SOKOLSKI GLASNIK 1924. U Ljubljani, dne 31. decembra 1924. 24. Poslanica starešinstva JSS., koja se mora članstvu citati na svima društvenim glavnim skupštinama ko j e se moraju držati meseca januara 1925. Draga braćo i mile sestre! Vama, koji idete za uzvišenim idealima, da sokolskim uzgojem svestrano oplemenite naš ljubljeni narod; vama, koji žrtvujete svoje slobodno vreme i svoj novac, da se Sokolstvo raširi i postigne svoj cilj — bratski pozdrav! Sokolstvo je organizacija, koja zove u svoj krug sve članove jugosloven-skoga naroda bez razlike zanimanja i vere, ne glede na to, kojoj političkoj Stranci pripadaju. Od svojih članova zahteva samo ljubav do domovine, poštenje, nesebičnost i rad za narod. Rad je sredstvo, ko jim hočemo da postignemo svoje ideale. Nataj rad zovemo svoje članstvo i sav narod. Svaki pojcdinac je pozvan da u našoj organizaciji deluje, a od rada pojedi-naca odvisan je uspeh celine. Naše delo jest naš uzgoj; tko s nama ne radi, ne uzgaja se s nama; tko se ne uzgaja s nama, ne vrši svojih sokolskih duž-nosti, ta j ni je naš! Bračo i sestre! Ako Sokolstvo zastrani od tih načela, krenut če krivim P u t e m. Ali mi hočemo, da ostanemo na pravom sokolskem putu. Sakupili ste se na glavnoj skupštini, da pretresujete svoje delovanje u prošloj godini i rad u narednoj godini. Tom prilikom budite pre svega međusobno iskrena brača i iskrene sestre. Izvestitelji, kritičari i donosioci predloga budite iskreni i nijedna mieao iz zasede da ne onečasti svete trenutke sokolske skupštine! Pri tom neka svatko promisli: Što sam ja učinio? Šlo bi bio mogao učiniti, da sam bio požrtvovan? Promisli, što si zanemario i odluči da češ sve to nadoknaditi u narednoj godini. Glavna skupština je obračun o prošlosti; na osnovi toga obračuna učinite načrt za budučnost. U sadašnjosti je budučnost pretežnija od prošlosti. Greške iz prošlih dana moguče je ispraviti eamo vrlinama u budučnosti. Sačuvajte vrline, jer ono što je prošlo, pa ako je bilo i najbolje, danas nema više vrednosti. Načrt za buduče vreme neka bude izraz vaše dobre volje, izraz vaše ljubavi za sokolsku stvar, ali kod nas vazi rad, a ne govor. Tko radi načrt za budučnost, neka ga radi za se i neka zna da mu je dužnost, da i svrši ono što je u načrtu predvideno. Pri tom pomislite u kako je mučnim prilikama naš jugoslovenski narod baš u sadašnje doba; pomislite, kako mu je baš eada potrebit sokolski uzgoj; pomislite, kako bi lepo bilo, da su svi članovi našega naroda sokolski uzgojeni u nesebičnosti i samozataji in utvrdeni u radu. Načrt za budučnost neka bude merilo naših sila: što odlučite, ono m o r a te i u č i n i t i. Ali ne budite tesnogrudni, jer mnogo, vrlo mnogo možete učiniti samo ako hočete. To stoji samo do Vaše istrajnosti pri radu. Prvi, glavni i najvažniji rad svakoga sokolskega društva je uzgoj pri telesnom vežbanju: usavršivanje lizičkih, moralnih i intelektualnih sposobnosti pojedinaca. Ali sokolsko društvo ne vrši svoje dužnosti izcrpljivo, ako kod sokolskog uzgoja sudeluje samo neznatan deo članstva, jer je s v e članstvo pozvano da suraduje, a sem toga mora da ima svako jugoslovensko sokolsko društvo i svoj sokolski naraštaj i decu. I to je račun budučnosti, jer bez naraštaja i dece ne možemo si pomisliti pravilnoga razvoja i napretka. Kada si uzgojimo dobar naraštaj, on d a čemo moči računati s boljim razvitkom našega Sokolstva. U to svrhu trebamo dobrih uzg&jatclja. Kakvi su uzgajatelji — sokolski prednjači, to stoji pre svega do njihove požrtvovnosti i dobre vclje. Istrajnost i ljubav za sokolski rad često važe više nego stručna izobrazba. Do stručnog vaspitanja doepeš, ako ga ozbiljno za njim težiš. Za to imaš dandanas sredstava na izbor. Prosvetni odbori neka pomažu prednjacima. Sporazuman rad preduvet je za uspeh. U tom smislu i u tom sm&ru neka radi i društvena uprava. I svatko, kojigod je primio bilo kakvu funkciju, ne sme da zaboravi nikada da je preuzeo sokolsku dužnost. Sokolska dužnost treba da bude za svakoga brata in za svaku sestru sveta stvar. Ako znaš da ne češ moči vršiti dužnosti, ne primaj jer, akd primiš, vrši; ako primiš pa uvidiš da ne možeš, onda položi čast! -Ali ne zaboravi, da je tvoja dužnost da primaš funkciju ako si za nju sposoban. Tko radi sebičnosti ne pri m a sokolske dužnosti, nije vredan so kol s koga imena. Naše je Sokolstvo mlado i u razvoju. Mnogo mu ljudi treba, da se zanj žrtvuju. I kako je žrtva teška i potrebita, tako je i uspešna. U Sokolstvu ima svaka žrtva uspeha. Ujedno neka nam bude svaka žrtva prijatna, jer najviši etički temelj imaju nesebične žrtve za dobrobit svoga naroda i svoje ljubljene domovine. Bračo i sestre I Posebna dužnost nove dobe, u koju ulazimo s današnjom glavnom skupštinom, jesu takoder I. mcđusletne utakmice JSS. Priredit čemo ih, da oživimo naš uzgoj na vežbalištima, da dobe brada i sestre sredstvo za bratsko medusobno natecanje. Pomislite pri tom, da sudeluju na pripravama za te utakmice sva brada i sve sestre širom naše domovine, da svi idu za tim da postignu što više, da bude njihova priprava a time i njihov uzgoj što bolji. Da podignemo naš uzgoj, da pokročimo napred, u tu se svrhu pripravljajmo za teške utakmice. Neka dakle ne izostane nitko. Utakmice su tako priredene da može sodelovati u njima svaki v e ž b a č i svaka vežbačica. Ostala braćo, koja več ne možete izvadati telesnih vežbi, pomagajte nate-cateljima interesovanjem za njihove priprave, nabiranjem doprinosa ili drugim sredstvima, kojih ima svako sokolsko društvo dovoljno za svaki sokolski rad. Tako učinite svi članovi i članice u društvu s naraštajem i poverenom Vam decom jedinstvene i bratski složne sokolske obitelji, koji ste svesni svojih dužnosti prema sebi, narodu i domovini. Te dužnosti vršite u lju-bavi za uzvišene sokolske ciljeve i u to ime primite ponovno naš bratski ' pozdrav! Zdravo I Starešinstvo Jugoslovenskoga sokolskoga saveza Engelbcrt Gangl, starosta. Miroslav Ambrožič, Dr. Riko Fux, načelnik. tajnik Sklepi odborove seje JSS. dne 14. decembra 1924. v Ljubljani. Z ozirom na neredno poslovanje društvenih funkcijonarjev, zlasti z ozirom na neredno plačevanje poreza, se opozori vse župe na predpise pravilnika gospodarskih odsekov, ki so objavljeni v knjigi Organizacija JSS., glasom katerih morajo župe izvrševati revizijo pri društvih. Župam se nalaga, da te predpise pravilnika pri predstoječih glavnih skupščinah društev izvrše. Ves zaostali porez se mora plačati, in sicer: prva polovica do 15. februarja 1925., druga polovica do glavne skupščine JSS. meseca marca. Župe, ki ne plačajo poreza, izgube pravico do toliko delegatov, za kolikor članov niso plačale poreza. Župi Bjelovar in Celje se izreče zahvala za redno plačevanje poreza. Prepise zapisnika odborove seje se odpošlje z vsemi prilogami župam, da pojasnijo društvom finančno stanje JSS. Župe, ki se niso udeležile odborove seje in se tudi opravičile niso, se pozovejo k redu. V svrho sanacije vsesokolskega zleta v Ljubljani se uvede obvezni enkratni prispevek tako, da plača vsako društvo za vsakega člana 20 Din do 1. marca 1925. Društvom se prepusti, da pridobe te zneske bodisi z nabiranjem, bodisi z raznimi prireditvami. Pozove se jih pa, da ta prispevek čim-prej plačajo. Starešinstvo JSS. se pooblasti, da izvede sokolsko loterijo. Proračun za leto 1925. se sprejme v celoti neizpremenjen. Skupščina JSS. se vrši meseca marca 1925. v Brodu na Savi. Dan določi starešinstvo. Odobri se predlog zbora župnih načelnikov, da se vršijo medzletne tekme leta 1925. na Vidov dan v Beogradu. V JSS. se sprejme 22 novih društev, ki se dodelijo pristojnim župam. Za posebne sokolske zasluge se podeli plaketa JSS. bratu dr. Lazarju Caru, Zagreb; br. Dragotinu Šulceju, Zagreb, ter br. Miroslavu Vojinoviču, Beograd. Za izredno požrtvovalno delo in vzdrževanje stikov med češkoslovaškim in jugoslovenskim Sokolstvom se podeli plaketa JSS. br. Vincencu Štepaneku, namestniku staroste COS. Župi Osijek se dovoli naslov: Sokolska župa Strossmayer v Osijeku. /Z STAREŠIN S TV A /55. — XXXVI. redna seja starešinstva JSS. dne 10. novembra 1924. Navzoeni: Gangl, Ambrožič, Bajželj, Čobal, Deu, Fettich, Fux, Hadži, Jamar, Jeras, Kajzelj, Lozej, Marolt, Miklavc, Poženel, Rupnik, Švajgar, Trdinova. — Opravičen Turk. Starosta br. Gangl poroča, da je odličnemu književniku Branislavu Nušiču povodom liOletnice njegovega rojstva in 401etnice književnega delovanja v imenu JSS. pismeno čestital. Ravno tako tudi br. Viktorju Heumerju v Zagrebu povodom oOletnice njegovega rojstva. Tajnik br. Fux objavi vabilo k slavi vojaške bolnice v Ljubljani in vabi brate, da se po možnosti te proslave udeleže. Br. Kajzelj poroča o stanju blagajne. Br. Hadži poroča v imenu prosvetnega odseka o dopisu sokolskega društva v Drnišu, ki meni, da bi bilo prav, če bi se k zaobljubi pritegnilo vse izvršujoče in podporno članstvo s pristavkom, da kdor bi ne hotel položiti zaobljube, bo izključen. V imenu odbora predlaga društvu v Drnišu odgovoriti, da je le zaobljuba novih članov obligatorna, da pa je priporočljivo, ako se da izvesti zaobljuba tudi za vse ostalo članstvo. — Sprejeto. O tem sklepu se bo društvo obvestilo potem Glasnika. Kr. Švajgar poroča za statistični odsek, da je stanje aktivnih društev 439, da so statistične tiskovine v tisku in da bodo v kratkem razposlane. Načelnik br. Ambrožič poroča o seji zbora župnih načelnikov dne 1. novembra. Ob priliki medzletnih tekem ne bo nobenih drugih večjih telovadnih prireditev, ampak eventualno le kaka prireditev, ki bi pripomogla k finančnemu uspehu. Odprto pa je še vedno vprašanje, kdo bo medzletne tekme financiral. Dalje poroča, da se je v tekmovalni red sprejela določba, da dobi prva vrsta moškega in ženskega višjega oddelka prehodno nagrado, ki jo obdrži toliko časa, dokler ne preide na drugo društvo. Nadalje poroča o načrtu nagrad za prvake. Omenja, da imajo Čehi v ta namen posebne kolajne, ki jih dobe prvaki pri medzletnih in saveznih tekmah. Na zboru župnih načelnikov se je govorilo o tem, da naj obliko teh nagrad določi starešinstvo dogovorno s T. O., vendar tako, da’ ne bi nihče dobil dragocenih daril, s katerimi bi se lahko okoristil, ampak samo lep spomin; sicer pa to vprašanje še ni aktualno. Glede natiska vaj predlaga, da naj se slovenski tekst natisne v prihodnji številki Glasnika in da naj se zato izpustita dve številki Glasnika in enkrat priloga. Treba bo seveda vaje ponatisniti in prevesti v srbohrvaščino. Starosta da sklepe, v kolikor potrebujejo odobrenja starešinstva, na glasovanje. 1.) Sklep glede medzletnih tekem na Vidov dan v Beogradu. (Sprejet.) 2.) Predlog zaradi prehodnih daril še ni aktualen. (Pritrdi se mu v principu.) 3.) Predlog glede natisa vaj v Glasniku. (Sprejet.) 4.) Predlog glede natisa tekmovalnega reda. (Sklene se, da naj se tozadevno dogovorita T. O. in gospodarski odsek.) 