem krogu bodo varovanci Roberta Hojnika gostovali v Dobrovcah.
Superliga: Hajdina preko Bukovcev v Ligo za prvaka
REZULTATI 18. KROGA:
Gerečja vas - Hajdina 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Štumberger (34.), 0:2 Črnko (37., z 11 m);
Bukovci - Markovci 1:2 (1:1); strelci: 1:0 Zorec (15.), 1:1 Ljubec (28.), 1:2 Leben (55., z 11 m);
Podvinci - Apače 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Fric (1.), 2:0 Orovič (18.), 3:0 Čeh (50.), 4:0 Čeh (54.), 4:1 Pulko (64.);
Cirkulane - Pragersko 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Letonja (12.);
Središče ob Dravi - Stojnci 1:2 (1:0); strelci: 0:1 Gašparič (27.), 1:1 S. Meznarič (75.), 1:2 Korez (79.).
Potem ko so strelci v preteklem krogu Superlige enostavno »eksplodirali«, so se v tem krogu vendarle umirili. Kljub vsemu pa so gledalci videli kar nekaj presenetljivih rezultatov, kar daje tekmovanju, ki je ob koncu rednega dela prvenstva, novo dimenzijo.
Hajdina je v Gerečji vasi šokirala domačine, ki tako niso uspeli nadgraditi »petarde« Stojncev v preteklem krogu, gostje pa so se s to zmago uvrstili med pet najboljših, kar prinaša ligo za prvaka. Markovci nadaljujejo serijo dobrih predstav, tokrat so v lokalnem obračunu v gosteh ugnali Bukovce in
V 1. ligi MNZ Ptuj sta zanimivo tekmo odigrali ekipi Grajene in Tržca. slavili pa so Grajenčani, ki so tako zadržali visoko mesto na lestvici.
Foto: Črtomir Goznik
Srečanje je bilo odigrano v Tržcu,
jih pahnili v ligo za obstanek. Po prepričljivem porazu v preteklem srečanju so se pobrali Podvinci in visoko ugnali Apače. Vodilne Cirkulane so s težavo strle odpor Pragerskega, ki je še vedno zadnje, a zaostaja le dve točki za Središčem. To je doma klonilo proti Stojncem, ki so do zmage prišli proti koncu srečanja.
1.	CIRKULANE 18 12 2 4 41:19 38
2.	STOJNCI	18 11 3 4 29:21 36
3.	GEREČJA VAS 18 10 3 5 29:19 33
4.	PODVINCI	18 8 6 4 32:21 30
5.	HAJDINA	18 6 7 5 35:32 25
6.	BUKOVCI	18 5 8 5 32:30 23
7.	APAČE	18 7 2 9 31:34 23
8.	MARKOVCI	18 5 3 10 28:40 18
9.	SREDIŠČE OB DRAVI 18 5 1 12 25:47 10
10.	PRAGERSKO 18 1 5 12 24:43 8
Mali nogomet m Turnirja v Gabrniku in na Selih
y
V Gabrniku najboljši Berkovčani, na Selih X5 Spajza
Prvomajski turnir v Gabrniku
Društvo Športni park Gabrnik je 1. maja organiziralo 8. prvomajski nogometni turnir na travi. Na njem je sodelovalo 20 ekip iz šta-jersko-pomurske regije, ogledalo pa si ga je približno 500 ljubiteljev nogometa.
V	zaključne boje so se prebile ekipe Zvone team, ŠD Polenšak, ŠD Berkovci in Jagoda všečka. V »juršinskem derbiju« med ekipama Jagoda všečka in Zvone team je imela več sreče ekipa Zvone team in se z zmago 1:0 uvrstila v veliki finale. V drugi polfinalni tekmi sta se udarili ekipi ŠD Polenšak in ŠD Berkovci. V zelo zanimivi tekmi so se zelo razvnele strasti, sodnik je moral igralce umiriti tudi z rdečima kartonoma. Zmage so se na koncu veselili igralci ŠD Ber-kovci.
V	tekmi za 3. mesto je prevladala mladost in »jagodarji« so se veselili visoke zmage. V velikem finalu so gledalci videli pravo poslastico. Igralci obeh ekip, ki večinoma igrajo tudi v 1. in 2. futsal ligi, so prikazali izjemno borbo. Tekma se je odvijala na zelo visokem kakovostnem nivoju in v zelo športnem vzdušju. Nekoliko več odločnosti je pokazala ekipa iz Berkovcev in slavila z 2:0. Najboljše ekipe so prejele prehodni pokal, pokale, praktične in denarne nagrade.
Na turnirju je s svojo ekipo nastopil tudi Dejan Zavec.
Rezultati:
četrtfinale: Zvone team - Ti-amo parfumi 1:0, ŠD Berkovci -Nutrients Organics 1:1 (po penalih ŠD Berkovci), Poki transport - Ja-
Zmagovalna ekipa turnirja v Gabrniku: ŠD Berkovci
goda všečka 1:1 (po penalih Jagoda všečka);
polfinale: ŠD Berkovci - ŠD Polenšak 2:0, Zvone team - Jagoda všečka 1:0;
tekma za 3.mesto: Jagoda všečka - ŠD Polenšak 4:1;
finale: Zvone team - ŠD Berkovci 0:2.
ŠD BERKOVCI: Sašo Kavaš, Sandi Križan, Marko Karoli, Denis Karoli, Daniel Jaušovec, Mihael Suhač, Miha Šilec in Žan Kocuvan.
10. Memorial Srečka Tominca
Na Selih se je na praznični 27. april odvijal jubilejni 10. malonogo-metni turnir - Memorial Srečka Tominca. Sodelovalo je deset močnih ekip iz širšega in bližnjega okoliša, zato so gledalci lahko videli kvalitetne in napete obračune.
Iz treh predtekmovalnih skupin so se v polfinale uvrstile tri prvo-
in najboljša drugouvrščena ekipa. V prvi polfinalni tekmi med ekipama Montevideo in Kleparstvo--krovstvo Trčko je slavila slednja, predvsem po zaslugi izjemnega Tilna Škrinjara, ki je dosegel kar 4
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Ormož - Skorba 1:1 (1:1), Polskava avtop. Grobelnik - Podlehnik 2:3 (1:1), Dornava - Gorišnica 0:2 (0:1), Ro-goznica - BOČ Poljčane 0:3 (0:0), Grajena - Tržec 4:3 (2:2).
1.	SKORBA	18 14	2	2 60:27	44
2.	BOČ POLJČANE	18 11	4	3 50:21	37
3.	GRAJENA	18 10	2	6 56:49	32
4.	PODLEHNIK	18 8	4	6 36:31	28
5.	GORIŠNICA	18 8	3	7 39:34	27
6.	ORMOŽ	18 6	3	9 38:41	21
7.	ROGOZNICA	18 7	5	6 35:31	20
8.	TRŽEC	18 5	1 12 30:52	16
9.	DORNAVA	18 4	3	11 25:46	15
10.	POLSKAVA 18 3 1 14 24:61 10
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 14. KROGA: Zgornja Polskava - Slovenja vas 4:2 (2:2), Zavrč - Oplotnica 15:0 (5:0), Ma-kole Bar Miha - Lovrenc 1:2 (0:1), Hajdoše - Majšperk Picerija Špaj-za 3:2 (2:1).
6.	LOVRENC	12 4	1	7	20:33	13
7.	HAJDOŠE	12 4	1	7	17:32	13
8.	OPLOTNICA	12 1	2	9	20:53	5
9.	MAJŠPERK ŠPAJZA	11 1	1	9	12:54	-2
Veteranski ligi MNZ Ptuj
VETERANI 40
REZULTATI 12. KROGA: Zgornja Polskava - Majšperk 1:0, Hajdoše veterani - Videm 2:0, Pohorje Op-lotnica - Ormož 1:5.
1.	ORMOŽ	12 8 2 2 37:17 26
2.	ZGORNJA POLSKAVA 12 7 3 2 30:21 24
3.	VIDEM	12 6 4 2 32:20 22
4.	HAJDOŠE VETERANI 12 5 0 7 20:31 15
5.	MAJŠPERK	12 2 1 9 22:32 7
6.	POHORJE OPLOTNICA 12 2 2 8 9:29 7
VETERANI 35, VZHOD REZULTATI 11. KROGA: Gorišnica - Podvinci 1:1, Podlehnik - Dornava 1:2, Grajena - Borovci 3:0.
1.	PODVINCI	11 9	2	0	47:12	29
2.	DORNAVA	11 8	0	3	28:18	24
3.	GORIŠNICA	11 6	2	3	33:19	20
4.	GRAJENA	11 5	1	5	26:19	16
zadetke. Druga polfinalna tekma med ekipama X5 Špajza in Manar GT je bila prava poslastica za ljubitelje futsaia. Odločale so malenkosti, edini zadetek je dosegel Simon Krajnc po prekinitvi iz kota.
V finalu je X5 Špajza povedla z zadetkom Roberta Kureža, ekipa Trčka pa je uspela izenačiti. Drugi zadetek Kureža je že bil odločilen, čeprav so tekmeci ob koncu močno pritiskali. Rezultati:
polfinale: Montevideo - Kle-parstvo-krovstvo Trčko 4:5, X5 Špajza-ManarGT 1:0;
penali za 3. mesto: Manar GT -Montevideo 3:2;
finale: X5 Špajza - Kleparstvo--krovstvo Trčko 3:1.
X5 ŠPAJZA: Simon Krajnc, Robert Kurež, Domen Klajnšek, Uroš Krajnc, Dominik Fijačko, Peter Stres, Tjaž Lovrenčič.