5.) Predlog glede daril prvakom in prvačicam še ni aktualen. Načelnik, br. Ambrožič, poroča dalje o vprašanjih, ki jih je stavila Mednarodna telovadna zveza in o odgovorih nanje. MTZ. je vprašala, če ugovarjamo proti sprejemu državnih telovadnih organizacij Uruguay, Chile in Španske v Zvezo. (Odgovorilo se je, da ni ugovora.) Če nimamo nič proti temu, da se sprejmeta dve švedski državni organizaciji v zvezo. (Odgovorilo se je, da se proti temu protestira.) Če smo zadovoljni s tem, da se na prihodnji olimpijadi sestavijo vrste iz šestih tekmovalcev. (Odgovorilo se je, da s tem soglašamo.) Če smo za to, da se pripusti namestnike vedno k tekmovanju. (Odgovorilo se je, da soglašamo.) Končno je MTZ. prosila, naj naznanimo enega svojega elana kot zastopnika v Mednarodni tehnični odbor. T. O. je določil poročevalca. Br. Čobal vprašuje, v katerem stadiju je vprašanje reorganizacije mednarodnega tekmovalnega reda. Br. Ambrožič odgovarja, da se na tem dela. Br. starosta poroča, da se v kratkem vrši odborova seja ČOS. in kmalu nato telovadnih organizacij in vsi oni telovadci, ki so se udeležili aktivno olimpijade v Parizu. — Udeležba komunističnih telovadnih organizacij se prepove. Švicarji popisujejo po svoje olimpijsko tekmo. Niti vrsta niti referent nista zadovoljna z načinom tekme. IZ UPRAVNIŠTVA Prihodnje leto bo izhajal Sokolski Glasnik, kakor letos, dvakrat na mesec. Imel pa bo dve prilogi: Jugoslovenski Sokol, kakor letos, in prilogo za prednjake in prednjačice: P r e d n j a k. Jugoslovenski Sokol in Prednjak bosta priložena po enkrat na mesec v obsegu 16 strani. Sokolski Glasnik z obema prilogama bo stal letno 40 Din. I. MEDZLETNE TEKME JSS. PRILOGA „SOKOLSKEMU GLASNIKU“ ŠT. 21.-23. LETA 1924. V Ljubljani, dne 15. novembra 1924. Jugoslovenskemu Sokolstvu ! Bratje in sestre! Izvršujoči sklepe zbora župnih načelnikov razpisujemo I. medzletne tekme Jugoslovenskega sokolskega saveza, ki se bodo vršile po dosedanjih sklepih v zadnjih dneh meseca junija 1925. v Beogradu. Medzletnih tekem se lahko udeleži in naj se udeleži vsak telovadec in vsaka telovadka JSS. Vršile se bodo namreč na ta način, da se medzletne tekme izvršijo najprej v vseh društvih JSS. Najboljši v društvenih tekmah in oni, ki bodo dosegli v društvenih tekmah po tekmovalnem redu predpisano število točk, se bodo udeležili potem župnih tekem. Oni bratje in sestre, ki bodo dobili v župnih tekmah po tekmovalnem redu predpisano število točk, se bodo udeležili končno s a v e z-n i h tekem. Medzletne tekme so poleg vsesokolskih zletov največje in najvažnejše prireditve Sokolstva. Obenem so to prireditve celokupnosti, kajti vsak član, vsaka članica ima dolžnost in priliko za sodelovanje. Medzletne tekme so razen tega prireditev, ki traja sedem mesecev: od dneva razpisa do konca saveznih tekem. Ves ta čas je posvečen enotnemu, silne j še mu, živahnejšemu delu v vseh telovadnicah JSS., enotnemu in p estrejšemu vzgajanju vseh jugoslovenskih Sokolov in Sokoli c. Zatorej moramo sodelovati vsi jugoslovenski Sokoli in Sokolice z veseljem in navdušenjem, da dosežemo čim večje uspehe pri tekmah in čim večje notranje koristi od priprav za te km e, od sokolske vzgoje. Sokolska vzgoja nam bodi predvsem pred očmi: vzgoja za utrjenje in oplemenitev našega naroda, vzgoja, ki naj zvišuje občne sile naše ljubljene domovine. Bratom načelnikom in sestram načelnicam naročamo, da prečitajo in obrazložijo naš poziv vsemu članstvu ter takoj prično s pripravami za I. medzletne tekme. Priprave naj bodo vestne in vztrajne! Uspehi so odvisni od dela vsakega posameznika! Zdravo! Načelništvo Jugoslovenskega sokolskega saveza, Miroslav Ambrožič načelnik JSS. Posebni predpisi za /. medzletne tekme JSS. 1.) Tekmuje se po tekmovalnem redu JSS., sprejetem na seji zbora župnih načelnikov dne 1. novembra 1924. 2.) Člani tekmujejo v vseh tekmovalnih panogah, ki so navedene v poglavju I. (občne določbe), točki 7.) tekmovalnega reda, razen v tekmi D., in sicer je tekma A. (Tekme vrst in posameznikov v vrstah) obvezna za vsako društvo toliko, da se mora vsako društvo za tekmo pripravljati ter tekmo izvesti vsaj v društvu in v župi. > Tekma A. (Tekme vrst in posameznikov v vrstah) obsega: a) V v i š j e m oddelku: Po eno predp sano vajo na drogu, bradlji, konju na šir z ročajema; sestavljen skok v višino in daljino, tek na 100 y, plezanje po vrvi, metanje diska. b) V srednjem oddelku: Po eno predpisano vajo na drogu, bradlji, konju na šir z ročajema; skok v višino ali skok v daljino, tek z nizkimi ovirami, suvanje krogle (z desno in levo roko). c) V nižjem oddelku: Po eno predpisano vajo na drogu, bradlji, konju na šir z ročajema; skok v višino ali skok v daljino, tek na 100 y, suvanje krogle (z desno in levo roko). Za orodja: drog, bradljo, krege predpisuje savezno tehnično vodstvo po pet vaj, izmed katerih se pri tekmi izvaja izžrebana vaja; za konja na šir so predpisane po tri \aje izmed katerih se pri tekmi izvrja izžrebana v obe strani; srednji in nižji oddelek vadita oba skoka: v višino in v daljino, ker bo izvesti pri tekmi izžrebani skok (ali v višino ali v dalj no). č) Razen tega izvajajo pri tekmi vsi oddelki eno izmed predpisanih štirih prostih vaj. Za prostovoljne vaje veljajo določbe tekmovalnega reda JSS. Za prostovoljne vaje pri tej tekmi so določene za višji in srednji oddelek vaje na krogih. Tekma B. (Tekme posameznikov za prvenstvo JSS.) obsega vse, kar je predpisanega za to panogo tekme v tekmovalnem redu JSS. Tek 120y z visokimi ovirami. Tekme C., Č. in E. po tekmovalnem redu JSS. 3.) Članice tekmujejo v tekmi A., ki je, 1 akor za člane, obvezna tudi za članice. Za tekmo so veljavne posebne d ločbe za ženske tekme tekmovalnega reda JSS. (poglavje XI.). Razen tega tekmujejo članice v drugih panogah, kolikor ima zanje tekmovalni red posebne določbe. V tekmi E. lahko nastopajo člani in članice skupno. Tekma A. (Tekma vrst in posameznic v vrstah) obsega: a) V višjem oddeli u: Po eno predpisano vajo na bradlji, na konju, na krogih in na gredi; skok v daljino, metanje žoge, tek. b) V srednjem oddelku: Po eno predpisano vajo na bradlji, na konju, na krogih in na gredi; skok v daljino, metanje žoge in tek. c) V nižjem oddelku: Eno vajo na gredi, sestavljen skok v višino in daljino, metanje žcge in tek. č) Vsi trije oddelki inajo razen tega po eno prosto vajo s posebnim predpisanim nastopom (redovne vaje na povelje). Izmed predpisanih vaj se bo na tekmi izvajala po ena izžrebana vaja. 4.) Vsa društva morajo takcj, kakor hitro bodo vaje izdane, pričeti s pripravami za tekmo. 5.) Vsa društva morajo izbirne tekme izvršiti do 30. aprila 1925., vse župe pa do 15. maja 1925. Župna tehnična vodstva v tem pogledu nadzorujejo društva ter sporazumno odrejajo čas izbirnih tekem. 6.) Po izvršenih društvenih in župnih izbirnih tekmah je priglasiti v zmislu predpisov tekmovalnega reda vse po določilih tega reda za savezno tekmo izbrane tekmovalce in tekmovalke za I. medzletne tekme JSS. Predpisane tekmovalne vaje za tekmo članov v panogi A (tekme vrst in posameznikov v vrstah) Proste vaje Hitrost: zmerna. Temeljna postava: spetna stoja — priročiti (prsti iztegnjeni, palca spredaj). Vsaka sestava štirikrat. Po četrti izvedbi prvih treh sestav je preiti v odmor: prednožna stoja z d. ven — roke napognjene na križu. Koncem četrte sestave je vztrajati zaradi sledečega sestopa v pozoru. Prva sestava. I. 1. Z nizkim vzponom na 1. izstopna stoja z d. naprej — skozi predročenje, hrbta ven, odročiti gor, hrbta dol, pogled poševno gor; 2. a)* v stoji drža — zasuk rok, hrbta gor; b) Vz obr. v 1. (na prstih obeh nog) v odnožno stojo z d. (1. ostane v vzponu) — po najkrajši poti priročiti, hrbta spredaj; 3. s prisunom z d. (v vzponu) čepenje — predročiti, hrbta gor; 4. a) drža; b) vzravnava v vzpon — z rokama drža; II. 1. izpad z d. vstran, odklon vi. — odročiti, hrbta gor, (roke vzporedno z 1. nogo); 2. v stoji drža — čelni krog z d. dol, in spojeno: 3. % obr. v 1. (na petah obeh nog) v zagib z d., vzklon in zmeren zaklon (trup in 1. noga v ravni črti) — predročiti (d. z lokom dol), hrbta gor (vsled zaklona smere roke poševno gor), pogled na roke; 4. a) drža; b) pričeti prihodnji gib; III. 1. z odrivom z d. prenos teže telesa na 1. in izpad z d. naprej, vzklon in zmeren predklon (trup v ravni črti z 1. nogo) — odročiti, hrbta gor; 2. drža; 3. vzravnava, vzklon, cel obr. v 1. (na petah obeh nog) in predgib z 1., zmeren predklon — priročiti, palca naprej in (po obratu) z d. skozi predročenje vzročiti, hrbet nazaj, z 1. priročiti, hrbet naprej (roki, trup in d. noga v ravni črti); 4. drža; IV. 1. vzravnava na 1. in izstopna stoja z d. naprej, vzklon — predročiti, d. z lokom nazaj, 1. roka počaka d. v priročenju, nato preideta obe v predročenje, hrbta rok gor, in spojeno: * Kjer je četrtinka razdeljena na osminki, štej dvozložno («dva — in»)! 2. y2 obr. v 1. (na prstih obeh nog) v odnožno stojo z d. — z lokom gor odročiti z 1., hrbet gor (d. ostane na mestu in preide tako v odročenje), in spojeno: čelni loki dol do vzročenja, hrbta ven, in spojeno: 3. s prisunom z d. spetna stoja — zasukati roki, dlan ven, in spojeno: skozi odročenje priročiti, hrbta ven; 4. drža. Druga sestava. 1. a) y2 obr. v 1. (na 1. peti in d. prstih) v zanožno stojo z d. — odročiti, hrbta gor, in spojeno: b) v stoji drža— s spodnjimi lehtmi čelni krogi gor; 2. drža; 3. a) izstopna stoja z d. naprej — skozi priročenje predročiti, hrbta ven, in spojeno: b) cel obr. v 1. (na prstih obeh nog) v zanožno stojo z d. noter — predročiti, 1. skozi vzročenje, d. skozi priročenje, hrbta ven; 4. odkoračna stoja z d. vstran (široka) — odročiti, dlani gor; 1. odročno upogniti, pesti stisnjene nad ramama, hrbta gor; 2. a) suniti gor, hrbta ven, pogled gor; b) zasuk rok, hrbta nazaj, prste iztegniti; 3. predklon (vodoravno) — predročiti, hrbta gor (spredaj); 4. drža; 1. Vz obr. v 1. (na petah obeh nog), vzklon in predgib z 1., zmeren predklon — z 1. vzročiti, z d. priročiti, hrbta ven (roke trup in d. noga v ravni črti); 2. drža; 3. a) vzravnava na 1., vzklon in s prednoženjein z d. cel obr. v 1. (na prstih 1. noge), zanožiti z d. — vzročiti, d. z lokom dol, hrbta ven; b) čepna vzpora zanožno z d. — skozi predročenje opreti roke ob prstih 1. noge na tla; 4. s prisunom z 1. ležna opora sklecno za rokama; 1. z odrivom sonožno vzravnava v spetno stojo — skozi predročenje vzročiti, hrbta ven; 2. yz obr. v 1. (na peti 1. in prstih d. noge) v zanožno stojo z d. — z 1. predročiti, hrbet gor, z d. s krogom nazaj vzročiti, hrbet nazaj; 3. s prisunom z d. spetna stoja — z d. predročiti, zasukati hrbta ven, in spojeno: priročiti, hrbta ven; 4. drža. Tretja sestava. 