UR
1.	ZAVRČ
2.	LESKOVEC
3.	ZG. POLSKAVA
4.	SLOVENJA VAS
5.	MAKOLE BAR MIHA 11 5
13 13 0 0 92:S 39 5. PODLEHNIK B. MARKOVCI T. TRŽEC S. BOROVCI
l2 9
12	B
13	B
1	2 4B:19	2S
2	4 34:34	20 0	T 23:3S	lS 2	4 29:22	lT
ll 3
10	3 l0 l
11	l
4	lT:l4	l3 B	lT:3l	9 T	13:3T	5
5	11:42	5
TP, JB, JM
Ekipa Kleparstvo-krovstvo Trčko je na Selih osvojila 2. mesto.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 32. KROGA, SREDA, 9. 5., OB 16.00: Domžale - Maribor; OB 18.00: Ankaran - Krško; OB 20.00: Rudar - Olimpija; ČETRTEK, 10. 5., OB 16.00: Triglav - Celje; OB 18.00: Aluminij - Gorica.
Veteranske lige MNZ Ptuj
VETERANI 35, VZHOD
12.	KROG, PETEK OB 18.00: Podvinci - Grajena, Borovci -Tržec, Dornava - Gorišnica; ob 18.30: Markovci - Podlehnik.
VETERANI 35, ZAHOD
13.	KROG, ČETRTEK OB 18.00: Hajdina - Lovrenc; PETEK OB 18.00: Spodnja Polskava - Leskovec, Skorba - Gerečja vas.
VETERANI 40
13. KROG, ČETRTEK OB 18.00: Ormož - Hajdoše veterani; OB 18.30: Videm - Zgornja Polskava; PETEK ob 18.00: Majšperk - Pohorje Oplotnica.
Mali nogomet • Liga v Juršincih
Športno društvo Juršinci ponovno organizira ligo malega nogometa Juršinci 2018, letos znova z 11 nastopajočimi ekipami. Liga sicer poteka že več kot 20 let, tekme pa se igrajo od začetka maja do začetka avgusta.
Letos se obeta zelo zanimiva sezona, saj je med ekipami prišlo do nekaj zamenjav igralcev. Vsaj osem ekip je glasno napovedalo, da se bodo letos borile za vrh, komu pa bo uspel največji met, pa bomo videli po zaključku lige... Branilec naslova je ekipa Franc Selišek, drugo mesto brani Zvone tem - ŠP Gabrnik, tretje pa Kmetija Hrga.
PAR11. KROGA (petek, 11. 5.): KMN Vitomarci - ŠD Polenšak (20.00), Franc Selišek s. p. - ŠD Placar (20.35), Monte Video - Kmetija Hrga (21.10), Jagoda Všečka ŠD Juršinci - Bar Žabica (21.45), ŠD Selce - Zvone team ŠD Gabrnik (22.20). Delegat bo ekipa Kiki riki team.
JM
torek • S. maja 201S
Šport, šport mladih
Štajerski	IT
Strelstvo • ISSF WC Changwon (Južna Koreja)
Venta in Blazinšek pred SP preizkusila novo strelišče
V južnokorejskem Changwo-nu je od 20. do 30. aprila potekal drugi letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško, pištolo in puško šibrenico, na katerem je med 70 državami udeleženkami svojo natančnost dokazovalo 876 strelcev. Na prizorišču, kjer bo letos septembra svetovno prvenstvo, ki poteka le vsaka štiri leta, je bila med udeleženci tudi štiričlanska slovenska reprezentanca s puško in pištolo ter šestčlanska reprezentanca s puško šibrenico. V slovenski ekipi desetih strelcev, ki je prvič po letu 2013 (WC v Munchnu - bron Rajmonda Debevca leže) osvojila odličje v režiji Žive Dvor-šak (3. mesto) v trojnem položaju z malokalibrsko puško, sta nastopala tudi ormoška strelca Kevin Venta s pištolo in Tomaž Blazin-šek s puško šibrenico.
Venta do 40. mesta
Kevin Venta je na »testnem« svetovnem pokalu pred SP preizkusil povsem novo strelišče le z zračno pištolo, ki je ena izmed
Rezultati:
zračna pištola, 10 m:
1.	Artem Chernousov, RUS	584 + 240,0
2.	Shahzar Rizvi, IND	582 + 239,8
3.	Samuil Donkov, BUL	586 + 217,1 40. Kevin Venta, SLO	574
trap, moški:
1.	Mauro de Filippis, ITA	122 + 45
2.	Jiri Liptak, SVK	123 + 42
3.	Yavuz Ilnam, BOL	122 + 34 17. Denis Vatovec, SLO	118 21. Boštjan Maček, SLO	117 76. Tomaž Blazinšek, SLO	105 MQS Ivan Krkač, SLO	112 MQS Matjaž Lepen, SLO	112
trap, ženske:
1.	Satu Makela-Nummela, FIN 118 + 41
2.	Fatima Galvez, ESP	118 + 37
petnajstih olimpijskih disciplin, in s 574 krogi (95, 95, 96, 97, 98, 93) osvojil 40. mesto. S tem je v svojem dvanajstem nastopu z zračno pištolo izenačil svoj tretji najvišji rezultat na svetovnih pokalih. Venta, ki na najnovejši svetovni jakostni rang lestvici ISSF zaseda 39. mesto, je pokazal bistveno boljše streljanje kot na uvodnem
3. Perilli Alessandra, SMR 122 + 27 11. Jasmina Maček, SLO	114
zračna puška, 10 m:
1.	Ruozhu Zhao, CHN	626.8 + 252,4
2.	Lin Ying-Shin, TPE	627.0 + 251,0
3.	Jenny Stene, NOR	629.1 + 229.1 66. Živa Dvoršak, SLO	619.1
malokalibrska puška, trojni položaj, 50 m:
1.	Zeru Wang, CHN	1169 + 458.3
2.	Franziska Peer, AUT 1175 + 458,2
3.	Živa Dvoršak, SLO	1178 + 445,4
malokalibrska puška, trojni položaj, 50 m:
1.	Sergey Kamenskiy, RUS 1185 + 460,6
2.	Marco de Nicolo, ITA 1179 + 459,0
3.	Istvan Peni, HUN	1180 + 448.2 60. Rajmond Debevec, SLO 1159
pokalu v Mehiki (čeprav je tam zaradi skromnejše konkurence dosegel višjo uvrstitev -16. mesto), dosegal je lepe zadetke in stopnjeval rezultate po serijah vse do zadnje serije. Tam je po slabšem zaključku s serijo 93 krogov izgubil vsaj 10 do 15 mest za preboj med prvo tretjino najboljših strelcev na svetu, kljub temu pa ujel
Karate • Pokal Rogaške
Ptujčani najboljši v katah
Karate klub Rogaška je v nedeljo, 15. aprila, organiziral 18. pokal Rogaške. Tekme so se udeležili karateisti iz 15 klubov, med njimi je bilo tudi 12 tekmovalcev iz Karate-do kluba Ptuj.
Zala Horvat, Shi Sheng Jin, Ni-kita in Denis Leber, Evan in Lea Ljubeč, Niko in Tia Matela, Katarina Peranič, Sergej Skaza, Anej Šmid Cafuta in Tian Železnjak so tekmovali v borbah, katah in katah ekipno. Zlate medalje so se razveselili Jin, Skaza in Šmid Cafuta, ki so tekmovali v katah ekipno ter premagali vso konkurenco. Srebrni medalji sta osvojili Zala Horvat v borbah in Katarina Peranič v katah. Čestitke veljajo tudi vsem tekmovalcem, ki so se prvič udeležili tekmovanja, za kar so prejeli spominske medalje.
J*
Plavanje • PA Kurent
»Kurenti« uspešni tudi spomladi
Plavalno društvo Maribor je izvedlo 12. mednarodno tekmovanje Pomlad 2018, na katerem je imela ob bazenih in v njih vidno vlogo tudi Plavalna akademija Kurent.
Ptujčani so imeli ob bazenu devet sodnikov, ki so opravili sodniške izpite, medtem ko je v bazenu tekmovalo 15 njihovih tekmovalcev: Tuna Aubelj, Marija Belšak, Eva Hvaleč, Iza Bau-man Jurgec, Eli Kumer, Lina Mal-tarič, Zala Mojsilovič Meznarič, Špela Sedič, Nuša Šerbec, Mia Podgoršek Šprah, Ema Zoreč, Matevž Kostanjevec, Aleksander Pihler, Gregor Šerbec in Jaka Štalcer. Na množičnem tekmovanju je sicer nastopilo več kot 550 plavalcev.
V številčni in močni konkurenci so nekatere solidne rezultate dosegli tudi člani PA Kurent, saj so
Tekmovalci PA Kurent na tekmovanju v Mariboru
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Kevin Venta v družbi dobrega prijatelja in vzornika ter korejskega super strelskega zvezdnika - večkratnega olimpijskega prvaka Jina Jongoha
uvrstitev v prvo polovico med 88 nastopajočimi strelci.
»Na začetku sem imel malo treme, bil sem v krču. Potem sem se uspel dodobra zbrati in pogumno sem oddelal skoraj celotno tekmo. V zadnji seriji pa mi je pona-gajal višji srčni utrip, zaradi česar sem izgubil vsaj 10 mest. Če pa bi še vse 'močne' devetice zadel v sredino, bi bil blizu finala,« nam je svojo korejsko izkušnjo opisal odlični Ormožan.
V kvalifikacijah je zmagal Bolgar Samuil Donkov s 586 krogi, po
finalu pa je osvojil bron. Končno zmago si je priboril mladi Rus, drugi najboljši v kvalifikacijah, Artem Chernousov (584).