1. Odročiti, hrbta nazaj; 2. a) vzročiti, hrbta ven; b) zasuk rok, hrbta nazaj; 3. čepna vzpora zanožno z d. — skozi predročenje opreti roke ob prstih 1. nege na tla; 4. a) drža; b) vzravnava na L, zanožiti z d., predklon (vodoravno) — odročiti, hrbta gor; II. 1. vzklcn in izstojma steja z d. naprej — skozi priročenje predročiti gor, hrbta ven; 2. a) d. zaročno skrčiti, roka ped pazduho, hrbet ven; b) izstepna stoja z 1. naprej s % zasukom stopala vi. — z rokama drža; 3. izpad z d. naprej, zmeren predklon (trup in 1. noga v ravni četi) — z d. suniti v predročenje % gor, hrbet ven, 1. zaročno skrčti, roka pod pazduho, hrbet ven [kakor prej z d. pod II. 2. a)]; 4. a) drža; b) vzravnava na d. v zanožno stojo z 1., vzklon — suniti z 1. v predročenje gor, hrbet ven, z d. drža, in spejeno: III. 1. cel obr. v 1. (na prstih cbeh neg) v zanožno stejo z d. — z 1. skezi vzročenje predročiti, hrbet ven, d. odročno skrčiti, prsti na tilniku, hrbet nazaj; 2. a) izpad z d. naprej, zmeren predklon — z d. suniti gor, hrbet ven in spejeno mahniti v predročenje gor, z 1. skozi priročenje zaročiti, hrbta ven (roke vodoravno, trup in 1. noga v ravni črti); b) vzravnava, vzklcn in % obr. v 1. (na peti 1. in prstih d. noge) v ednežno stojo z d. — odrečiti, hrbta nazaj (1. zasukati naprej); 3. vzročiti, hrbta ven; 4. drža; IV. 1. skrižna stoja z d. spredaj — s čelnimi loki noter odročiti, hrbta gor; 2. cel obr. v 1. (na prstih obeh nog) v spetno stojo — z rokama drža; . 3. priročiti, palca naprej; 4. drža. Četrta sestava. I. 1. a) Umik z 1. nazaj, zmeren predklon (trup in 1. noga v ravni črti) — predročiti, hrbta gor (roke vsled predklona poševno dol); b) vzravnava na d., zanožiti z 1., vzklon — v predročenju drža, in spojeno: 2. a) izstepna stoja z 1. naprej — odročiti, hrbta gor, in spojeno: b) izstepna steja z d. naprej — skezi zaročenje priročiti, hrbta ven, in spejeno: 3. izstopna st( ja z 1. naprej — skezi predročenje vzročiti noter, hrbta ven (konci prstov se dotikajo), pogled gor; 4. drža; II. 1. cel obr. v d. (na prstih obeh nog) v zanožno stojo z 1. noter — po obratu odročiti, hrbta gor; 2. a) cel obr. v 1. (na prstih obeh nog) v zanožno stojo z d. — v odročenju drža, in spojeno: b) cel obr. v 1. (na peti 1. noge), zanožiti z d. — z 1. predročiti, hrbet gor, z d. zaročiti, hrbet ven, in spojeno: 3. izpad z d. nazaj — z d. z lokom dol vzročiti, pest, hrbet ven, 1. roka v bok, palec zadaj (komolec smeri naravnost vstran); 4. drža; III. 1. z odrivom z d. vzravnava in zanožiti z d. — z d. bočni krog nazaj (v vzrcčenje, hrbet ven), z 1. drža; 2. izpad z d. naprej, zmeren predklon (trup in 1. noga v ravni črti) — z lokom nazaj z d. priročiti, z 1. suniti dol, stisniti pesti, in spojeno: oberočno predročiti gor, hrbta ven (roke vodoravno); 3. drža; 4. vzravnava, vzklon, % obr. v 1. (na prstih 1. noge) in skrižna stoja z d. spredaj — odročiti, leva skozi vzročenje, hrbta gor, prste iztegniti; IV. 1. cel cbr. v 1. (na prstih obeh nog) v,spetno stojo — skozi priročenje, hrbta ven, cdrcčiti, hrbta gor; 2. a) čepenje — skozi priročenje predročiti, hrbta ven; b) vzravnava v vzpon spetno — v predročenju drža; 3. spetna stoja — priročiti, palca naprej; 4. drža. Nižji oddelek Drog 1. S kcleboni v vesi spredaj z nadprijemom: v predkolebu naupor v obesi v levem podkolenju zunaj rok — toč v obesi v levem pod-kolenju nazaj — premah odnožno z levo nazaj v vzporo spredaj — sevlek naprej v veso vznosno spredaj — polagoma v prednos (drža) — vesa — seskok. 2. Iz vese spredaj z nadprijemom: vzmik spredaj — podmetno koleb — v predkolebu obesa v desnem podkolenju zunaj rok — z zamahom z levo vzmik v obesi v desnem podkolenju — preprijem z desno v podprijem (zunaj desne noge) — s premahom odnožno z levo naprej in polobratom v desno seskok. 3. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: naupor vzklopno — spad nazaj v veso vznosno — naupor v obesi v desnem podkolenju zunaj rok — preprijem soročno v podprijem — toč v obesi v desnem pod- kolenju naprej — preprijem soročno v nadprijem — premah odnožno z desno nazaj — poveš nazaj v veso — prednos z levo — prednos z desno, 1. spustiti — vesa — seskok. 4. Iz vese spredaj z nadprijemom: vesa vznosno spredaj — prevlek skrčilo v veso vznosno zadaj — vesa strmoglavo — razovno v veso zadaj — s spuščenjem leve roke dvojni obrat v desno v veso spredaj z nadprijemom — vzmik spredaj — podmet s polobratom v levo. 5. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: na upor jezdno z desno znotraj rok — toč jezdno nazaj — cel obrat v levo — s spadom / nazaj in s prevlekom z levo podmet. Bradlja 1. Iz stojne zgibe čelno znotraj bradlje z nadprijemom na sprednji lestvini, naskokoma: vzmik spredaj v ležno vzporo čelno za rokama — premah odnožno z levo in s polobratom v desno vsed prednožno z levo na levo lestvino zunaj (do seda raznožno pred rokama) — premah prednožno noter — z zakolebom stoja na ramenih — preval upognjeno naprej in vsed prednožno obenožno na levo lestvino zunaj — premah prednožno obenožno noter — zanožka v desno. 2. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s pred-kolebom opora na lehteh vznosno — zakoleb — pri predkolebu vzpora do raznožnega seda pred rokama — premah prednožno obenožno noter — odsun v oporo na lehteh — vzpora vzklopno — kolo zanožno z desno čez desno lestvino — premah prednožno z desno čez levo lestvino — premah zanožno z levo čez levo lestvino in seskok. 3. Znotraj bradlje bočno naskokoma: skleca — vzpora — prednos — zakoleb in kolo zanožno z levo čez levo lestvino — kolo prednožno z levo čez desno lestvino — prednos — z zakolebom ležna vzpora raznožno za rokama — predkoleb in prednožka v desno. 4. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s predkole-bom opora na lehteh vznosno — vzpora vzklopno — (pri predkolebu) premah prednožno z desno čez levo lestvino — premah zanožno z levo čez levo lestvino s polobratom v desno v ležno vzporo za rokama čelno desnonožno in kolo odnožno z levo s polobratom v desno v sed prednožno obenožno na desni lestvini (zunaj) — s polobratom v levo in preprijemom z desno na sprednjo lestvino: ležna vzpora za rokama čelno in odbočka v levo. Znotraj bradlje bočno naskokoma: skleca — vzpora — predkoleb — z zakolebom stoja na ramenih — preval upognjeno naprej v vznosno oporo na lehteh — zakoleb — vzpora vzklopno v raznožni sed pred rokama — premah prednožno z desno noter — premah zanožno z desno čez levo lestvino s celim obratom v desno in seskok. Konj na šir z ročajema 1. Oprijem na ročajih spredaj, naskokoma: premah skrčno naprej v vzporo zadaj na ročajih — premah odnožno z levo nazaj — premah odnožno z desno nazaj — kolo odnožno z levo — odbočka v levo. 4 2. Oprijem z levo na vrat, z desno z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, naskokoma: premah odnožno z levo navzad v jezdno vzporo na ročajih — premah odnožno z desno nazaj — kolo prednožno z desno — prednožka v desno čez hrbet. 3. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnožno z levo zunaj — premah odnožno z levo nazaj — kolo prednožno z levo — kolo odnožno z desno — premah odnožno z desno naprej — premah odnožno z levo naprej — premah odbočno v desno nazaj — seskok. Srednji oddelek Drog 1. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: naupor vzklopno — toč v opori spredaj nazaj — spad nazaj v veso vznosno — prevlek z desno in naupor jezdno z desno znotraj — cel obrat v levo — premah odnožno z levo nazaj v vzporo spredaj — poveš nazaj v prednos (drža) — vzvlek spredaj — spodAet s celim obratom v desno. 2. Vesa spredaj z nadprijemom — prednos — vesa vznosno — prevlek v veso vznosno zadaj ob skrčenih nogah — sunkoma v razovko v vesi zadaj (drža) — razovno v veso zadaj — sklonjeno v veso vznosno zadaj — prevlek v veso vznosno spredaj — vzvlek spredaj — spad nazaj v veso vznosno spredaj — naupor vzklopno — odkoleb naprej v veso spredaj — v predkolebu prevlek v veso vznosno zadaj in podmet nazaj. 3. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: z zakolebom naupor — toč v vzpori spredaj nazaj — spad v veso vznosno — naupor vzklopno — sevlek naprej v veso vznesno — prevlek v veso vznosno zadaj — sunkoma v veso strmoglavo zadaj — vzvlek zadaj in s prepr.jemom sc ročno v podpri jem toč v skleku zadaj n;: p rej do vzpore — pre-prijem v nadprijem — predncs v vzpori — seskok naprej. 4. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: vzmik spredaj — spad nazaj v veso vznosno — naupor vzl lcpno — premik — v predkolebu cel cbrat v levo navspred v veso spredaj z dvcprijemrm (leva pod-prijem) — vzmik zadaj — cel cbrat v levo v vzporo spredaj — sevlek naprej v razovko v vesi spredaj ob skrčeni desni nogi — s pri-noženjem z desno vesa — seskok. 5. Vesa spredaj z nadprijemom — predncs — vznosna vesa in prevlek v vznesno veso zadf j — vesa strmoglavo zadaj — nauper pra-p< rno s celim cbratom v levo v vzporo spredaj z nadprijemom — spad nazaj v veso vznesno — naup r vzklepno in premah odnožno z desno mprej noter — sed in preprijem se ročno v podprijem — toč jezdno naprej — preprijem serečno v radprijem in toč jezdno nazaj — s spadom nazaj in s prevlekom z desno podmet. Bradlja 1. Na zadetku (s čelom proti bradlji) bočno naskokoma: vzpora in premah odnežno z levo v prednos obenožno — premah predn' žno z levo na desno lestvino — kclo odnožno z desno čez desno lestvino s celim obratom v levo in preprijemom z levo za telo in vsed prednožno z desno na d. lestvino zunaj (do seda raznožno pred rokama) — premah prednožno ebenežno noter — tdsun v opero na lehteh — preval nazaj v stojo na ramenih — pelagoma v razovko s pedporo eb desnem komolcu — predkeleb in 1 olo prednežno z desno Čez levo lestvino — kolo zanežno z desno čez desno lestvino in pred-nožka v levo. 2. Iz strjne vese čelno znotraj bradlje z nadprijemom na sprednji lestvini: skezi prednos vzvlek spredaj v ležno vzporo za rol ama — premah prednožno z desno in premah zanržno z levo s pclobratom v desno v bočm vzporo — z zakolebom stoja na ramenih — preval upegnjeno nfprej v vznrsno opero na lehteh — z zakelebem vzpora do višine razevke (naznačiti) — predncs — pelebrat v levo navspred (v prednosu drža) —sesl ok naprej. 3. Znotraj bradlje točno naskokoma: ep^ra na lehteh in s pred-kolebom ep ra na lehleh vznesno — z zakelebom vzpora in kolo zanožno z desno čez desno lestvino — kclo prednožno z desno čez levo lestvino — pri predkolebu cel obrat v levo soročno — spad v vznosno oporo na lehteh — preval nazaj v stcjo na ramenih — z razročenjem in spuščenjem nog in trupa nazaj v oporo na lehteh, pri predkolebu vzpora in predncžka v desno s polobratom v levo. 4. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s pred-kolebom opera na lehteh vznosno — zakeleb — predkoleb in preval nazaj v stojo na ramenih — polagoma v razovko s podporo ob desnem komolcu — odsun nazaj — vzpora vzklopno — strig zanožno s celim obratom v levo v sed raznožno pred rokama — premah Prednožno obenožno noter — zanožka v desno s celim obratom v levo. 5. Na začetku (s čelom proti bradlji) bočno naskokoma: naupor vzklopno v razovko s spodporo ob desnem komolcu — uleknjeno v ramensko stcjo — polagoma razovno skozi skleco v prednes v vzpori — zakoleb in premah odnožno z desno čez desno lestvino (brez dotika) — premah prednežno z desno nazaj čez levo lestvino (desna pred levo) — raznožka nazaj do stoje na tleh z oprijemom za lestvini. Konj na šir z ročajema 1. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnožno z desno zunaj — premah odnožno z desno nazaj — kolo odnožno z levo — kolo prednožno z desno — premah odbočno v levo — kolo zanožno z levo — Premah zanežno z levo v jezdno vzporo na ročajih — strig odbočno v levo — strig odbočno v desno — premah odnožno z levo naprej — kolo odnožno z desno nazaj — odbočka v desno nazaj. 2. Oprijem z levo na vrat, z desno na sprednji ročaj, naskokoma: kolo prednožno z desno — premah odbočno v levo v vzporo zadaj na vratu in sprednjem ročaju — kolo zanožno z levn in kolo prednožno z desno navspred v vzporo spredaj na ročajih — kolo odnožno z levo — kolo prednožno z desno — premah odbočno v levo naprej m prednožka v desno navspred. 3. Oprijem z levo na vrat, z desno z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, naskokoma: kolo odnožno z desno s celim obratom v levo v vzporo zadej na ročajih — premah odbočno v levo nazaj ~~ kolo prednožno z levo — kolo odnožno z desno — premah od-bočno v desno naprej v vzporo zadaj na ročajih — kolo odnožno z levo — kolo zanožno z desno in kolo prednožno z levo navspred s Polobratom v levo do stoje na tleh (desni bok ob konju). 1. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom naupor — toč naprej — prednos — z dviganjem trupa (sklonjeno) stoja sklecno — premet naprej v veso — s predkolebom prevrat nazaj raznožno v stojo na tleh. 2. Vesa — zgiba — polagoma izvinek naprej v vznosno veso — zakoleb — predkoleb in naupor vzklopno — prednos — polagoma vzpora in poveš (naprej) v razovko v vesi zadaj — izvinek nazaj v razovko v vesi spredaj s prednožno pokrčeno desno nogo — sunkoma prinožiti k levi in z zakolebom seskok. 3. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom vzmik spredaj — spad (nazaj) v vznosno veso — izvinek nazaj — naupor vzklopno — spad (nazaj) v vznosno veso in z izvinkom nazaj seskok. 4. Vesa — naupor tezno soročno — prednos — polagoma toč naprej (sklonjeno) — zakoleb — spad (nazaj) v vznosno veso — naupor vzklopno — zmik (naprej) v vznosno veso — z zakolebom izvinek naprej — zakoleb — s predkolebom prevrat nazaj snožno v stojo na tleh. * 5. Vesa — prednos — vznosna vesa zadaj ob skrčenih nogah — sunkoma razovka v vesi zadaj — izvinek nazaj — naupor vzklopno — z zakolebom sklecna stoja raznožno (z naslonom na vrvi) — premet naprej v veso in z zakolebom izvinek naprej — zakoleb — s predkolebom vznosna vesa zadaj — raznožka naprej v stojo na tleh. Višji oddelek Drog 1. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: v predkolebu prevlek v veso vznosno zadaj in naupor trzoma v vzporo zadaj — spad nazaj in prevlek snožno v veso vznosno spredaj — naupor vzklopno — premik — veletoč nazaj — velevzmik — poveš nazaj v prednos v vesi spredaj — vznosna vesa in prevlek v veso strmoglavo zadaj — naupor praporno v vzporo zadaj — prednos — vzpora in prednožka v levo navzad. 2. Vesa spredaj z nadprijemom — naupor tezno soročno — cel obrat v levo v vzporo zadaj s pcdprijemom — poveš naprej v razovko v vesi zadaj — razovno v veso strmoglavo zadaj — prevlek sonožno v veso vznosno spredaj — vzvlek spredaj — zamah v stojo in veletoč naprej — premet v veso, z zakolebom naupor in odbočka v levo. 3. S kolebom v vesi spredaj z dvoprijemom, leva podpri jem: vzmik zadaj s celim obratom v levo v vzporo spredaj z nadprijemom — spad v veso vznosno — naupor vzklcpno in premah odbočno v levo v prednos — toč nazaj — spad nazaj in prevlek v veso vznosno spredaj — naupor vzklopno — z zamahom do stoje na rokah v vzpori raznožka. 4. Vesa spredaj z nadprijemom — prednos — vzvlek spredaj — poveš v razovko v vesi sredaj — prevlek v veso vznosno zadaj ob skrčenih nogah in sunitoma razovka v vesi zadaj — vesa zadaj — s spuščenjem z levo dvojni obrat v desno v veso spredaj z nadprijemom — vzmik spredaj — toč v vzpori spredaj nazaj — spad nazaj v veso vznosno spredaj — naupor vzklopno in raznožka. 5. S kolebom v vesi spredaj z nadprijemom: z zakolebom naupor do hipne razovke v vzpori — vzpora — premah odnožno z desno naprej — premah odnožno z levo naprej — preprijem soročno v podprijem — polagoma toč v opori zadaj nazaj — preprijem v naprijem — podmetno koleb (s prevlekom v veso spredaj) — premik zadaj pred-nosno do stoje na tleh. Bradlja 1. Na koncu bradlje (s čelom od bradlje ven) iz stojne vese bočno naskokoma: vzmik spredaj — s predkolebom cel obrat v levo soročno — spad v vznosno veso — naupor vzklopno v prednos — premah odbočno v levo — premah odbočno v desno — zakoleb — sklecno poskok naprej v vzporo v prednos — z dviganjem trupa stoja na rokah v vzpori — s predkolebom odbočka v desno (uleknjeno). 2. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s predkolebom opora na lehteh vznosno — zakoleb — s predkolebom vzpora — kolo zanožno raznožno — z zakolebom razovka s podporo ob desnem komolcu — razovno v stojo na rokah v vzpori — s sklecnim predkolebom cel obrat soročno v levo — spad v vznosno oporo na lehteh — vzpora vzklopno v prednos — kolo zanožno obenožno v levo — kolo zanožno obenožno v desno in prednožka v levo (prednožka v levo čez obe lestvini). 3. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom vzpora v stojo na rokah v vzpori — vzpora in spad nazaj v vznosno oporo na lehteh — zakcleb in preval naprej raz roč no — v zakolebu spad v veso — predkoleb in naupor vzkkpno — kolo zanožno z desno čez desno lestvino s celim obratom izmenskoročno v levo — kolo prednožno z desno nad levo lestvino s celim obratom izmenskoročno v levo — kolo zancžno obenožno čez levo lestvino in odbočka v levo (odbočka v levo čez obe lestvini). 4. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s pred-kolebom cpora na lehteh vznosno — zakcleb — s predkolebom preval nazaj razročno — pri predkolebu vzpora — z zakolebom stcja na rokah v vzpori — spad v vznosno oporo na lehteh — vzpora vzklcpno — z zakolebom cel obrat v levo soročno — z zakolebom stcja na ramenih — preval uleknjeno naprej — z zakolebom vzpora in kolo zanožno z desno čez desno lestvino in premah prednožno z desno čez levo lestvino — premah zanožno z levo s polcbratom v desno do čelne ležne vzpore za rokama — razncžka čez obe lestvini. 5. Znotraj bradlje bočno naskokoma: opora na lehteh in s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom vzpora — spad v vznosno veso — naupor vzklopno v prednos — z dviganjem trupa stcja na rokah v vzpori — polagoma v razovko s podporo ob desnem komolcu — odsun v oporo na lehteh — pri predkolebu vzpora — z zakolebom zanožka v desno s celim obratom v levo, prednosno (prednožka v levo navzad). Konj na šir z ročajema 1. Oprijem z levo na vrat, z desno na sprednji ročaj, naskokoma: premah odbočno v levo in kolo prednožno z desno navzpred v vzporo spredaj na ročajih — kolo odnožno z levo — premah odnožno z levo naprej — strig odbočno v desno — strig odbočno v levo — premah odnožno z desno naprej — premah odbočno v levo nazaj — dve kolesi odbočno v desno — premah odbočno v desno in prednožka v levo navspred. 2. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnožno z desno zunaj — premah odnožno z desno nazaj — kolo odbočno v levo — premah odbočno v levo v vzporo zadaj na ročajih — premah odnožno z desno nazaj — strig odbočno v levo — strig odbočno v desno —'' strig odbočno v levo — premah odnožno z desno nazaj — kolo prednožno z desno — kolo odbočno v levo — kolo odbočno v levo s celim obratom v desno nad sprednjim ročajem in vratom v stojo na tleh. 3. Oprijem z levo na vrat, z desno z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, naskokoma: kolo odnožno z levo navzad v vzporo zadaj na ročajh — kolo zanožno z desno in cel obrat v levo v vzporo spredaj na hrbtu in zadnjem ročaju in kolo odnožno z desno s pre-pr jemom z levo v nadprijem — kolo odbočno v desno — premah odbočno v desno — kclo zanožno z desno in kolo prednožno z levo navspred v vzporo spredaj na ročajih — kolo odnožno z desno — kolo odbočno v desno — premah odbočno v desno in kolo prednožno obenožno v levo navspred v stojo na tleh. Krogi 1. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom naupor — toč naprej — spad (nazaj) v vznesno veso — z zakolebom naupor v predncs v vzpcri — z dviganjem trupa (sklonjeno) stcja na rokah v vzpcri — sklecna stcja — premet naprej v veso — s predkolebom premet nazaj raznožno v stojo na tleh. 2. # Vesa — vesa vznosno — zakcleb — s predkolebom vzmik v skleco in toč sklecno nazaj — pcves (nazaj) v razovko v vesi spredaj (naznačiti) — z zakclebcm izvinek naprej v razovko v vesi zadaj — razovno v strmoglavo veso — praporni naupor v predncs v vzpori — polagoma vzpora in toč naprej — razpcra (naznačiti) in seskok. 3. Vesa — vesa vznosno — z zakolebom naupor — toč nazaj — spad (nazaj) v vznesno veso — naupor vzklepno v prednos — sevlek (naprej) v prednos v vesi — vesa — naupor tezno soročno v predncs v vzpori — z dviganjem trupa stoja na rokah v vzpori — spad (nazaj) v vznesno veso — zakoleb — s predkolebom premet nazaj snožno v stojo na tleh. 4. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom vzmik v naznačeno razovko v vzpori spredaj (brez podpore) — poveš (razovno) v razovko v vesi zadaj — izvinek nazaj — naupor vzklepno — prednos — z dviganjem trupa stoja sklecno — sevlek (naprej) v strmoglavo veso — z zakolebom izvinek naprej v vznosno veso zadaj in raznožka naprej v stojo na tleh. 5. Vesa — vzvlek spredaj — poveš nazaj v razovko v vesi spredaj — vznosna vesa spredaj ob skrčenih nogah zadaj — sunkoma razovka v vezi zadaj — izvinek nazaj s predkolebom naupor — toč naprej — to čnazaj — predncs — razovno v stojo sklecno — suniti v razporo (naznačeno) in seskok v stojo na tleh. Prvenstvo JSS. Drog S kolebom v vesi spredaj z nadpr'jemom: vzmik zadaj v prednos — vzpera zadaj — sevlek nazaj v razovko v vesi zadaj — vznosna vesa in prevlek v razovko v vesi spredaj — razovno vzvlek spredaj — razovno v stojo na rokah v vzpori — veletoč nazaj — velevzmik (brez dotika) — premik v veso — v predkolebu prevlek v iztegnjeno veso zadaj — s predkolebom naupor v vzporo zadaj — spad nazaj in prevlek v veso vznosno spredaj — naupor vzklopno — z zamahom do stoje na rokah v vzpori vzpetka. Bradlja Na koncu (s čelom od bradlje ven) iz stojne vese bočno naskokoma: vzmik spredaj do višine razovke (naznačiti) — pri predkolebu cel obrat v levo soročno — spad v vznosno veso — naupor vzklopno — premah raznožno naprej v prednos — zakoleb — sklecno poskok naprej v vzporo — z zakolebom stoja na rokah v vzpori — polagoma razovno v vzporo in spojeno toč nazaj v oporo na lehteh — s predkolebom vzpora v prednos — razovno v stojo na rokah v vzpori — odsun v oporo na lehteh — preval nazaj v stojo na rokah v vzpori — pred-koleb in odbočka v desno s polobratom v levo (visoko, uleknjeno). Konj na šir z ročajema Oprijem z levo na vrat, z desno z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, naskokoma: premah zanožno obenožno v desno s celim obratom v levo v vzporo spredaj na ročajih — kolo odbočno v desno — premah odbočno v desno — kolo zanožno z desno — premah prednožno obenožno v levo navspred v vzporo zadaj na zadnjem ročaju in hrbtu — kolo odbočno v levo nazaj — kolo zanožno z desno — kolo prednožno z levo navspred v vzporo spredaj na ročajih — kolo odnožno z desno — premah prednožno z levo naprej — strig odbočno v levo — strig odbočno v desno — premah zanožno z desno naprej — kolo zanožno z levo — dve kolesi odbočno v desno nazaj in kolo prednožno obenožno v desno navzad s polobratom v desno v stojo na tleh. Krogi Vesa — razovka v vesi spredaj — razovno v strmoglavo veso — izvinek nazaj — s predkolebom vzmik — toč nazaj v stojo na rokah v vzpori — spad (nazaj) v vznosno veso — z zakolebom izvinek naprej v vznosno veso — z zakolebom naupor v prednos v vzpori — polagoma vzpora in toč naprej uleknjeno — razovno v stojo na rokah v vzpori — stoja sklecno — suniti v razporo (v stoji, naznačiti) — s predkolebom vzpora — z zakolebom odkoleb nazaj (v veso) in premet nazaj raznožno v stojo na tleh. Prosta vaja I. 1. a) Prednožiti z d., predročiti, palca gor; b) s V2 obr. v 1. (na prstih 1. noge) izpad z d. vstran, zmeren odklon v d. (trup in 1. noga v ravni črti) — skozi vzročenje, palca nazaj: z 1. odročiti dol, hrbet gor, z d. z lokom v 1. odročiti gor, dlan gor, pogled na 1. roko (roki vodoravno) ; 2. drža; 3. a) vzravnava, V2 obr. v 1. na petah obeh nog in predgib z 1., vzklon in zmeren predklon (trup in d .noga v ravni črti) — odročiti, hrbta gor (zasuk d. lehti!); b) vzravnava, zanožiti z d., vzklon — priročiti, palca naprej; 4. a) s prednoženjem z d. cel obr. v 1. na prstih 1. noge, zanožiti z d. — skozi predročenje vzročiti, palca nazaj; b) zanožna stoja z d. — skozi predročenje priročiti, palca naprej; II. 1. a) d. prednožno skrčiti — zaročno skrčiti, roke pod pazdu- hami, prsti smere naravnost naprej, palca gor; b) suniti v prednoženje (vodoravno) — suniti v predročenje, hrbta gor; 2. drža; 3. a) odnožiti z d., visoko — odročiti, hrbta gor, in spojeno: b) zanožiti z d. — zaročiti, dlani gor; 4. počep na 1., predklon, zanožiti z d. — skozi priročenje vzročiti, hrbta nazaj (roke, trup in d. noga v vodoravni črti); ta gib izvedi ostro, dočim prej na «tri> «in> polagoma prehajaš v zanoženje in zaročenje; III. 1. vzravnava in % obrata v d. na peti 1. noge, odklon v 1., odnožiti z d. — z 1. drža v vzročenju, z d. krog naprej (oziroma dol); obrat in zlasti drugo polovico kroga z d. izvedi ostro; trup in d. noga ostaneta na mestu ter preideta le vsled obrata v nov položaj; roke, trup in d. noga tedaj vodoravno v eni črti); 2. drža; 3. vzklon in izpad z d. vstran, odklon v d. — v vzročenju drža (roke, trup in 1. noga v ravni črti); 4. drža; IV. 1. odročno skrčiti, roke nad ramami, hrbta gor (sicer drža); 2. suniti gor, palca nazaj (sicer drža); 3. vzravnava, vzklon, % obrata v 1. na petah obeh nog in predgib z 1., zmeren predklon (trup in d. noga v ravni črti) — z 1. po obratu skozi predročenje priročiti, hrbet naprej, z d. z lokom nazaj vzročiti, hrbet nazaj; 4. z odrivom z 1. vzravnava in preskok na d. (poleg mesta, ki ga zapusti 1. noga), zanožiti z 1., predklon (trup in 1. noga v vodoravni črti), odročiti, hrbta gor (d. noga je napeta!); V. 1. do 4. drža; VI. 1. vzklon, skozi prinoženje prednožiti in s celim obr. v d. na prstih d. noge zanožiti z 1. — skozi priročenje in predročenje vzročiti, palca nazaj; 2. čepna vzpora zanožno z 1. — skozi predročenje opreti roke ob prstih d. noge na tla; z odrivom sonožno izmena nog v čepno vzporo zanožno z d.; čepna vzpora odnožno z d. (pogled naprej); kolo odnožno z d. (pod 1. nogo v čepno vzporo odnožno z d.), in spojeno: še eno kolo kakor pod 1.; kolo odnožno z d. v ležno oporo sklecno za rokama; drža; z odrivom sonožno premah skrčno v ležno vzporo pred rokama; cel obr. v 1. soročno v ležno vzporo za rokama; premah odbočno v 1. v ležno vzporo pred rokama; cel obr. v 1. soročno v ležno vzporo za rokama; z odrivom nog čepna vzpora raznožno (roke so oprte na tla znotraj kolen ob prstih nog); vzravnava in preža z 1. naprej; drža; drža; ) spodnja brca z d.; b) s V2 obr. v 1. na prstih 1. noge namer na vnanjo brco z d.; vnanja brca z d., pogled v d.; drža; drža; z zamahom z d. skozi prinoženje v 1. IV2 obr. v 1. na prstih 1. noge, zanožiti z d. — z 1. roko zamah dol in po obratu povratek v položaj kakor v preži, z d. drža; preža z 1. naprej; prežo menjati naprej; drža; vzravnava s % obr. v 1. na prstih 1. noge in skrižna stoja z d. spredaj — po najkrajši poti odročiti, hrbta gor; IV2 obr. v 1. na prstih obeh nog v zanožno stojo z d. noter, zasuk trupa in zmeren odklon vi. — z rokama začetkoma drža, pri zadnjem */2 obr. pa z d. ostro predročiti gor ven, z 1. zaročiti ven, hrbta gor, pogled na d. roko; drža; v stoji drža — d. upogniti, roka pred d. ramo, hrbet gor; izpad z d. naprej, vzklon in zmeren predklon (trup v ravni črti z 1. nogo) — mahniti z d. v predročenje gor ven, 1. upogniti zaročno ven, roka ob d. rami, hrbla gor (zasuk trupa in pogled na d. roko ostane); vzravnava, vzklon in odsuk, cel obr. v 1. na petah obeh nog in predgib z 1., zmeren predklon (trup in d. noga v ravni črti) — suniti z 1. naprej gor (poševno), d. skrčiti zaročno, roka ob d. rami, hrbta gor (lehti skrčene d. roke sta vzporedni z 1.); 2. a) suniti z d. naprej, gor (vzporedno z 1.), in spojeno: b) vzravnava in s prisunom z d. vzpon spetno, vzklon — vzročiti, hrbta nazaj, in spojeno; 3. a) čepenje — z loki nazaj (skozi zaročenje in priročenje) predročiti, hrbta gor, in spojeno; b) vzravnava in s poskokom razkoračna stoja (široka) — do vzravnave drža v predročenju, nato odročiti dol, pesti, mazinca gor; 4. skozi odročenje vzročiti, hrbta nazaj, prste iztegniti, pogled gor; XlV. 1. | polagoma globoki predklon — do vodoravnega predklona 2. J v vzročenju drža, nato polagoma predročiti, hrbta naprej; 3. stojna opora raznožno za rokama in s prenosom teže telesa na prste nog in roke pričetek dviganja stoje na rokah (sklonjeno, s pokrčenimi rokami); XVI. 1. a) vskok med roke v čepno vzporo; b) vzravnava in z odrivom sonožno poskok na mestu, raz-nožiti in spet snožiti, odročiti, hrbta gor; 2. doskok na tla v čepenje in spojeno vzravnava v vzpon, z loki dol (d. pred 1.) vzročiti, palca nazaj; 3. spetna stoja — skozi odročenje priročiti, palca naprej; 4. drža. Predpisane tekmovalne vaje za tekmo članic v panogi A (tekme vrst in posameznic v vrstah) Nastop k prostim vajam za vse oddelke Nastop se izvaja na prostoru, ki meri 7X7 znakov, tedaj v kvadratu 13 X 13 m. Sodnice so pred stranico a. Vrsta prikoraka v zastopu in se postavi v red s čelom proti sodnicam na sredi stranice b — vodnica je desna krajnica — v «odmor». Na povelje vrhne sodnice stopi vrsta v «pozor» in začne izvajati nastop k prostim vajam. Poveljuje vodnica vrste, ki je označena na tekmovalni poli kot prva. Red začne korakati na povelje: 1. cHodoma — liod!», nadaljevanje dviga stoje tako, da so najkasneje na XV. 2. roke iztegnjene, noge skupaj, križ uleknjen; j drža; ko pride približno do tretjega znaka, izvede pohod v prečni smeri na povelje: 2. «V desno polu — v bok!» in se usmeri.v prejšnjo smer približno na petem znaku, na povelje: 3. cPovrat, s če-lom!» Potem koraka red naravnost do sedmega znaka, kjer izvede cel obrat na povelje: t t t t t t t J 4. «S čelom na-zad!» Zdaj koraka red proti stranici b; ko pride približno do tretjega znaka, napravi zavoj za 90° na povelje: 5. «Za voj! v desno za-vij!» Po izvedbi zavoja poveljuje vodnica: 6. «Ravni — smer!» in takoj nato: 7. «Zastop! v desno — v bok!» nakar izvede red pol obrata v zastop, ki koraka proti stranici a. Vodnica je sedaj zadnja; po nekoliko korakih poveljuje: 8. «Čelno v red, v levo polu — v bok!» ibclnicA Zastop napravi čelno izprečitev in preide zopet v red, ki koraka na povelje: 9. «Polni ko-rak!> proti stranici a. Vodnica je na levem krilu in koraka ob stranici c. Na sedmem znaku preide red na povelje: 10. cZastop! v desno — v bok!» zopet v zastop, ki koraka ob stranici a proti stranici d. Vodnica je t t ? t ? t T J zadnja v redu. Ko pride prva tekmovalka približno do stranice d, poveljuje vodnica: 11. «Slog naprej, na mestu ko-rak!» Ko so napravile vse tekmovalke slog naprej, preidejo s polobratom v desno v red na povelje: 12. «Red! v desno s če-lom!» in izstopijo nato s polnim korakom na povelje: 13. i 14. «Menjaj ko-rakb Ko pride red približno do tretjega znaka, izvede zavoj na povelje: 15. «Zavoj! v desno za-vijb ter po izvedbi zavoja za 180° koraka na povelje: 16. «Ravni — smer!» s polnim korakom po sredi proti sodnicam. Dva ali tri znake pred sodnicami se ustavi red na povelje: 17. «Pcstati — stoj!> Na povelje: 18. «Prosti razstop z odkoraki od srede v desno in levo, odročiti — zdajb, napravijo tekmovalke presti razstop. Srednja ostane na mestu in le odroči. Ce je tekmovalk šest, napravita srednji dve korak v stran. Ko so tekmovalke na svojih znakih, poveljuje vodnica: 19. «Priročiti — zdajb 20. cOdmorb * Ko so tekmovalke izvedle proste vaje, poveljuje vodnica: cSestop k sredi — zđajb Po izvedenem sestopu narede polobrat na povelje: «Zastop! v desno — v bokb, in na povelje: «Hodoma — hodb, odkorakajo. Navedeni znaki so le pripomoček za vežbanje in razdelitev povelj. Zato se povelja izven določenega znaka ne bedo klasificirala kot napaka. Vrsta pa med izvajanjem ne sme prestopiti označenega prostora 7X7 znakov. Proste vaje Temeljna postava: spetna stoja — priročiti (prsti iztegnjeni, palca naprej). Hitrost: zmerna. Takt: 4/4. Vsaka sestava se izvaja štirikrat; po četrti izvedbi prvih treh sestav je na zadnjemu gibu sledečo dobo odmor (prednožna stoja z d. ven, roke v bok viličasti prijem, palca nazaj.) Po končani četrti sestavi pa ostanejo telovadke v «pozoru>. Prva sestava. I. 1. a) Predročiti, hrbta gor, in spojeno b) z d. začeti bočni krog dol, z 1. drža, in spojeno 2. a) z d. dokončati krog, z 1. drža; b) z 1. začeti bočni krog dol, z d. drža, in spojeno 3. počep na d. (na celem stopalu), zanožiti z 1., zmeren (45°) predklon (trup v ravni črti z 1. nogo) — z 1. dokončati bočni krog, in spejeno; z obema rokama skozi priročenje odročiti tričetrt dol, mazinca gor; 4. a) drža; b) vzravnava, vzklon, pokrčiti prednožno 1. (v pravem kotu, prsti 1. noge smere navpično k tlom), skrčiti po najkrajši poti predročno ven, roki pred prsmi, sklopljeni dol, konci prstov se nalahko dotikajo — in spojeno II. 1. 