Blazinšek tokrat skromno
Ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek, ki je lani v Bakuju osvojil naslov evropskega podprvaka v mešanih parih v trapu z Jasmino Maček, tokrat v Koreji ni pokazal dobrega streljanja. S skromnimi 105 zadetimi letečimi tarčami (22,
20, 20,18, 23) je osvojil 76. mesto med 84 nastopajočimi strelci.
»V zadnjem tednu pred odhodom v Korejo sva s trenerjem Nikolajem Mejašem na treningih preizkušala številne novosti, s katerimi bi želel izboljšal svojo tehnično plat streljanja, in kot kaže, sem dobil preveč informacij naenkrat, zaradi česar se mi je na tekmi vse podrlo. Glede tega sva si bila s trenerjem enotna, da sva naredila napako, a to nama ni prišlo do živega, saj se zavedava, da bom svoje streljanje v nadaljevanju sezone bistveno izboljšal in to dokazal tudi na tekmovanjih,« je tokrat grenke vtise iz Koreje opisal še drugi odličen ormoški strelec, ki se bo do poletja zaposlil v športni enoti Slovenske vojske.
Izmed Slovencev sta navdušila Denis Vatovec, ki je osvojil 17. mesto (118), ter povratnik po poškodbi Boštjan Maček (117), ki je osvojil 21. mesto. Še boljša pa je bila med dekleti v trapu Jasmina Maček, ki je z osebnim rekordom (114) osvojila rekordno visoko 11. mesto.
Živa Dvoršak do prvega bronastega odličja
Izjemnega uspeha pa se je med Slovenci v Koreji veselila dvakratna olimpijka Živa Dvoršak, ki je pokazala izjemno streljanje z ma-lokalibrsko puško v trojnem položaju, kjer je zmagala v kvalifikacijah z visokimi 1178 krogi ter nato po finalu osvojila bronasto odličje, svoje prvo v petih nastopih finala z zračno in malokalibrsko puško.
Simeon Gonc
Šolski šport • Odbojka
y	y
Napredovali ekipi OS Breg in OS Juršinci
dosegli osem uvrstitev v prvo deseterico. Najvišje sta bila uvrščena najstarejša plavalca: Nuša Šerbec
na četrto in Gregor Šerbec na sedmo mesto.
David Breznik
Na letošnjem medobčinskem tekmovanju v odbojki za učenke letnika 2005 in mlajše je sodelovalo šest ekip. V predtek-movanju so bile v začetku aprila razdeljene v dve skupini, po dve najboljši pa sta napredovali na finalni turnir, ki je bil v sredi aprila izveden v športni dvorani Juršince.
Največ so na zaključnem turnirju pokazale učenke OŠ Breg, ki so slavile v vseh treh tekmah. Le zmago manj je dosegla ekipa OŠ Juršinci, še nekaj tekem pa je bilo zelo tesnih in razburljivih. Obe omenjeni ekipi sta se uvrstili na območno tekmovanje.
Rezultati finala:
Juršinci - Vi-dem-Leskovec 2:1, Videm-Leskovec
-	Breg 0:2, Kidričevo - Videm-Leskovec 2:0, Kidričevo
-	Breg 1:2, Juršinci - Kidričevo 2:1, Breg-Juršinci 2:1.
Vrstni red:
1.	OŠ Breg
2.	OŠ Juršinci
3.	OŠ Kidričevo
4.	OŠ Videm-Leskovec
5.-6.	OŠ Cirkov-ce, OŠ Juršinci B.
UR
Mlajše učenke OŠ Breg so osvojile naslov medobčinskih prvakinj v odbojki.
Na območno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipa OŠ Juršinci.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 8. maja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Stop
Trio zasedba
snim petjem
Ansambel Stop sestavljajo štirje mladi fantje z veseljem do glasbe in željo zabavati ljudi. Od januarja lani deluje v sestavi: Miha Rupnik (harmonika, 1. bas), Uroš Stramšak (ritem kitara, 2. tenor), Klemen Kadenšek (bas kitara, 2. bas) in Simon Gorišek (klarinet, 1. tenor). Sedež ima v Dolgi Gori, kjer delujejo pod okriljem KUD Trta Dolga Gora.
„Marsikdo se pri imenu našega ansambla spomni na prometni znak, pri katerem je treba počakati, vendar mi se na pravi zabavi, ob veselem vzdušju in dobri družbi ne ustavljamo, smo pa izredno veseli, če se ustavijo obiskovalci, ko gredo mimo kakšnega našega špila, in z nami zaplešejo," pove Miha Rupnik.
Na repertoarju imajo veliko pesmi ansambla Lojzeta Slaka, sledijo Fantje z vseh vetrov, Mladi Dolenjci, Modrijani, Tone Rus, Franc Mihelič, Avseniki. Trudijo pa se tudi s hrvaško glasbo, predvsem dalmatinsko. V osnovi ansambel Stop deluje
drugačnega, da bo imela njihova glasba poudarek na štiriglasnem petju (sicer malce podobna moderni narodno-zabavni glasbi), ampak še vedno zelo preprosta.
/ „Naša moto je, da mora pesem iti v uho," poudarijo. Repertoar sestavljajo tako, da zadovoljijo čim večji krog poslušalcev oz. obiskovalcev. Nastopajo pred-
vsem na zasebnih zabavah (jubileji, poroke, manjše veselice).
Na narodno-zabavni sceni je velika konkurenca, pravijo, skozi to pa se najlažje prebijajo ansambli, ki so drugačni, in tisti, ki igrajo z veseljem, saj s tem na oder prinesejo ogromno pozitivne energije. Zdrava konkurenca je vedno dobrodošla, saj le tako postajaš vedno boljši. „Udeležba na festivalih je zagotovo dobra reklama in odskočna deska za mlade ansamble, kot smo mi," so prepričani. Večina danes priznanih ansamblov se je dokazala na festivalih, ki očitno dobro
promovirajo narodno-zabavno glasbo.
„Čim prej želimo posneti lastno skladno, kvalitetno izpopolniti repertoar in mu dodati prav tako kvaliteten šov program, brez katerega danes ni dobrega ansambla. Sicer pa bomo repertoar sproti širili, tudi s čim več lastnimi skladbami. Najpomembneje pa je, da naše prijateljstvo in volja do glasbe nikoli ne mineta, tako nam ne bo zmanjkalo energije za zabavo do jutranjih ur," o svojih načrtih povedo člani ansambla Stop.
MG
VSAK ČETRTEK OB 20. URI ORFEJČKOVA LESTVICA
DVA X TRI
ZABAVNA
1.	DEJAN VUNJAK - Če mam pa tebe
2.	ČUKI - Gremo na morje
3.	MARJAN ZGONC-Gasilec Izi
NARODNA
1.	VRAŽJI MUZIKANTI & SAŠA ZAMERNIK - Kako je mogoče
2.	Ans. ŠAUIVCI - Šala mala
3.	Ans. DOLENJSKIH 5-Jaz sem ta
kot trio zasedba s štiriglasnim petjem, ki ga vmes popestrijo tudi s klarinetom. Lastne skladbe še niso posneli, s prvo se želijo predstaviti na vurberškem festi-
valu. Na zalogi imajo nekaj nedokončanih idej za naslednje pesmi, ki pa bodo morale „še malo počakati", ker se trudijo, da bi v glasbo vnesli nekaj svojega in
X...........
NARODNA
Glasujem za:_
ZABAVNA
Glasujem za:
Glasujete lako tudi na: Luka Pepi
Tel. številka:_
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2007 - prvi del
Novo leto je poleg številnih novosti prinesli tudi novo, evropsko valuto. Njena uvedba ni prinesla težav, tudi v trgovinah jih niso zaznali. Tolar je odšel v zgodovino.
Drugi januar je že 44 let rojstni dan Radia Ptuj, leta 2007 se mu je pridružil še četrti praznik Štajerske budilke. Gradbeno podjetje Ptuj pa je staro že več kot 100 let. Njegovi začetki segajo v leto 1906, ko je bilo na zdajšnjem sedežu (Osojnikova 9, sedež na tem naslovu je ohranilo, kljub temu da se je pred skoraj 10 leti preselilo v Žabjak) prvič vpisano kot podjetje, ki se je ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo. Eden večjih projektov, ki so jih zgradili v jubilejnem letu, je bila dograditev livarne zlitin v Talumu Kidričevo.
Občina Žetale ima precej težav zaradi izpada prihodkov iz naslova mejne takse, ker je Ustavno sodišče dokončno določilo, da je pobiranje mejne takse nezakonito. Po vseh zapletih je Alenki Korpar le uspelo, postala je nova predstojnica Skupne občinske uprave. V letošnjem letu bodo na kolegiju županov Spodnjega Podravja sodelovali tudi župani treh ormoških občin: Ormoža, Svetega Tomaža in Središča ob Dravi. Ptujska bolnišnica je pridobila izjemno do-nacijo. Tudi naslednik bivšega direktorja bolnišnice Lojzeta Arka Robert Čeh uspešno nagovarja donatorje. V igri je 150 milijonov tolarjev velika donacija, največja v dosedanji zgodovini ptujske bolnišnice. Še vedno pa največja ptujska zdravstvena ustanova ni uspela rešiti lastninskih razmerij z Zdravstvenim domom Ptuj. Ministr-
stvo za zdravje še do danes ni sklenilo pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z MO Ptuj, ki si „lasti" bolnišnične parcele.
Ob zapiranju Tovarne sladkorja Ormož se v okviru nacionalnega načrta intenzivno ukvarjajo tudi z iskanjem možnosti za zagotovitev bodočih delovnih mest delavcem, ki bodo ostali brez dela. Podobno se dogaja tudi kmetom, zlasti tistim, ki so se uvrščali med velike pridelovalce sladkorne pese, katero novo poljščino pridelovati. Na starem in opuščenem mejnem prehodu v Gruškovcu se grmadijo smeti, ni pa tistega, ki bi ga očistil. Po neuspelem razpisu za najemnika gradu Borl se bo zdaj njegove obnove lotila kar država sama. Za to namerava porabiti več kot štiri milijarde tolarjev (predvsem evropskih sredstev).
Pri oživitvi Ptujskega jezera tudi država
Leta 2006 sprejeti odlok o plov-bnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru bo pomembno prispeval k uresničevanju strategije razvoja MO Ptuj, prav tako občine Markovci na področju razvoja športa in turizma ter pospešil razvoj turistične diagonale Terme-Ptujsko jezero-občina Markovci. Še letos naj bi na Ptujskem jezeru zgradili vodne objekte. Pri oživitvi Ptujskega jezera bo sodelovala tudi vlada RS, ki je sofinanciranje te investicije uvrstila v načrt razvojnih programov državnega proračuna. Pogodbo o tem so podpisali minister za šolstvo in šport Milan Zver, župan
Foto: Črtomir Goznik
Novi Puhov most je tehnični dosežek današnjega časa: v Evropi oz. na svetu je manj kot deset podobnih mostov.
Nezreli za povezovanje!

Po GIZ Poetovio Vivat je spodrsnilo še LTO. Ptujski turizem dela s figo v žepu. Da je tako, je najnovejši dokaz „poraz" delovanja tudi druge organizacije na področju lokalne organiziranosti ptujskega turizma. LTO je bil korak nazaj za Ptuj; zdaj naj bi dobili priložnost tisti, ki „vedo", kaj v turizmu na Ptuju ni prav. Čas je za neko drugo organizacijo, ki bo temeljila na zdravih povezavah. % ig1
MO Ptuj Štefan Čelan in župan občine Markovci France Kekec. S tem projektom, ki vključuje gradnjo pristanišča na Ranci v Budini, dve vsto-pno-izstopni mesti - v Zabovcih in pri Termah -, ureditev veslaške proge v dolžini dveh km in označbo plovb-ne poti s prometno signalizacijo, se odpirajo nove turistično-rekreativne možnosti največje vodne akumulacije v Sloveniji. Projekt je ocenjen na 772.000 evrov.
Ptujski vrtec je prvi v Sloveniji prejel certifikat kakovosti. Ptujski mestni svetniki so sklep o pričetku postopka za kandidaturo MO Ptuj za kulturno prestolnico Evrope 2012 septembra leta 2005 izglasovali z velikimi pričakovanji. Zdaj bo Ptuj pri projektu sodeloval kot partnersko mesto, „odrekel" pa se je tudi ambiciji vodilnega mesta pri prijavi, ker ne more izpolniti najmanj tretjine kriterijev iz javnega razpisa, od števila prebivalcev naprej, nima pa tudi ustreznega prireditvenega prostora. Šest mestnih občin vzhodne kohezijske regije je 25. januarja v Mariboru podpisalo dogovor o sodelovanju pri skupni kandidaturi za evropsko kulturno prestolnico 2012, ki je neke vrste dialog občin o povezovanju v kulturi. V okviru te so skupaj oddali 110 kg dokumentacije.
Na Ptuju so podpisali 6,1 milijona evrov vredno pogodbo za dela pri
gradnji 560 metrov dolgega odseka med mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje in mejo z Republiko Hrvaško, ki ga bosta gradili podjetji SCT Ljubljana in Strabag Avstrija. V Lenartu bodo gradili dom ostarelih, v katerem bo 192 postelj in 40 varovanih stanovanj. Ob 15. obletnici vojne za Slovenijije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo predstavilo zbornik pričevanj, spominov in dokumentov. Novi vrtec Zvonček na Bregu na Ptuju so odprli mesec dni pred rokom. Edini ptujski kino še ne bo utihnil, je prepričan njegov direktor Srečko Šneberger, ki pravi, da v vseh dosedanjih pogovorih o ureditvi mladinskega centra na lokaciji Mestnega kina nikoli ni bil govor o tem, da bi edini kino na Ptuju ukinili. Upravno sodišče v Mariboru je zavrnilo tožbo občine Videm za spremembo meje med občinama Markovci in Videm, kar pa je povzročilo veliko nejevolje v občini Videm, kjer so celo izrazili „dvom v pravičnost sodstva".
Krajani Spuhlje nezadovoljni - pogodbe za infrastrukturo ni in ni
V občini Trnovska vas se bodo letos posvetili pripravam razvojnih
projektov za gradnjo kanalizacije in pločnikov. Kompostarna v Gajkah je zgrajena, smrdi pa še vedno, kar zelo moti Spuhljane, ki so nezadovoljni tudi zaradi odlaganja salonitk, saj so prepričani, da ta nevarni odpadek ne sodi v ta center. Po polževo gre pri gradnji pogodbene infrastrukture, ki naj bi jo Spuhljani dobili v petih letih zaradi „sprejema" Cero Gajke v svoje okolje.
Predstavniki CI za ureditev železniških prehodov v občini Cirkovce so državnemu zboru predali zahtevo za izredni sklic Odbora za promet, saj je v zadnjih šestih letih umrlo na teh prehodih 11 ljudi. V občini Jur-šincih so bogatejši za novo lekarno, ki jo je odprla Tadeja Tobias Klemar. Ustavno sodišče je delno razveljavilo ptujski mestni odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Tako se na nezazidana komunalno neopremljena stavbna zemljišča ne plačuje več. OŠ Olge Meglič Ptuj je bila gostiteljica 21. regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava -projekta Turistične zveze Slovenije pod naslovom S turizmom gradimo mostove. Ormoški policisti so se 22. marca preselili v nove prostore v Dobravsko ulico. Gradnjo, ki je stala okrog 3,5 milijona evrov, je v 82 odstotkih financirala Evropska skupnost.
Nezadovoljni Sobetinčani so zaradi dogodkov po izlitju gnojevke v tamkajšnji farmi sklicali zbor krajanov, da bi oblikovali skupne zahteve do lastnika farme, inšpekcijskih služb in tudi do občine Markovci. Predstavniki Magna International AG in Magna Styer so si v Sloveniji ogledali tri možne lokacije za svojo proizvodnjo: v Pesnici, Talumu Kidričevo in Slovenski Bistrici. Če v Sloveniji ne bodo našli ustrezne lokacije, jo bodo najverjetneje iskali na Madžarskem. V Sloveniji bi delo dobilo od 500 do 2200 delavcev. Za motel Podlehnik, ki je že nekaj časa v težavah, naj bi bila odrešitev igralniška dejavnost, podjetje Casino Tivoli je občino Pod-
Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina
lehnik namreč zaprosilo za pridobitev predhodnega soglasja za opravljanje te dejavnosti v njegovih prostorih. Po zaprtju motela je namreč družba Petrol aktivno iskala novega najemnika, omenjeno podjetje pa želi celotni motelski ponudbi dodati še novo dejavnost - igralništvo.
Na Panorami - Grič dobrega?
Drevesa na ptujski Panorami so pomlad dočakala neobrezana. Vprašanj oz. ugibanj je veliko: ali nasad opuščajo, ga bodo izsekali, iščejo drugega najemnika ali pa je posredi še kaj drugega, morda tudi to, da je MO Ptuj že uspela s projekti za Grič dobrega in ga bo pričela kmalu udejanjati. Eno petih večjih gradbišč na odseku železniške proge Pragersko-Ormož je v teh dneh tudi na železniški postaji na Ptuju, kjer so vzporedno z rekonstrukcijo proge v začetku tedna pričeli tudi izkop za podhod oz. izvennivo-jski dostop do peronov.
V farni cerkvi sv. Marka so na markovo nedeljo v okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Markov-ci zadonele nove orgle Opus 91, ki bodo s prenovo kora vred stale okrog 50 milijonov tolarjev.
Uradniki bodo po novem delali tudi ob sobotah, v ptujski Upravni enoti so že doslej imeli uradne ure štiri dni v tednu. Pri gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince se je najprej zalomilo v občini Videm, kjer so krajani ustanovili civilno iniciativo, proti predvideni trasi pa so tudi v občini Gorišnica, v naseljih Gajevci, Placerovci in deloma tudi v Forminu. Nova mis Štajerske je ponovno Ptujčanka, Katja Joha, prva spremljevalka je postala Barbara Fili-pič z Vinskega Vrha, druga pa Tamara Gragšič iz Maribora. MO Ptuj se je vključila v mednarodni projekt AD-HOC, tudi zato, da bi mestno jedro Ptuja postalo učinkovitejše.
Dars je 18. maja slavnostno predal namenu novo cestno povezavo med Hajdino in Ptujem v dolžini 3718 metrov, katere sestavni del je tudi 433 metrov dolg Puhov most. Gre za veliko pridobitev za Ptuj in okolico, za obvoznico prometno zelo obremenjenega mestnega središča in hkrati na navezavo na bodočo avtocesto A4 Slivnica-Gruškovje.
Pripravila: MG
me in priimek
Naslov
torek • 15. maja 2018
Aktualno
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^¿nJ	NEDELJA	PONEDELJEK
juha, polpete v	telečja obara, ajdovi	zelenjavna juha,	špargljeva kremna	korenčkovajuha,	goveja juha, goveja	juha, kuhana
omaki, dušen riž,	žganci, jabolčni	makaronovo meso,	juha, testenine z	ocvrt piščanec,	nabodala s slanino,	govedina, špinača,
solata, čokoladne	zavitek	paradižnikova solata,	gobami, zelena	kumarična solata,	krompirjeve rezine	pire krompir, sadje
kocke z orehi in		bananina krema	solata, pohorska	čokoladne kocke z	na žaru, zelenjava na	
jabolki			omleta	orehi in jabolki	žaru, orehova rulada	
Goveja nabodala s slanino
Sestavine za 4 osebe: 400 g govedine; marinada: olje, drobno nasekljana čebula in česen; 200 g rezin preka-jene slanine, 2 žlici olja, 0,5 žličke soli, 2 ščepca popra; za nabodala: paradižnik, paprika, čebula.