1. iztegniti v nizko prednoženje in izstopna stoja z 1. naprej — s podlehtnimi loki gor uločiti predročno gor dlani gor, pogled na dlani, in spojeno 2. a) % obr. v d. na prstih obeh nog v stojo odnožno z 1. — izteg- niti lehti in z d. z lokom dol, z 1. po najkrajši poti odročiti, hrbta gor, pogled na d., in spojeno; b) izstopna stoja z 1. naprej v vzpcn — d. s podlehtnim lokom gor upogniti odročno, roka pred ramo, hrbet gor, z 1. drža, in spojeno; 3. izstopna stoja z d. naprej — z d. s podlehtnim lokom dol odročiti, 1. s podlehtnim lokom dol upogniti odročno, roka pred ramo, hrbta gor, pogled še vedno na d.; 4. drža; III. 1. pokrčiti 1. zanožno (golen in stopalo vodoravno), zmeren odklon vi. — d. vzročno uločiti, vzklopiti (dlan gor), prsti smere v levo, z 1. suniti dol in uločiti odročno dol, vzklopiti, prsti smere proti telesu in se s konci nalahko dotikajo telesa, pogled gor; 2. a) iztegniti 1. in izstopna stoja z 1. naprej, vzklon — d. iztegniti v vzročenje, mazinec nazaj in odročiti, z 1. odročiti, hrbta gor, pogled naprej, in spojeno b) izstopna stoja z d. naprej v vzponu, z rokama drža, in spojeno; 3. cel obr. v 1. in počep zanožno z d. noter, predklon — po najkrajši poti predročiti v 1., hrbta napr. (med obratom z rokama drža, radi predklona smere prsti poševno k tlom); 4. vzravnava na 1. v zanožno stojo z d. noter, vzklon — odročiti, (d. z lokom dol), hrbta gor; IV. 1. izstopna stoja z d. v stran — 1. z lokom dol predročno po- krčiti, spodnja leht vodoravno pred telesom, hrbta gor, z d. roko drža; 2. a) priročiti, hrbta napr., in spojeno' b) s čelnimi loki v 1. vzročiti, hrbta nazaj, in spojeno 3. s prenosom teže telesa na 1. odnožna stoja z d. — odročiti (1. s čelnim lokom v d.), hrbta gor; 4. s prisunom z d. spetna stoja — priročiti, palca napr. Druga sestava. b) Prednožiti z d. nizko — upogniti priročno (roke pred rameni), dlani naprej, in spojeno; I. 1. izstopna stoja z d. naprej — z d. suniti naprej gor, vzklopiti, dlan naprej, z 1. mahniti v zaročenje, dlan nazaj, pogled na d. roko; 2. a) izstopna stoja z 1. naprej — d. izravnati in skozi priročenje zaročiti, dlan nazaj, z 1. skozi priročenje predročiti gor, vzklopiti, dlan naprej, pogled na 1. roko, in spojeno b) s Vz obr. v d. na prstih obeh nog razkoračna stoja v vzponu — 1. izravnati in zasukati v odročenje gor, palec gor, z d. skozi predročenje in vzročenje odročiti gor, palec gor z d. roko izvedi gib do vzročenja pred obr.), in spojeno 3. izpad z d. v stran (1 .noga se dotika tal samo s prsti, stopalo v isti smeri kakor v spetni stoji), zmeren odklon v d. (trup in 1. noga v ravni črti) — z d. skozi odročenje odročiti dol, vzklopiti, hrbet gor (prsti smere v d.), 1. skrčiti odročno dol, roka pred 1. ramo, vzklopljena, dlan napr., pogled sledi d. roki; 4. a) drža; b) vzravnava, vzklon in % obr. v 1. na prstih obeh nog v za-nožno stojo, z d. — z 1. suniti v odročenje, d. izravnati in po najkrajši poti odročiti, hrbta gor, in spojeno; II. 1. a) izstopna stoja z d. naprej — d. pokrčiti predročno gor ven, spodnja leht gor noter, dlan naprej (zapestje je 15 cm poševno gor pred čelom), 1. zaročno pokrčiti, spodnja leht vodoravno na križu, dlan nazaj, pogled na d. roko, in spojeno b) v stoji drža — z d. pokrčeno predročiti noter, spodnja leht navpično pred telesom, vzklopiti ven, z 1. roko drža, in spojeno 2. a) % obr. v 1. na prstih obeh nog v odnožno stojo z d. — d. iz- tegniti dol in v priročenju izravnati, z 1. priročiti, palca napr., in spcjeno; skozi odročenje vzročiti, palca nazaj, in spojeno b) V2 obr. v 1. na peti 1. in prstih d. noge — z rokama pričeti prihodnji gib — in spojeno 3. poklek na d. — s čelnimi loki noter (d. pred 1.) odročiti gor, hrbta gor; 4. a) drža; b) vzravnava v stojo zanožno z d. — vzročiti, palca nazaj; III. 1. a) izstopna stoja z d. naprej, skozi predročenje priročiti, palca naprej, in spojeno b) cel obr. v 1. na prstih obeh nog v stojo zanožno z d., in spojeno 2. izstopna stoja z d. naprej, skozi predročenje vzročiti, palca nazaj; 3. počep na d. (na celem stopalu) prednožno z 1. (1. po najkrajši poti), zmeren zaklon (trup in 1. noga v ravni črti) — odročiti, dlani gor; 4. a) v počepu drža — s podlehtnimi loki gor upogniti odročno, roke pred rameni, hrbta gor; 4. b) vzravnava, vzklon, % obr. v d. na peti d. noge in s prisunom z 1. spetna stoja — simi ti dol, hrbta naprej, in spojeno; IV. 1. a) izstopna stoja z d. naprej, zanožiti z 1. — predročiti, hrbta gor; b) izstopna stoja z 1. nazaj, z d. prednožiti nizko — skozi pri-ročenje, hrbta naprej, od roči ti, hrbta gor — in spojeno 2. a) s prisunom z d. k 1. zmeren počep in začeti prihodnji gib; b) poskok na mestu v zmeren počep — podlehtni krogi dol v odročenje, dlani gor, in spojeno 3. a) vzravnava v spetno stojo in (po vzravnavi): priročiti, palca naprej; b) drža; 4. drža. Tretja sestava. b). Odnožiti z d. nizko, in spojeno I. 1. a) izstopna stoja z d. vstran — predročiti na L, hrbta gor, in spojeno b) vzročiti, hrbta nazaj; 2. a) skrižna stoja z 1. zadaj v vzponu, z boklimi loki skozi vzro- .čenje predročiti na d., hrbta gor, in spojeno b) 1% obr. v 1. na prstih — priročiti (pred obratom), hrbta naprej, in spojeno 3. izstopna stoja z 1. naprej — predročiti gor, hrbta gor, pogled na roke; 4. a) drža; b) Уз obr. v d. na prstih obeh nog, odnožiti z d. nizko — predročiti na 1. gor, hrbta gor (roke ostanejo tedaj skoraj na mestu), in spojeno II. 1. a) izstopna stoja z d. vstran v vzponu — priročiti, hrbta naprej, in spojeno b) s prisunom z 1. vzpon spetno — z loki v d. vzročiti, hrbta nazaj, in spojeno 2. a) izpad z d. vstran (1. noga na prstih) — z loki v levo pred- ročiti na d. dol, hrbta gor, in spojeno b) z loki v d. vzročiti, hrbta nazaj, in spojeno 3. zmeren odklon vi. — skrčiti odročno gor, konci prstov se dotikajo na tilniku, hrbta nazaj; 4. a) drža; b) vzravnava, vzklon in % obr. v d. na prstih obeh nog, zanožiti z 1. — suniti gor ven, hrbta nazaj, in spojeno Ш. 1. počep na d. (na celem stcpalu) zanožno z 1., zmeren pred- klon (trap in 1. noga v ravni črti) — s čelnimi loki gor (d. pred 1.) odročiti dol, palca gor in spojeno 2. a) začeti z vzravnavo na d. (ki se konča na «tri»), vzklon — začeti podlehtne kroge gor (zgornje lehti ostanejo v polo- žaju odročenja dol), in spojeno b) nadaljevati vzravnavo — dokončati podlehtne kroge do odročenja dol, mazinca gor, in spojeno 3. dokončati vzravnavo v zanožno stojo z 1. — z boklimi loki skozi odrofenje uločiti predročno gor ven, mazinca gor, konci prstov se dotikajo, pogled na roke; 4. a) izstcpna ste ja z 1. naprej — iztegniti v predročenje gor, hrbta gor, in spojeno; priročiti, palca naprej; b) Уз obr. v d. na prstih cbeh nog, odnožiti z d. nizko odročiti dol, mazinca gor, in spojeno IV. 1. a) izstopna steja z d. vstran — skozi priročenje skrčiti predročno ven, roki pred prsmi, sklopljeni dol, konci prstov se dotikajo, in spejeno b) s prisunom z 1. vzpon spetno — z rokama začeti prihodnji gib; 2. a) izstopna steja z d. vstran — skozi uločeno vzročenje, palca nazaj, odročiti uločeno, dlani gor; b) prenes teže na 1. v odnožno stejo z d. — z rokama drža; 3. a) z nizkim lokom naprej skrižna stoja z d. spredaj — skrčiti priročno, roke pred rameni, dlani naprej; b) IV2 obr. v 1. na prstih obeh nog v stojo zanožno z d. noter, suniti po obr. ger, palca nazaj, in spejeno 4. s prisunom z d. k 1. spetna stoja — skozi odročenje priročiti, palca naprej. Četrta sestava, b) Prednožiti z 1. nizko — odročiti, dlani gor; I. 1. a) izstopna stoja z 1. naprej — upogniti odročno, roke nad rameni, sklopiti, hrbta gor (konci prstov se nalahko dotikajo ram); b) v stoji drža — izravnati roke in suniti gor, palca nazaj, pogled gor; 2. a) izstopna stoja z d. naprej — čelni krogi noter (d. pred L), in spejeno b) izstopna stoja z 1. naprej — čelni krogi noter (d. pred L), in spojeno 3. s prftncsom teže na d. počep prednožno z 1. (d. na celem stopalu), zmeren predklon — predročiti dol, hrbta gor, pogled na roke; 4. a) drža; b) vzravnava in zanožiti z d. nizko, vzklon, in spejeno II. 1. a) izstopna stoja z d. naprej — z d. skozi priročenje odročiti, hrbet gor, 1. skozi priročenje zaročno pokrčiti, spodnja leht vodoravno na križ, dlan nazaj, pogled na d. roko- in spojeno; b) cel obr. v 1. na prstih obeh nog v zanožno 'stojo z d. — po obratu priročiti, in spojeno skrčiti predročno ven, roki pred prsmi, sklopljeni dol, konci prstov se nalahko dotikajo — in spejeno 2. izstopna stoja z d. naprej — roke iztegniti s podlehtnimi loki gor v predročenje ven, dlani gor; 3. s prenosom teže telesa na 1. prednožna stoja z d. — pod-lehtni loki gcr do upcgnjenja predročno ven, palca gor (zgornje lehti ostanejo do tu še v položaju predročenja ven), in spojeno: suniti v odročenje dol, mazinca gor; 4. a) drža; b) začeti prihodnji gib; III. 1. a) izstopna stcja z d. naprej v nizkem vzponu — odročiti, dlani gor; b) z d. poskok na mestu, 1. pokrčiti zanožno (golen in prsti vodoravno nazaj) vzročiti, palca nazaj, pogled gor; 2. a) izstopna stcja z 1. naprej v nizkem vzponu — s čelnimi loki noter (d. pred 1.) odročiti, dlani gcr; b) z 1. pcskok na mestu, d. pokrčiti zanožno (golen in prsti vodoravno nazaj) — vzročiti, palca nazaj, pogled gor; 3. iztegniti d. nego in izstopoma z d. naprej poklek na 1., predklon — dlani zasukati naprej, vzklepiti, in skozi predrečenje ven predročiti dol ven, vzklopljeno, hrbta gor (20 cm od tal), pogled dol; 4. a) vzravnava v stojo zanožno z 1., vzl len — dlani izravnati in skozi predročenje odročiti gor, palca gor; b) začeti prihodnji gib; IV. 1. a) izstopna ste ja z 1. naprej v vzponu in takoj prisun z d. v vzpen spetno — predročiti z d., odročiti z 1., hrbta gor, pogled na 1. roko; b) izstopna stcja z 1. naprej v vzponu — z rokama drža, in spojeno 2. a) izstt pna stoja z d. naprej v vzponu in takoj prisun z 1. v vzp: n spetno — predročiti z 1., odročiti z d., hrbta gor, po- gled na d. roko; b) izstopna stoja z d. naprej v vzponu, in spojeno: % obr. v 1. v vzpon na d. odnožno z 1. — vzročiti z d., hrbet nazaj (1. estane v predročenju), in spejeno 3. s prisunom 1. k d. spetna stcja — predročiti z d., hrbta gor, in spejeno: priročiti z obema rokama, palca naprej; 4. drža. Nižji oddelek Gred 1. Na začetku, bočno, z desnim bokem h gredi: I. 1. odnožna stcja z d. na gredi — odročiti z 1., hrbet gor, d. v bok, palec nazaj, pogled na 1. roko; 2. z nogama drža —» z 1. veliki čelni krog gor, in spejeno 3. počep odnožno z 1., zmerni odklcn v d. — z 1. vzročiti, palec nazaj, pogled gor (1. roka, trup in 1. noga v eni črti); 4. a) vzravnava v odnožno stojo z d. na gredi, vzklon — odročiti cberočno, hrbta gor, z 1. z lokom v d.; b) z nogama pričeti prihodnji gib; II. 1. vstop z 1. na gred v zanožno stojo z d. — odročno upogniti, roke nad rameni, sklopljeno dol (prsti na ramah); 2. zaklon; 3. vzklon — skrčiti prednožno d. — dlani izravnati in mahniti vstran, dlani gor; 4. suniti v visoko prednoženje z d.; III. 1. izstopoma z d. naprej čepua vzpora zanožno z 1., predklon — roki ob straneh d. stopala (glava, trup, 1. noga v eni črti); 2. drža; 3. s prisunom z d. skrižno čez 1. ležna vzpora za rokama; 4. drža; IV. 1. z odrivom z 1. čepna vzpora na gredi, roke med nogami; 2. vzravnava v spetno stojo — odročiti, hrbta gor; 3. seskok v 1. s Ms obr. v d. v počep — skozi priročenje pred-ročiti, palca gor; 4. vzravnava v spetno stojo — priročiti. 