Meso operemo in osušimo s kuhinjsko brisačko. Narežemo ga na večje kocke in jih nekaj ur mariniramo v mešanici olja, drobno sesekljane čebule in česna. Pred peko koščke govedine ovijemo z rezinami slanine. Po tri kose nanizamo na leseno palčko za nabodala. Med posamezne kose mesa izmenično nabadamo koščke paradižnika, paprike ali čebule. Posolimo in popramo. Pripravljena nabodala razporedimo po žaru in spečemo po obeh straneh.
Čokoladne kocke z orehi in jabolki
Sestavine: 1 jogurtov lonček orehov, 1 jogurtov lonček pšeničnega zdroba, 1 jogurtov lonček mleka, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1/2 jogurtovega lončka olja, 1 vanilijin sladkor, 1 pecilni prašek, 2 jajci, 3 naribana jabolka, 3 žlice moke; preliv: temna in bela čokolada.
Čokoladne kocke z orehi bodo navdušile vsakega pravega ljubitelja slaščic. Vredno jih je pokusiti, pa še enostavno jih pripravimo. Najprej zmešamo jajca, sladkor in vanilijin sladkor, nato dodamo vse ostale sestavine in počasi zmešamo. Testo vlijemo v nekoliko manjši pekač in pečemo približno 30 minut pri 190 stopinjah. Preliv je lahko čokoladni, lahko pa kombiniramo malo bele in malo temne čokolade.
Zeleni nasveti
Slastne plodovke
Ko se temperature krepko dvignejo, je čas na prostem za plodovke. Na slovenskem vrtu je med vsemi še vedno glavna plodovka paradižnik. Vse potrebujejo od sajenja dalje redno nego, če želimo obirati kakovostne plodove.
Sajenje
Plodovke izvirajo iz tropskih krajev, zato rabijo veliko toplote in vlago v tleh. Po prvem maju že lahko posejemo seme kumar, buč in bučk, po 15. maju pa sadimo paradižnik, paprike, čili, lubenice in melone. Vedno počakamo »ledene može«, ki pogosto prinesejo ohladitev s padavinami.
Pri sajenju smo pozorni na nekaj detajlov. Sadike sadimo v primerno veliko luknjo, pri čemer na dno sadilne jame potresemo nekaj gra-nul organskega gnojila BioPlan-tella Nutrivit za paradižnik, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Tako zagotovimo dovolj hranil za začetno rast in razvoj. Če imamo »pretegnjeno« sadiko paradižnika, položimo del stebla kar vodoravno v zemljo, saj ima paradižnik sposobnost odganjanja korenin iz stebla in se bo dobro ukoreninil.
Če gojimo plodovke v loncu (paradižnik, paprika, jajčevci, čili), ga postavimo pod balkon, da so zaščitene pred dežjem. Lonec naj bo premera 40 cm in višine vsaj 30 cm. Uporabimo kakovostno Bio-Plantella zemljo za paradižnike, ki vsebuje veliko huminske šote ter ima dodano bioaktivno glino za dobro zadrževanje vode in hranil.
PlonteUa
Strokovnjaki po naravi
ZA SOČNE IN ZDRAVE PARADIŽNIKE
PlaateUa
MU Zi AMDI2NIKE
ftiftitUUttr r JTitnk na m tiri

Foto: Klub Gaia
Dobri sosedje
Kumare odlično uspevajo v kombinaciji s sladko koruzo, ki oddaja veliko CO2, ta pa dobro vpliva na čvrstost plodov. Kumare sadimo ob oporo, na katero lahko speljemo tudi visok fižol in bob, zraven pa sadimo: čebulo, grah, motovilec, peteršilj, solato. Kot uporabne rastline posadimo v bližino kumar koper, ki izboljša okus, kar vemo že iz kulinarike, saj kislih kumaric brez kopra enostavno ni.
Prehrana
Paradižniki in druge plodovke so v svetu vrtnin ogromne rastline z veliko plodovi. A glede na svojo velikost njihov koreninski sistem ni zelo velik. Enako velja za kumare, bučke, buče in tudi za jajčevce, paprike in čili. Zato potrebujejo redno dognojevanje, in sicer s tekočim organskim gnojilom iz morskih alg BioPlantella Organsko gnojilo za paradižnike. Dognojujemo na 10 dni. Pri prehrani plodovk pa pomembno vlogo igra kalcij. Znak pomanjkanja je gniloba okoli muhe ploda. To enostavno rešimo tako, da paradižnik škropimo na 14 dni s sredstvom BioPlantella Kalcij za paradižnike, ki poleg kalcija vsebuje tudi aminokisline, ki dodatno krepijo rastline. Škropljenje začnemo tik pred prvim cvetenjem.
Zastirka
Vrtnarite skupaj z nami. UNICHEMsi
V vrtu posnemamo naravo tako, da gojimo različne vrste zelenjave skupaj. Kombiniramo dobre sosede skupaj in koristne rastline okoli glavnega posevka. Enak postopek uporabimo, če gojimo paradižnik v loncu, visoki gredi ali na vrtu. Pod paradižnikom je vedno prostor za nekaj solate, špinače, rukole ali blitve. Med solatnice ali špinačnice napikamo čebulo, šalotko ali česen, ki odganjajo glivične bolezni. Mesto damo tudi baziliki, ki izboljša okus paradižnika. Za privabljanje opraševalcev posejemo kapucinke, ognjič, žametnice, ki tudi odganjajo talne škodljivce.
Papriko in feferone lahko sadimo na grebene. Naredimo greben in na vrh posadimo sadiko. Visok naj bo 20-40 cm. Zalivamo pa po dnu grebena, in to z večjo količino vode. Voda se kapilarno dviga in rastlina je prisiljena razviti globoke korenine, da seže do vode. Je pa pomembno, da mlado sadiko rastline zalivamo še vedno tudi od vrha in enkrat tedensko dobro zalijemo z raztopino BioPlantella Organsko gnojilo za paradižnike, ki zagotovi boljši razvoj koreninskega sistema in splošno odpornost rastline.
Foto: Klub Gala
Zastirka je zelo pomembna za plodovke, saj zadržuje vlago, a rastline redno namakamo. Zato bolje prenašajo sušni stres. Lahko namestimo tudi namakalni sistem, ki kapljično, a ves čas enakomerno namaka rastline. Doma lahko plastenki odrežemo dno in skozi zama-šek naredimo luknjico. Zakopljemo jo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo. Tako imamo sistem, ki počasi dovaja vodo rastlini, podobno delovanju kapljičnega namakalnega sistema.
Vanes Husic, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 15. maja 2018
Šepetanje valov
Fotografije in besedilo: Mateja Toplak
71°10'21" - vrh sveta (4)
Že več kot tristo let ljudje iz vseh koncev sveta potujejo proti severu, da bi osvojili skrajno točko evropskega kontinenta, rt Nordkapp.
Megleno jutro komajda odstre pogled na najsevernejše mestece celinske Evrope, Honningsvag. S kakovostno službeno bundo, volnenimi rokavicami, kapo in šalom (zahvala babicam) stojim na palubi, ko s pričakovanjem majhnega otroka strmim proti kopnemu. Zasidramo se ob jugovzhodni obali otoka Mageroya, kjer leži barvito mesto Honningsvag z dva tisoč prebivalci, ki je od slavnega vrha sveta oddaljeno nekaj več kot trideset kilome-
Drobne snežinke v maju, ko pri nas že skorajda pripeka poletno sonce, se motovilijo med uličicami, ko stopam po sveže zapadlem snegu in skorajda ne morem verjeti, da sem resnično tukaj. Povprečna letna temperatura znaša le dve stopinji Celzija, kar pomeni, da so poletja kratka in hladna - a so zato dnevi »neskončni«. Med trinajstim majem in enaintridesetim julijem sonce sploh ne zaide, to je namreč čas, ki ga imenujemo polarni dan. Si lahko predstavljate čudovit sprehod sredi noči, ko ognjena krogla še zmeraj trmasto vztraja

Pogled na znameniti globus je neredko zavit v gosto meglo. (Nordkapp, Norveška)
nad horizontom? Sama si ne morem predstavljati obratne situacije, med enaindvajsetim novembrom in koncem januarja, ko je tako ponoči kot tudi podnevi temno kot v rogu. »Kakšno je življenje tukaj po-
zimi?« sem radovedna. »Preprosto in čudovito,« mi odgovori sogovornica s pristnim nasmehom, da takoj pozabim, kakšno je bilo moje naslednje vprašanje. Lena, po rodu Nemka, je bila nad otokom tako
lastnost alkauj, lužna-tost
nekontrolirano dogajanje
rimska številka
Štiri
del zemeljske skorje
telesna tekočina
finsko jezero, enare
rekavsr. švici
tvorba v panju
pomnilnik računalnika
nas dramski igralec (matjaž)
igralka west
čistina v gozdu
hvundajev avto
ameriški igralec (fred)
JED IZ RIŽA.MESA IN ZELENJAVE
nekd.nor. skakalec (vegard)
"kos" pohištva
grški junak
internets brskalnik
gruzuski skladatelj taktaki-svili
skot. igral. (alastair)
jutranji pojavna rastlinah
hrosc brezzad-njih kril
praprebiv. italije
janež (latinsko)
vega morska riba
ahgleski pisatelj ih ekonomist (thomas)
lojze rozman
skupina sedmih pevcev
ŠTEVILO NlCELV TISOClCI
postojnska je nasa največja kraška?
raztele-sevalec
dedalov sin
manjša bakla
glasbilo
adija smolarja
skrajni konec polotoka
gl. mesto romunske moldavue
tropski sadež
britanski dirkač Fl (eddie)
rajmond debevec
naplacilo pri menjavi denarja
igralka sraj
pevka in igralka ribic
avtor: marko drescek
vnetje lasnega meslcka
ljudje iste barve
pesnik minatti
skrajni konec polotoka
nekdanja azijska utežna enota
slast do jedi
pripravniška doba
viteško orožje
MESftV
boki kotorski
darevalic
imetje, premoženje
porabljanje električne energije
pretepač
ameriška filmska igralka (patricia)
OPAAS, Vegard - nekdanji norveški smučarski skakalec, IASI - glavno mesto romunske Moldavije, SIAL - del zemeljske skorje, sestavljen iz silicijevih in aluminijevih spojin, TRAVNICA - hrošč brez zadnjih kril, ki izloča strup
Do Nordkappa je mogoče priti tudi z avtomobilom ali motorjem, in sicer čez podvodni tunel, ki povezuje otok Mageroya s celinskim delom Norveške.
navdušena, da se je neke zime tukaj kar ustalila. Danes dela kot vodička nemških turistov, med katerimi sem se po službeni dolžnosti znašla tudi sama. Počasi vijugamo do Nordkappa, tristometrskega klifa, kjer
se nahaja znameniti globus, priljubljena destinacija za opazovanje polnočnega sonca - vsako leto poleti se tukaj namreč znajde več kot 200.000 turistov. Tega dne se je z naše križarke s številnimi avtobusi na »vrh sveta« prepeljalo skorajda tri tisoč potnikov. Namesto čudovitega razgleda pa so lahko opazovali nič drugega kot gosto meglo (kar je sicer izjemno pogosto). Seveda pa so podjetni domačini pomislili na vse in geografsko pomembno mesto razvili še turistično. Na voljo so trgovinice s spominki, kavarna, pošta in celo video center, kjer si obiskovalci lahko ogledajo številne video zgodbe, med drugim tudi čudovito posnet razgled, ki ga tokrat zastira nezaželena megla. Snemalci so opravili izjemno delo - panoramski kratki film priča o resnični mogočnosti tega kraja, kar smo verjetno začutili prav vsi obiskovalci. Odpravim se na zrak, kjer posnamem nekaj meglenih fotografij premraženih potnikov, nato pa se umaknem v toplo kavarno, kjer opazujem drobne snežinke, ki zasanjano plešejo svoj ples. Ko pluje-mo dalje na sever, proti Svalbardu,
enemu izmed otokov v Arktičnem oceanu, kapitan nepričakovano objavi, da se bo del posadke odpravil do enega izmed ledenikov, ki se mu nevarno približujemo. Objava doni po zvočnikih najprej v angleščini, potem v italijanščini, nemščini, španščini in francoščini, nazadnje celo v ruščini. Nejeverno opazujem majhno ladjico, ki se bori z oceanom, ko se trudi izpolniti zastavljeno misijo. Kapitan italijanskega porekla si je namreč na krovu zamislil delček ledenika - približno tristo kilogramski ledeniški »drobec«, ki bi ga lahko občudovali vsi potniki. »Aha, zato ledeniki na severu izginjajo,« sarkastično pripomnim. Samo v mislih, seveda.
Zdi se, da to leto poletja zame očitno ne bo. Sredi julija, ko se vrnem na Nordkapp, so rokavice, kapa in šal še zmeraj aktualni, čeprav sneg že počasi kopni, ko daje mesto drobnim cvetlicam, ki naznanjajo pomlad. Čeprav kratka, bo cenjena veliko bolj kot v drugih koncih sveta - in ravno zato je pomlad na »vrhu sveta« zmeraj nekaj posebnega.
Se nadaljuje
Morje je v severnih krajih zelo pomemben vir hrane. (Honningsvag, Norveška)
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 11. maja 2018
Za kratek čas
Štajerski	1S
Vidi se...
... da v ptujskih toplicah ponudbo nenehno usklajujejo z vremenskimi razmerami: sonce ježe, a še ni poletne vročine. Zato so tudi že senčniki, a še niso stoodstotno soncetesni...
Govori se...
...da so se v švedski nobel komisiji odločili, da letos ne podelijo nagrade za književnost. Glede na to, da smo slišali, kako naj bil nobel nagrado za mir dobil ameriški klovn, iskreno upamo, da tudi komisija za mir letos ne bo podelila nagrade...
... da smo ljudje kljub večkratnim slabim izkušnjam s trgovci še vedno naivni. Tako smo pred prazniki pred neko trgovino v vrsti čakali, da bi nabavili (res poceni) perutničke za praznično roštiljanje. A če bi računali na te perutničke, bi bili še danes lačni. Ob vstopu smo doživeli hladen TUŠ, saj smo izvedeli, da perutničk ni. Vsaj tistih ta poceni ne. Če trgovec misli, da nas bo na ta način privabil - nikoli več!
... da so nas državni organi pred prvomajskimi prazniki
Prireditvenik
natančno poučili, kako poskrbeti, da bo kurjenje kresov varno. Na kratko in strnjeno bi bil njihov nasvet: postavite velik kup lesa - in ga potem sploh ne prižgite! Vse drugo je nevarno. Si predstavljate, da bi živeli pred kakega pol tisočletja in bi morali s kresom opozoriti sosede, da prihaja turška nevarnost? Preden bi izpolnili vse državne zahteve, bi bili Turki v Berlinu, ne samo pred Dunajem!
... da se je pričelo predvolilno obdobje, kar pomeni: konec za-jebancije s strankami! O politikih samo najboljše! In ker dobrega ni nič, bomo pač tiho. Na vrsti so torej kisle kumarice! Aja, saj teh pa tudi še ni! Evo - našo pozornost so si prislužile ličinke majskega hrošča. Vso solato so nam požrle, ne-sramnice! Kot da bi vadile za nov poslanski mandat ... Ups, nič politike! Le papajte, drage hroščice!
... da stari pregovor »Kovačeva kobila je bosa!« velja tudi za ptujsko občino. In tako moramo poslušati in brati, da je streha Mestne hiše potrebna obnove, pa zanjo ni denarja. Seveda: županova pisarna ni ravno na vrhu hiše, in preden bo začelo po njem scati, naj bo fuč pol mestne uprave. Takrat pa bo njegov mandat že zdavnaj na smetišču zgodovine. (Kamor tudi sodi, porečejo dre-voljubci.)
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	1	4	8		2		3	5
				7	3	6		
						7		
	5		1			8		4
				9				
6		3			8		1	
		1						
		9	3	5				
8	3		6		1	4	9	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©©	€€	Q
Bik	¥¥	©	€€€	QQ
Dvojčka	¥¥¥	©©	€	QQQ
Rak	¥¥	©©©	€€€	Q
Lev	¥	©©	€€€	QQQ
Devica	¥¥	©©©	€	QQ
Tehtnica	¥¥¥	©	€€	QQQ
Škorpijon	¥¥	©	€€€	QQ
Strelec	¥¥¥	©©	€	O
Kozorog	¥¥	©©©	€€	OOO
Vodnar	¥	©©	€	QQ
Ribi	¥¥¥	©		O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. do 14. maja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Torek, 8. maja
18:00Vitomarci, večnamenska dvorana: Pravljični kotiček (vsak dan do četrtka, 10.5.)
Sreda, 9. maja
09:00 Velika Nedelja, pri lovskem domu: tekmovanje v visečem kegljanju za pokal Velike Nedelje 17:00Slovenska Bistrica, Center domače in umetnostne obrti:
odprtje razstave del članic in članov društva Majolika 18:00 Ptuj, hotel Mitra: okrogla miza in pogovor na temo: Strategija razvoja lokalnih skupnosti in njihov vpliv na razvoj mest in podeželja 18:00 Ptuj, športna dvorana OS Ljudski vrt: Cehovske prigode srednjeveškega mesta Ptuj, prireditev in razstava ob 34. prazniku Vrtca Ptuj 19:00Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: premiera gledališke predstave Ščuke pa ni
Četrtek, 10. maja
07:30 Majšperk, pred KPC: budnica pihalnega orkestra Talum Kidričevo
12:00 Ptuj, Salon umetnosti: Kol'kor kapljic, tol'ko let, odprtje razstave Pivsko posodje skozi čas - iz zbirk ptujskega muzeja
13:30 Markovci, OŠ: 20. medobčinsko tekmovanje Kaj več o prometu
17:00 Ptuj, Super mesto: odprtje razstave Ignaca Habjaniča Zastave Evropske unije iz zamaškov
19:00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk, ob 100. obletnici konca 1. svetovne vojne
20:00 Ptuj, Mestno gledališče: Freestyle comedy Tadeja Toša
20:00 Slovenska Bistrica, grad: Povabilo na skodelico kave, branje Cankarjevih črtic
Petek, 11. maja
09:00 Ptuj, Center za družine - Špajza modrosti: Čas za seni-orje - šah
17:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: gledališka predstava
Pika Nogavička 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: potipisno predavanje »Potep po Bližnjem vzhodu - Izrael in Jordanija«, Maruše Korpič Lesjak in Marsela Žmauc Rajha 18:00 Vitomarci, etnološki muzej Hrgova hiška: Ljubezen na vasi, v okviru projekta Počakaj na maj; če bo slabo vreme, bo prireditev v večnamenski dvorani Vitomarci 19:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: gledališka
predstava Ščuke pa ni 20:00 Ptuj, CID: Potopisno predavanje Zorana Furmana Iz Katmanduja do Hong Konga
Mestni kino Ptuj
Sreda, 9. maja: 10:00 Filmska čajanka: ogled filma Oblika vode in druženje ob čaju; 20:00 Filmski teden Evrope: Druga stran upanja Četrtek, 10. maja: 19:00 Nikoli zares tukaj Petek, 11. maj: 10:00 Filmski teden Evrope: Zverinice iz gozda Hikipoki; 17:00 Fergi: Zabava na podeželju; 19:00 Moj lažni mož; 21:00 Nikoli zares tukaj
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
	1. p jkl^	m	fi^r ^ '^B WV~ K M» v "mr '■liri ¿zAJÉII
	aJ		
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 14. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Jure Flac, Spodnja Hajdina 52 A, 2288 Hajdina.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Qelix
UČILA
Foto: smesno.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 11. maja 2018
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
3. POLFINALE
Športna dvorana Osnovne šole Fram v četrtek, 10. maja, ob 18. uri
Za vstopnice v finale se bodo potegovali zmagovalci osnovnih šol:
Race Duplek Korena Fram Starše Jurovski Dol Podlehnik Cerkvenjak Vransko Sv. Trojica
VSTOP JE PROST!