2. Na začetku bočno: I. 1. vstop z 1. na gred, zanožiti z d. — odročiti, hrbta gor; 2. a) izstopna stoja z d. naprej, х/з obr. v 1. na prstih obeh nog v odnožno stojo z 1. — veliki čelni krogi gor, d. pred 1.; b) z nogama drža — z d. vzročiti, palec nazaj; 3. y2 obr. v 1., čepna vzpora na 1., predklon, zanožiti z d. (d. noga in trup v eni črti, pogled naprej); 4. drža; II. 1. vzravnava v zanožno stojo z d., vzklon — odročno skrčiti, roki pred prsi (prsti se ne dotikajo), hrbta gor; 2. cel obr. v d. na prstih obeh nog v zanožno stojo z 1. — suniti naprej, hrbta gor; 3. skozi prinoženje (ob gredi) prednožiti z 1. — skozi pri- ročenje zaročiti, hrbta gor; 4. izstopoma z 1. naprej poklek na d., zaklon — skozi pred-ročenje vzročiti, hrbta nazaj, pogled gor; III. 1. vzklon — odročiti, hrbta gor; 2. vzravnava v zanožno stojo z d. — skozi priročenje prfed-ročiti gor, vzklopiti gor; 3. a) izstopna stoja z d. naprej v vzponu v zanožno stojo z 1. — priročiti, in spojeno b) s prisunom z 1. spetna stoja, vzpon — skozi odročenje vzročiti, hrbta nazaj, dlani med izvedbo sklopiti, in spojeno 4. izstopna stoja z d. naprej v vzponu v zanožno stojo z 1. — skozi predročenje priročiti, dlani med izvedbo vzklopiti naprej; IV. 1. a) izstopna stoja z 1. naprej — zaročiti, mazinca gor; b) izstopna stoja z d. naprej — z rokama drža; 2. seskok vl.v počep — predročiti, palca gor; 3. vzravnava v spetno stojo — priročiti, palca naprej. 4. drža. 3. Na sredi, čelno pred gredjo: I. 1. a) predkoračna stoja z 1. na gredi — zaročiti, mazinca gor; b) vstop na gred, zanožiti z d. — skozi predročenje vzročiti, palca nazaj; 2. sestop z d. naprej v zanožno stojo z 1. na gredi — zasuk, dlani naprej, skozi priročno skrčenje suniti vzklopljeno gor v predročenje; 3. z lokom v 1. skrižna stoja z 1. spredaj — z rokama drža; II. l.a) počep — dlani izravnati, priročiti; b) vzravnava, cel obr. v d. v spetno stojo — skozi odročenje vzročiti, palca nazaj; 2. čep (nizko) — predročiti, palca gor; • 3. ležna vzpora na gredi za rokama;* III. l.a) skleca — zanožiti z d.; b) vzpora — prinožiti z d.; 2. % obr. v 1. v ležno vzporo v 1., desnoročno — priročiti z k, in spojeno; 3. skozi odročenje vzročiti, palec nazaj; IV. l.a) %obr. v d. v ležno vzporo za rokama; b) poskok snožno naprej v čepno vzporo; 2. vzravnava v spetno stojo — priročiti; 8. s poskokom % obr. vkv spetno stoja — z rokama drža; V. 1. a) odnožna stoja z d. na gredi — predročiti v k dol, hrbta gor; b) vstop na gred v skrižno stojo z 1. zadaj — z lokom dol, vzročiti, palca nazaj, in spojeno 2. sestop z d. v d. v odnožno stojo z 1. na gredi — z loki v 1. predročiti v d. gor, hrbta gor, pogled na roki; 3. drža; VI. 1. % obr. v d. na prstih desne v čepno vzporo zanožno z 1. na gredi — roki skozi vzročenje in odročenje na tla; 2. prinožiti z d. v ležno vzporo na tleh za rokama, nogi na gredi; 3. drža; VII. 1. s snožnim poskokom naprej čepna vzpora na tleh, roki med nogama; * ležna vzpora ves čas na predi, nogi na tleh. 2. vzravnava v spetno stcjo — priročiti; 3. s pcskokom cel cbr. v 1. v spetno stojo; VIII. 1. a) predkoračna stoja z 1. na gredi — roki v bok, palca nazaj; b) vstcp na gred, zanažiti z d., in spojeno; 2. seskok naprej v počep — predročiti, palca gor; 3. vzravnava v spetno stcjo — priročiti. Srednji oddelek Bradlja 1. Dobočna (110 cm). — Iz stcje bočno sredi bradlje: Zmeren počep, zaročiti — naskokoma vzpora in predkoleb — z zakolebom vsed zancžno snožno na d. lestvino ven — preprijem za telo — presed prednožno snožno na 1. lestvino ven — prepnjem pred telo — premah zanožno snožno noter — premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. čez d. lestvino, % obr. v 1. in preprijem z d. na spredrjo lestvino v ležno vzpcro čelno za rokama lev^nožno in spojeno premah odnožno z d. noter — premah odnožno z d. nazaj in odbočka v 1. na sredo bradlje — doskok v počep in preprijem z d. na zadnjo lestv.no (v nadpr jem) — naskokoma premah odnožno z d. čez sprednjo lestvino — s premahom odnožno z 1. čez sprednjo lestvino seskok naprej s % obr. v d. v počep, odročiti, d. roka na lestvini — vzravnava, priročiti. 2. Dcramenska (128 cm). — Iz stcje bočno na sredi bradlje: Naskokoma cp.ra na spodnjih lehteh in predkoleb — z zakolebom ep;;ra na spcdnj h lehteh ležno za rokama raznožno — izmensko ročno vzpora ležno za rol ama raznožno — predročiti gor ven z 1., hrbet roke gcr, zancžiti ven z d., drža (3 dobe) — oprijem z 1. na lestvino — predkoleb in vsed prednožno snežno na 1. lestvino ven — preprijem z 1. skezi cdročenje na d. lestvino pred telesom — cel obr. v d. v sed snožno na d. lestvini zunaj — preprijem z d. skozi cdročenje na d. lestvino za lelo — z vzmahrm prednožno snožno premah prednožno z 1. noter, z d. premah (pred 1.) na 1. lestvino — premah zanožno z 1. čez 1. lestvino in z oprijemom z 1. za telesom sed snožno na 1. lestvini zun°j — presed predncžro snožno na 1. lestvino noter in spojeno: cel obr. v d. v sedu s preprijemom z 1. na drugo lestvino in z zamahom z d. v odročenje sesed prednožno v d. (prednožka) v počep, z d. odročiti, 1. roka na lestvini — vzravnava, priročiti. 3. Dvovišinska (ni?ja dobočna 110 cm, višja dosežna 170 cm). — Iz stcje čelno za višjo lestvino (zunaj bradlje): Nadpr jem na višji lestvini — z odrivom zgiba in premah skrčno v ležno zgibo pred rokama snožno, noge na nižji lestvini — premah odbočno v 1. nazaj — premah odnožno z d. naprej — premah odncžno z 1. naprej in % obr. v d. z mahom zgornjega dela trupa v 1. v sed snožno na nižji lestvini zunaj, z 1. odročiti, h. gcr — oprijem z 1. za telo in premah prednožno snožno noter — zakoleb — s predkolebom prednožka v 1 .s celim obr. v 1., doskok v počep, odročiti, 1. roka na lestvini — vzravnava, priročiti. Konj vzdolž brez roča;ev Višina konja 100 cm. Deska trda, 10 cm visoka. 1. Z zaletom, z leve strani: Z odrivom 1. noge in oprijemom d. roke na hrbet konja prednožka v desno. 2. Z zaletom, z desne strani: Z odrivom d. noge in oprijemom 1. roke na hrbet konja prednožka v levo s polobratom v desno. 3. Z zaletom, z desne strani (zalet prečno): Z odrivom sonožno in oprijemom soročno prečno na hrbet skrčka prečno čez hrbet Krogi 1. Doramenski krogi. — Iz stoje med krogi: Zgiba stojno — polagoma v d. v ležno veso v d. — odnožiti z 1. — prinožiti z 1. — krog nazaj — s pritegom zgiba stojno in pdagoma v 1. v ležno veso vi. — odnožiti z d. — prinožiti z d. — IV4, kroga nazaj v ležno veso spredaj pred rokama — s pritegom zgiba stcjno — skozi odrotenje in z izvinkom naprej stojna vesa zadaj za rokama — z odrivom nog skozi vznosno veso zgiba stcjno (v prvotno postavo) — priročiti. 2. Dcskočni krogi. — Iz stoje čelno pod krogi: Zmeren počep, zaročiti — naskok v veso — predncs z d. — prinožiti z 1. — zakoleb — s predkolebom skozi vznosno veso spredaj obesa z d. nartom zadaj v d. krogu, 1. noga vodoravno — vzncsna vesa zadaj — vzncsna vesa spredaj in z zakolebom seskok v počep, pred-ročiti — vzravnava, priročiti. 3. Dosežni krogi, preskok v predgugu. Stcjala za skok v višino so oddaljena 75 cm od krogov v vesi. Skače se preko treh trakov, pritrjenih 30, 35 in 40 cm pod višino krogov. Iz vese stojno za trakovi zalet nazaj, v zagugu zgiba in dvig nog v vzncsno veso spredaj; s predgugom prenesi z uleknjanjem telo čez trak; v mrtvi točki predguga obvisiš za hipec navpično v iztegnjeni vesi in seskočiš. Znamkuje se: izvedba do 4 točke, preskok 40 cm pod krogi 2 točki, » 35 cm » > 4 točke, 30 cm > » 6 točk. Gred 1. Na sredi, čelno pred gredjo: I. 1. prednožna stoja z d. na gredi — odročiti, hrbta gor; 2. čepna vzpora zanožno z 1., roki ob straneh d. noge na sprednji strani gredi (glava, trup in 1. noga v eni črti); 3. s prisunom z d. ležna vzpora za rokama, 4. a) skleca; b) vzpora; II. 1. s poskokom naprej vzravnava v spetno stojo — priročiti; 2. a) počep — zaročiti, palca naprej; b) odriv snožno, preskok naprej čez gred — skozi pred- ročenje vzročiti, palca nazaj; 3. doskok, predročiti, palca gor; 4. a) vzravnava, spetna stoja — priročiti; b) cel obr. v 1. na prstih d. noge, in spojeno III. 1. prednožna stoja z 1. na gredi — predročiti, hrbta gor; 2. a) vstop na gred, zanožiti z d. — odročiti, hrbta gor; b) skrižna stcja z d. spredaj (skozi prinoženje) — priročiti; 3. cel obr. v 1. na prstih obeh nog v spetno stojo — z velikimi čelnimi loki noter, d. pred 1., odročiti, hrbta gor; 4. izpad z d. vstran — z 1. roko drža, d. v bok, palec nazaj, pogled na 1. roko; IV. 1. vzravnava in % obr. v 1. na 1. peti v zanožno stojo z d., odročiti, hrbta gor; 2. a) s prisunom z 1. vzpon spetno — vzročiti, palca nazaj; b) počep, zmeren predklon — skozi predročenje zaročiti, mazinca gor; 3. s Уа obr. v 1. seskok naprej v počep — predročiti, palca gor; 4. vzravnava v spetno stojo — priročiti. 2. Na začetku bočno, z d. bokom h gredi: I. 1. odnožna stcja z d. na gredi — predročiti, hrbta gor; 2. vstop na gred, odnožiti z 1. — odročiti, hrbta gor; 3. zanožiti z 1. — skozi priročenje predročiti gor, hrbta gor; 4. drža; II. 1. z nogama drža — vzročiti, palca nazaj; 2.—3. počep na d., visoko odnožiti z 1., odklon v d. — z loki v d. priročiti, in spojeno 4. z d. vzročiti, palec nazaj (noga, trup in d. roka v eni črti); III. 1. vzravnava, vzklon, izstopna stoja z 1. naprej — roki v bok, palca nazaj; 2. a) skrčiti prednožno d. — z rokama drža; b) suniti v visoko prednoženje — z rokama drža;; 3.—4. z lokom v d. zanožiti z d., zmeren predklon (noga ostane vedno v isti višini) — z rokoma drža; IV. 1. vzklon, izstopna stoja z d. naprej — z rokama drža; 2. a) skrčiti prednožno 1. — z rokama drža; b) suniti v visoko prednoženje — z rokama drža; 5.—4. z lokom v 1. zanožiti, zmeren predklon (noga ostane v isti višini) — z rokama drža; V. 1. visoko prednožiti z 1. (skozi prinoženje), cel obr. v d. na prstih d. noge v zanoženje z 1.; 2. s prinoženjem 1. seskok v 1. naprej v počep — predročiti, palca gor; 8. vzravnava v spetno stojo — priročiti. 