m
komunala pluj
RADIOPTUJ
09,B.98^.|CH3
cestno podjetje ptuj
SAZAS
Lepi spomini
ne
bledijo!
ttanfc ll nU «hwi »m M«. 31
K.klii, m« mJu in «H« . Uiru o
Urtj** Pitatm lin« 7)
Krtini darvl Istra» SI Oundiuiliink jjiWííiWH iurtt 111
l/
PETO SMGADIftSKO MILFTJE V Of-CIM PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali, vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
www.radio-tednik.si
Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA '
POtem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. TEDNIKA SE SPLAČA! j[
'm , . Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	Vsi' ki se boste v časutrajanja akCije . naroči|i fta Štajerski .
j naročeni pajtajerskj tednik in sezavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. tednik, boste prejeli ŠPORTNO TORBO IN PIKNIK . ODEJO.
I
• :
?ŠP
NAROČILNICA ZA Štajerski
RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
iNffiffiO^^	PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
f 2 0 ^^^fJTac hI h^p r FI o ^ s koristnimi nasveti	* Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
fi|p0-odS?otn|p*opuSt pri naročilu-' mafihogiašov v Štajerskem tedniku ...» praktična darila za nove in obstoječe naročnike
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA !TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
. >:' -

petek • 11. maja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	[ 23
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Sv. Trojica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Sv. Trojica.
Vidimo se v torek, 8. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Sveta Trojica v Slovenskih goricah.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
08:00 Oddaja iz občine Dcstmik 09:00 Gostilna pr' Francet' i0:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Regijsko srečanje lutkovnih skupin/2 20:00 Oddaja iz občine Destrnik 21 ;30 Regijsko srečanje lutkovnih skupin/1 123:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
08:00 Območno srečanje gledaliških skupin
10:00 Oddaja iz občine Starše 1 i :05 Gostilna pr' Francet' 12:30 Video slrani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1 8:00 Kronika ii občine Starše 20:00 Pesem druži nas v G tretji vasi 21:00 Območno srečanje gledaliških
skupin 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video Slrani
OS:00 Območna revija MPZ 09:01) Ljudski pevci se predstavijo" 10:30 Kronika tedna 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Mi in zdravje - v živo 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 70 let PG D Zamena 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
Uredništvo: Dornava 118(1, ZZ52 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si
konlakl: 02 754 00 30; 041 6T8 044. www.siptv.si Marketing: Megamartietmg d.o.o.; 02 749 34 27; 031 £27 340
program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si
A dem
Projekt podpira župan občine Sv. Trojica, Darko Fras.
Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tedmka Ptuj.
Izkoristite ugodnosti pri 50 ponudniki
najrazličnejših storitevinizdelkovter
prihranite vse do 50 %!
Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača!
Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov.
Veljavnost kartice je 1 leto.
Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si
kartica zvestobe
Radio-Tednik Ptuj
Sto/m&TEDNlK
*
s j
OOOOOl
Janez Novak
m
m
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija, sina, brata, nečaka, bratranca in svaka
Bojana Špraha
IZ MIHOVC 55A, CIRKOVCE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sošolcem iz OŠ Cirkovce in sošolcem iz SERŠ-a ter sodelavcem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izražali pisna in ustna sožalja.
Zahvala gospodu župniku Janku Strašku in patru Benjaminu Mlakarju za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, pevcem za vse odpete pesmi in odigrano melodijo, govornici gospe Nadi Kotar za poslovilne besede in pogrebnemu zavodu MIR za njihove storitve.
Posebna zahvala gre podjetju NOVOS, d. o. o., za zadnjo pot domov in vso podporo, ki so nam jo nudili.
Žalujoči vsi njegovi
amnoseK

spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice
Pobnežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 7648991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
		
Mali oglasi	i a	PRODAMO tri telice za zakol ali nadaljnjo rejo, pašne, in eno mlado kravo za zakol. Telefon 051 69 31 61.
		
STORITVE		KUPIMO traktor in rabljene priključke. Te-
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM teličko simentalko, težko 290 kg. Tel. 031 840 282.
NESNICE, rjave, črne, grahaste, 21-tedenske, v začetku nesnosti, in bele kokoši, 4 kg, prodajamo. Možnost dostave. 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece. Telefon 041 893 594.
PRODAMO luščeno koruzo. Telefon 031 244 074.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234.
PRODAMO stanovanje v izmeri 45 m2 v pritličju v Bistri ob Dravi pri Rušah. Telefon 031 669 145.
RAZNO
POŠTENO najditeljico ženske denarnice z vsemi dokumenti na Zg. Hajdini prosim, da me pokliče na tel. 070 431 424, Mira S.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
maida.segula@radiiHadnik.si, tel. 02 749 34 16 ali mariana.pihlar@radiiHadnik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski"TEDNIK
Umrli so
Elizabeta Kovačič, roj. Dragar, Ptuj, Rimska ul. 3, roj. 1931
-	umrla 19. aprila 2018; Marija Jaklin, roj. Ekart, Spodnje Jablane 24, roj. 1931 - umrla 20. aprila 2018; Štefanija Kova-čec, roj. Slana, Novinci 38, roj. 1932 - umrla 19. aprila 2018; Marija Roškar, roj. Mikša, Strelci 9, roj. 1944 - umrla 20. aprila 2018; Jožef Huzjan, Zgornja Hajdina 163, roj. 1933 - umrl 21. aprila 2018; Marija Čeh, roj. Juhrman, Spuhlja 99a, roj. 1927
-	umrla 19. aprila 2018; Stanislav Prelog, Spuhlja 124, roj. 1951 - umrl 23. aprila 2018. Ljudmila Korpič, roj. Sardinšek, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1938 - umrla 21. aprila 2018; Štefanija Sambolec, Ptuj, Aškerčeva ul. 14, roj. 1944 - umrla 27. aprila 2018; Andro Gjura, Veliki Okič 20, roj. 1926 - umrl 26. aprila 2018; Štefanija Ozmec, Pobrežje 8, roj. 1962 - umrla 25. aprila 2018; Majda Stojanovic, roj. Vimer, Ptuj, Kraigherjeva ul. 20, roj. 1938 - umrla 21. aprila 2018; Ivana Podgorelec, roj. Zlatnik, Ormož, Ptujska c. 13a, roj. 1935 - umrla 27. aprila 2018; Milena Lovšin, roj. Dornik, Ptuj, Kraigherjeva ul. 17, roj. 1947 - umrla 27. aprila 2018; Pavla Hojski, roj. Poženel, Ptuj, Toplakova ul. 3, roj. 1924 - umrla 28. aprila 2018; Vesna Brod-njak, roj. Požek, Gorišnica 24b, roj. 1955 - umrla 1. maja 2018.
3838898114427
Ptuj, Podravje • Mikrosporija oz. mačja bolezen v šolskih klopeh
Pojav mačje bolezni v šoli skrbi starše
Na eni izmed ptujskih osnovnih šol seje v zadnjih tednih pojavila mikrosporija oziroma tako imenovana mačja bolezen. Gre za glivično, nalezljivo bolezen, ki se zlasti med otroki zelo hitro širi.
„Nikakor ne želimo s prstom kazati na nikogar, skrbi pa nas, da se lahko naši otroci nalezejo. To nikakor ni nedolžna bolezen, gre za resno glivično okužbo, ki lahko pusti trajne posledice. Zato prosimo vodstvo šole, da pojasni, kako so ukrepali, da preprečijo širjenje in kakšna navodila za ravnanje imajo otroci, ki so že okuženi," so na svetu staršev OŠ Olge Meglic izpostavili zaskrbljeni starši.
Ravnateljica Helena Ocvirk je potrdila, da ima nekaj otrok na šoli mikrosporijo, a tudi pomirja, da so stvari pravočasno zajezili. „Takoj ko smo izvedeli za to diagnozo, smo ukrepali. Kontaktirali smo Inštitut za varovanje zdravja in pediatra ter prosili za napotke. O tem smo govorili tudi s starši okuženih otrok. Ti morajo imeti mesta, na katerih se izpuščaji kažejo, zaščitena, da se bolezen ne širi. Zadeva je pod kontrolo in k sreči
Če najdete zapuščeno mačko...
Društvo za zaščito živali Ljubljana svetuje, če najdete zapuščeno mačko ali psa in namestitev v zavetišče v danem času ni možna ali pa jo želite obdržati, žival namestite v kopalnico ali drug omejen prostor (npr. bivalna kletka), dokler ne dobite rezultata mikrološke preiskave. „Če bo le-ta pozitivna, si boste tako prihranili razkuževanje celotnega stanovanja oziroma hiše in boste raz-kuževali le prostor, v katerem je nameščena žival," še dodajajo.
Znaki bolezni
Bolezenska žarišča so predvsem vidna na odkritih predelih telesa, po udih, trupu, na vratu in obrazu. Na neporasli koži so žarišča ostro omejena, okrogla, približno za kovanec velika rožnata in z izrazitim rdečim robom. Na lasišču sprva vidimo okrogla, rožnata, luščeča se žarišča. Lasje se z napredovanjem okužbe odlomijo nekaj milimetrov nad površino kože. Izjemno redko se razvije globoka okužba lasišča z močnim vnetjem in oteklino, iz katere se izceja gnoj. (Vir: nijz)
Preprečevanje
Ne dotikamo se tujih in potepuških mačkov in psov. Če imamo doma mačko ali psa, poskrbimo, da ne pride v stik z okoliškimi živalmi z mikrosporijo. Poučimo se o znakih bolezni pri ljudeh in živalih. Pozorni smo na pojav znakov pri domači živali in občasno poskrbimo za pregled živali, razen v primeru, če jih imamo samo v zaprtem prostoru brez stika z drugimi živalmi. Če je bila pri nekom v družini ugotovljena mikrosporija, je treba mačke ali pse peljati na pregled k veterinarju. (Vir: nijz)
Mikrosporija je bolezen, ki se prenaša z mačke na mačko in tudi na človeka.
gla, približno za kovanec velika rožnata in z izrazitim rdečim robom.
Mačja bolezen pa nikakor ni mačji kašelj. Zdravljenje je namreč dolgotrajno, traja približno dva meseca. Poteka lahko na različne načine, bodisi lokalno, torej z nanašanjem kreme ali pršila na okužena mesta, bodisi sistemsko s tabletami. Najdlje se zdravijo deli, ki so poraščeni. Širjenje se prepreči z obliži, zelo pomembna pa je tudi higiena in razkuževanje
prostorov, s čimer se uniči glivice. Priporočljivo je tudi redno sesanje bivalnih prostorov.
Bolnik je okužen, vse dokler so žarišča opazna. Tako pri živalih kot pri ljudeh za mikrosporijo pogosteje zbolevajo otroci. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je tri četrtine bolnikov mlajših od 15 let. Največ primerov bolezni pa je v poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih.
Dženana Kmetec
Foto: Media24
se ne širi po šoli. Gre za družinske člane, ki so si okužbo prenašali med seboj. Kolikor vem, je Inštitut o tem obvestil tudi veterinarsko službo, ki mora zadeve prav tako spremljati," pojasnjuje Ocvirkova.
Bolezen namreč najpogosteje prenašajo mačke, zato se ji reče tudi mačja bolezen. Največkrat gre za okužene potepuške mačke, ki pa bolezen lahko prenesejo tudi na domače. Pri tem je seveda zelo pomembno odgovorno lastništvo. Neposredno se bolezen prenaša z mačke na mačko in tudi na človeka z dotikom oz. telesnim stikom. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da velikokrat sploh ni nujno, da mačka kaže kakšne bolezenske znake. Pred dvajsetimi leti je bila mikrosporija najpogostejše glivično obolenje kože v Sloveniji, danes je stanje bistveno boljše, po statističnih podatkih je verjetnost, da boste zboleli, sicer precej majhna: približno 185 od 100.000 prebivalcev na leto.
Običajno traja kar nekaj časa, da se postavi zanesljiva diagnoza. Dermatolog okužene dele pregleda tudi s posebno svetilko. Pri mačkah se kaže v obliki lišajev brez dlak ali pa so te na določenih mestih enostavno polomljene.
Pri ljudeh se na neporasli koži pojavijo žarišča ostro omejena, okro-
Gornja Radgona • Olje v ponvi seje pregreto in zagorelo
Pripravljal večerjo in nanjo pozabil
V stanovanjski hiši na naslovu Negova 65 v občini Gornja Radgona je v noči na nedeljo umrl 40-letni domačin Gorazd Š. Kot so sporočili s Policijske uprave Murska Sobota, so policisti obravnavali požar v stanovanju.
»Štiridesetletni lastnik je prejšnji večer na vključen štedilnik pristavil ponev z oljem in zatem zaspal. Olje se je pregrelo in zagorelo. V popolnoma zaprtem stanovanju je 40-letni lastnik umrl, za ugotovitev vzroka pa je odrejena obdukcija,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot smo izvedeli od tamkajšnjih domačinov, ki ne želijo biti imenovani, je pokojni živel s svojimi starši v isti hiši. »Imajo enonadstropno hišo in v zgornjem nadstropju si je pred leti uredil svoje stanovanje,« je povedala soseda, njen sin pa je nadaljeval: »Tega večera je prišel domov okrog 22.30. Kolikor vem, si je želel pred spanjem še pripraviti večerjo, a je zaspal. In to je bilo zanj usodno, saj naj bi se prebudil prepozno. Novica se je po vasi hitro razširila. Govori se, da je imel v stanovanju zaprta vsa okna. Ne vemo še, ali je zaspal pri mizi ali na kavču, vseeno pa naj bi okna poskušal odpreti, a mu to ni uspelo. Žal
je bil prepočasen, zato naj bi umrl zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom.«
Kot nam je še uspelo izvedeti, sta pokojnega Gorazda naslednje jutro negibnega v stanovanju našla prav njegova starša. »Slišali smo, da naj bi bila okna še vedno tesno zaprta.
Požar pa se tudi ni širil po preostalem delu hiše, zato starši niso ničesar opazili, tudi gasilci niso bili aktivirani. Zanj pa je bilo najbrž usodno vdihovanje dima,« razmišlja njegov dobri znanec, s katerim je pokojni Gorazd v Negovi skupaj obiskoval osnovno šolo.
Gabrijel Toplak
Foto: Sobotainfo
V zgornjem nadstropju te hiše je umrl nesrečni Gorazd.
Foto: CG
Rodile so: Andreja Radolič, Ul. 25. maja 7, Ptuj - deklica Eli; Andreja Prosenjak, So-betinci 9, Markovci - deklica Pia; Ksenja Bezjak, Drbetinci 13, Vitomarci - deček Žiga; Katja Kocbek, Nova vas pri Markovcih 5d, Markovci - deček Luka; Sara Ketiš, Spuhlja 107e, Ptuj - deček Tim; Violeta Kancler, Lovrenc na Dravskem polju 43 - deček Alen; Barbara Kos, Dolane 31, Cirkulane - deklica Lara; lana Ovcharenko, Hofmanova ulica 10, Rogatec - deklica Sophia; Mojca Vališer, Spodnje Partinje 10, Lenart v Slovenskih goricah - deček Leo; Lea Mikša, Nova vas pri Markovcih 14b, Markovci - deklica Anja; Tadeja Slodnjak, Dornava 24 - deček Matija in deklica Iva; Simona Šamperl, Črmlja 15, Trnovska vas - deček Maj; Nina Podhostnik, Janežovski Vrh 19, Destrnik - deklica Taja; Kaja Sagadin, Ulica Nikole Tesle 11, Kidričevo - deklica Ema; Andreja Tement, Spuhlja 91b, Ptuj - deklica Sofija; Katja Kušar, Lovrenc na Dravskem polju 14 - deklica Mia; Maša Kobale, Starošince 2b, Cirkovce - deček Patrik; Jana Bedrač, Hrastje 19c, Limbuš - deček Gal; Suzana Hojnik Peklar, Slavšina 25, Vitomarci - deček Jan; Ksenja Gabrovec, Gerečja vas 38, Hajdina - deklica Stella; Simona Danko, Novinci 28, Vitomarci - deklica Urša; Veronika Krajnc, Vrhole pri Laporju 26, Laporje - deklica Tinkara; Klavdija Bračko, Holcerjeva ulica 11, Miklavž na Dravskem polju - deklica Patricija; Kaja Kristl, Tovarniška cesta 17, Kidričevo - deklica Maša. Poroke - Ptuj: Marko Kramer in Maja Merc, Skorba 36t; Renato Hvalec in Ana Arnuš, Trdobojci 79a; Bogdan Ostojic in Evelin Bezjak, Ptuj, Rimska ploščad 22; Blaž Kosi in Ana Praprotnik, Maribor, Zemljičeva ulica 24a; Dejan Skrbinšek in Julia Habjanič, Tržec 5; Zvonko Zamuda, Gajevci 49, in Simona Jerenec, Moškanjci 52b; Bogdan Vršič in Helena Vidovič, Bratislavci 59; Tomi Korez in Patricija Kukovec, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 21; Aleksander Murko, Ptuj, Zidanškova ul. 21, in Barbara Kmetič, Ptuj, Vičava 29; Anton Rakovnik, Malahorna 7, in Kaja Hrast, Maribor, Ul.Štravhovih 39. Poroka - Lenart: Borut Kosec in Tanja Matjašič, Levanjci 4, Destrnik. Poroka - Ormož: Aleš Vajda in Anja Plohl, Sveti Tomaž 20, 2258 Sveti Tomaž.
Ce je majnika lepo, je dobro za kruh in seno.
5/20
' 6/21
9/22
9/24
8/23
8/23
11/23
12/26
10/24
10/23
6/22
N
W

Danes bo sprva precej jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno in od vzhoda se bodo začele pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte. Najmanj verjetne bodo na jugozahodu države. Pihal bo veter vzhodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, na Primorskem od 11 do 15, najvišje dnevne od 20 do 26 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	■-1 Sreda	I Četrtek	Petek
08.05.2018	09.05.2018		11.05.2018
			*
10	11	12	15
□opoldan	Dopoldan	□opoldan	Dopoldan
22	23	25	23
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
</		!JH	
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s		Hitrost vetra 3 m/s