4. drža. 3. Na začetku gredi, bočno: I. 1. a) skrčiti prednožno 1.; b) vstop z 1. na gred, zanožiti z d. — predročiti, hrbta gor; 2. izstopna stoja z d. naprej — skrčiti priročno, dlani vzklo- piti proti ramenom (spodnja leht pred zgornjo); 8. izstopna stoja z 1. naprej — mahniti v priročenje, hrbti na- prej, in spojeno 4. izstopna stoja z d. naprej — predročiti gor, hrbta gor; II. 1. začeti počep na d., zanožiti z 1. — z 1. predročiti dol, hrbet gor — z d. drža, in spojeno 2. nadaljevati počep — priročiti z 1., hrbet naprej, in spojeno 8. končati počep, predklon, zasuk trupa vi. — vzročiti z d., palec nazaj, z 1. drža (glava vzporedno z d. roko, trup in L noga v eni črti); 4. drža; III. 1, vzravnava, vzpon, odsuk, prednožiti z 1. — zaročiti, dlani gor, z d. skozi predročenje in priročenje; 2. izstopoma z 1. naprej poskok na 1., skrčiti prednožno d., predročiti, hrbta gor, dlani vzklopiti, in spojeno 8. izstopoma z d. naprej poskok na d., zanožno napogniti 1., — zaročiti, dlani gor; 4. izstopoma z 1. naprej pcskok na 1., skrčiti prednožno d., predročiti, hrbta gor, dlani vzklopiti, in sp; jeno; IV. 1. izstcpna stcja z d. naprej — skozi priročenje odročiti, hrbta gor; 2. % obr. v d. na prstih d., odnožiti z 1. — z rokama drža; 3. s prinoženjem 1. seskok naprej v počep — skozi priročenje predročiti, palca gor; 4. vzravnava v spetno stcjo — priročiti. Višji oddelek Bradlja 1. Doramenska (128 cm). — Iz stcje bočno na začetku bradlje: Naskokoma opora na spodnjih lehteh — predkoleb — z zakolebom vzpora — s predkclebom vsed prednožno snožno na d. lestvino ven — predsed predncžno snožno na 1. lestvino ven in spojeno cel obrat v 1. s prijemom za telo v sed snožno na d. lestvini zunaj — premah prednožno snožno noter — z zakolebom vsed zanožno snožno na 1. lestvino ven — preprijem za telo — presed prednožno snožno na 1. lestvino noter in spojeno cel obrat v d. v sedu in spe jeno presed prednožno snožno na d. lestvino ven — preprijem pred telo — premah zanožno snožno noter — prekeleb in kolo prednožno z d. čez 1. lestvino — kolo zanožno z 1. čez 1. lestvino — zanožlia v d., doskok v počep, odročiti, 1. roka na lestvini — vzravnava, priročiti. 2. Dvovišinska (nižja lestvina dobočna 110 cm, višja dosežna 170 cm). — Iz stoje bočno zunaj bradlje z d. bokom ob višji lestvini: Vnanji prijem z 1. na višjo lestino, nadprijem z d. na nižjo lestvino — z odrivom snožno vsed prednožno snožno na nižjo lestvino ven in sp. cel obrat v d. v sed na d. stegnu (d. noga pokrčena, 1. iztegnjena navpično dol), odročiti, hrbta gor, drža (3 dobe) — vnanji prijem z d. na višjo lestvino, z 1. za telo — premah prednožno snožno noter — zakoleb in premah zanožno z 1. čez nižjo lestvino — premah prednožno z d. čez nižjo lestvino in sp. z mahom zgornjega dela trupa v d., s Vz obratom v 1. in preprijemom 1. na višjo lestvino ležna vesa pred rokama snožno — zgiba in premah skrčno nazaj v stcjo na tleh — z odrivom zgiba in kolo odbočno v d. — kolo odnožno z d. — kolo prednožno z 1. v stcjo na tleh — z odrivom prednožka v 1. (čez nižjo lestvino), doskok v počep, odročiti, d. roka na lestvini — vzravnava, priročiti. 3. Doskočna. — Iz stoje bočno sredi bradlje: Zmeren počep, zaročiti — naskokoma vesa, notranji prijem, in predkoleb — zakoleb — predkoleb — z zakolebom opora na lehteh — predkoleb — z zakolebom epora na lehteh ležno za rokama raznožno — sklecna opora ležno za rokama raznožno — vzpora ležno za rokama raznožno — predkoleb in vsed prednožno snožno na 1. lestvino ven — presed prednožno snožno na d. lestvino ven — premah prednožno snožno noter — z zakolebom odsun v oporo na lehteh — predkoleb — z zakolebom spad v iztegnjeno veso — predkoleb — z zakolebom seskok v počep, predročiti — vzravnava, priročiti. Konj vzdolž brez ročajev Višina konja 100 cm. Deska trda, 10 cm visoka. 1. Z zaletom, z desne strani: Z odrivom 1. noge in oprijemom 1. roke na hrbet konja odbočka v d. 2. Z zaletom, z leve strani: Z odrivom d. noge in oprijemom d. roke (in celim obratom v d. ter oprijemom 1.) na hrbet konja zanožka v 1. 3. Z zaletom, z leve strani (zalet prečno): Z odrivom sonožno in oprijemom soročno prečno na hrbet skrčka prečno čez lirbet. Krogi 1. Doramenski krogi. Iz stoje čelno med krogi: Zgiba stojno — polagoma naprej v ležno veso spredaj za rokama — zanožiti z 1. — prinožiti z 1. — zanožiti z d. — prinožiti z d. — IV4, kroga v d. v ležno veso v d. — izpustiti 1. krog in odročiti dol z 1. (vodoravno), hrbet gor — spet oprijem z 1. na 1. krog — 1У2 kroga nazaj v ležno veso vi. — izpustiti d. krog in odročiti dol z d. (vodoravno) hrbet gor — spet oprijem z d. na d. krog — s pritegom zgiba stojno (v prvotno postavo) — z odrivom skozi vznosno veso stojna vesa zadaj za rokama in spcjeno izvinek nazaj v stojno zgibo (v prvotno postavo) — priročiti. 2. Doskočni krogi. — Iz stoje čelno pod krogi: Zmeren počep, zaročiti — naskok v veso — zgiba — predkoleb — z zakolebom odkoleb v veso — s predkolebom skozi vznosno veso spredaj strmoglava vesa — vznosna vesa zadaj — s spuščanjem nog naprej prednos v zgibi (drža 3 dobe) — polagoma v prednos v vesi in z zakolebom seskok v počep, predročiti — vzravnava, priročiti. 3. Dosežni krogi, preskok v predgugu. Stojala za skok v višino so oddaljena 75 cm od krogov v vesi. Skače se preko treh trakov, pritrjenih 20 cm, 25 cm in 30 cm pod višino krogov. Iz vese stojno za trakovi, zalet nazaj, v zagugu zgiba in dvig nog v vznosno veso spredaj; s predgugom prenesi z uleknjenjem telo čez trak; v mrtvi točki predguga obvisiš za hipec navpično v iztegnjeni vesi in seskočiš. Znamkuje se: izvedba do 4 točke, preskok 30 cm pod krogi 2 točki, > 25 cm » > 4 točke, > 20 cm > > 6 točk. Gred 1. Na začetku gredi, bočno: I. 1. vstop z 1. na gred, zanožiti z d. — odročiti, hrbta gor; 2. izpad z d. naprej, predklon — skozi vzročenje predročiti dol, hrbta gor, trup in 1. noga v eni črti; 3. vzravnava, prednožiti z 1., zaklon — zaročno pokrčiti, spodnji lehti na križu, d. nad 1., dlani nazaj; 4. a) vzklon; b) z nogama drža — skozi priročenje in predročenje vzročiti, palca nazaj; II. 1. cel obr. v d. na prstih d. noge v počep na d., zanožiti z 1., predklon — predročiti, palca naprej (trup in 1. noga v eni črti); 2. odročiti, hrbta gor; 3.—4. drža; III. 1. a) vzravnava, vzklon, vzpon, prednožiti z 1. — priročiti; b) cel obr. v d. na prstih d., prednožiti z 1. — skozi predročenje vzročiti, palca nazaj; 2. izstopna stoja z 1. naprej, zanožno upogniti d. — z velikimi čelnimi loki noter, d. pred 1., odročiti, roki vzklopiti gor; 3. izstopna stoja z d. naprej, zanožno upogniti 1. — z izrav- nanjem rok veliki čelni krogi gor, d. pred 1., roki spet vzklopiti gor; 4. drža; IV. 1. a) izstopna stoja z 1. naprej — skozi priročenje predročiti, palca gor; b) Vz obr. v d. na prstih 1. v skrižno stojo z d. zadaj — od- ročiti, hrbta gor, z d. z lokom gor; 2. У-2 obr. v d. na prstih obeh nog v prednožno stojo z d. — z rokama drža; 3. seskok v 1. v počep — skozi vzročenje predročiti in takoj vzravnava v spetno stojo — priročiti. 4. drža. 2. Na sredi, čelno, en korak pred gredjo: I. 1. prednožiti z 1. — predročiti dol, hrbta gor; 2. zanožiti z 1. (skozi prinoženje) — zaročiti, dlani gor; 3. vstcp z 1. na gred, z d. zanožiti — skozi predročenje od- ročiti, hrbta gor; 4. drža; II. 1. vzročiti, hrbta nazaj; 2. začeti počep na 1., zanožiti z d., predklon — z rokama drža; 3. dokončati počep in predklon — skozi predročenje odročiti, hrbta gor (trup in d. noga v eni črti); 4. drža; III. 1. vzravnava, vzklon, % obr. v 1. na prstih 1. noge v zanožno stojo z d. — skozi priročenje in predročenje vzročiti, palca nazaj; 2. s predkorakom z d. poklek na 1. predklon — predročiti, palca naprej, roki ob strani gredi; 3. klečna vzpora na 1., zanožiti z d. — vzročiti z 1., hrbet gor, pogled naprej (roka, trup in d. noga v eni črti); 4. drža; IV. 1. vzklon v poklek na 1. — odročiti, hrbta gor; 2. a) vzravnava v zanožno stojo z 1. — z rokama drža; b) seskok v 1. s % obr. v d. v počep — zaročiti, mazinca gor; 3. preskok naprej čez gred v počep (med preskokom skozi predročenje vzročiti in spet) predročiti, palca gor; 4. vzravnava v spetno stojo — priročiti. 3. Na d. koncu gredi, čelno, en korak pred gredjo: I. 1. a) vstop z 1. na gred, zanožiti z d. — skozi predročenje vzročiti, palca nazaj; b) skrižna stoja z d. spredaj (z lokom v d.) — odročiti, hrbta gor; 2. a) in b) *'/j obr. v 1. na prstih obeh nog v skrižno stojo z 1. spredaj — z rokama drža; 3. % obr. v 1. na prstih d., izstopna stoja z 1. naprej in zanožiti z d. — skozi priročenje predročiti gor, hrbta gor; 4. drža; II. 1. izstopna stoja z d. naprej in % obr.v 1. na prstih obeh nog v odnožno stojo z 1. — d. roko v bok, palec nazaj, z 1. priročiti, in spojeno 2. začeti počep na d., odklon v d., odnožiti z 1.; 3. nadaljevati počep in odklon — začeti vzročenje z 1. (skozi odročenje); 4. končati počep in odklon — končati vzročenje z 1. (L noga, trup in 1. roka v eni črti); III. 1. vzravnava, vzklon, % obr. v d. na prstih d., prednožiti z 1. — predročiti, palca gor (1. skozi priročenje); 2. zaklon — trup in 1 .nega v eni črti — odročiti, dlani gor; 3. vzklon — odročno upogniti, roki nad ramama sklopljeni dol; 4. izstopema z 1. naprej peklek na d. — predklon — skozi predročenje in priročenje zaročiti, mazinca gor; IV. 1. vzklon, počep ednožno z 1. na tleh — odročiti, hrbta gor; 2. vzravnava v odnožno stojo z d. na gredi — z rokama drža; 3. a) vstop z 1. na gred v zanožno stojo z d. — vzročiti palca nazaj; b) sestop v d. v odnožno stojo z 1. na gredi — odročiti, hrbta gor; 4. prinožiti — priročiti. Opomba k terminologiji Dosedanji nazivi «bočno» in «prečno» na orodju so izpremenjeni na nastopni način: a) Telovadec stoji napram orodju č e 1 n o, če je njegova čelna ravnina (*n s tem tudi ramenska os) vzporedna z orodno osjo (dosedanji nasiv: bočno); b) telovadec stoji napram orodju bočno, če je njegova bočna ravnina vzporedna z orodno csjo (in s tem ramenska os pravokotna na orodno os) (dosedanji naziv: prečno); c) telovadec stoji napram orodju p r e č n o, če je ena njegovih prečnih ravnin vzporedna z crodno osjo (ramenska cs tedaj poševna na orodno ob). JUGOSLOVENSKI SOKOLSKI SAVEZ - STAREŠINSTVO. V Ljubljani, 14. marca 1924. Bratskim župam pošiljamo poročila za glavno skupščino. Zdravo! Dr. VI. Ravnihar, starosta. Dr. R. F ux, tajnik. POROČILO TAJNIKA NA GLAVNI SKUPŠČINI JSS. DNE 23. MARCA 1924. Današnja skupščina se vrši pod vtiskom priprav za II. sabor jugosloven-skega Sokolstva. Zbiramo se k delu v času, ko divja v naši državi najjujša politična borba, ko grozi boj med bratskimi plemeni zavzeti najširše meje, ko se pozablja na vse ideale, za katere je teklo toliko krvi. Zbiramo se k narodnemu delu v bratski ljubezni, v zavesti, da tvorimo temelj in ne-razdružljivo vez narodnega jugoslovenskega edinstva, v zavesti, da nas mora privesti naše delo do popolne zmage naših idej. Tudi v preteklem letu je bilo naše delo točno usmerjeno in nismo krenili niti na levo niti na desno. Uspehi našega dela so nam pokazali, da je bila ta naša odločnost edino pravilna, ker je vzbudila v našem članstvu trdno in neomajno zaupanje v idejo samo in v naše delo. Pazno in marljivo smo zasledovali ves naš narodni pokret, tako v političnem, kakor v gospodarskem življenju, ter nikdar nismo zamudili prilike, poudariti v vseh važnejših zadevah stališče Sokolstva napram posameznim vprašanjem. O svojem narodnem delu nismo in ne bomo nikogar prepričevali. Čutimo, mislimo in delamo narodno, brez poziva, brez hvalisanja in tudi brez dogovarjanja. Delo za narod in ne za posamezne stanovske razrede ali politične stranke je naša naloga, začrtana jasno in točno v programu našega ustanovitelja. Sokolska organizacija ni društvo, v katerem so poklicani k delu samo posamezniki, temveč je združenje bratstva, ovladano po narodni telesnovzgojni in nravstveni ideji, na katere izpopolnitvi mora sodelovati vsakdo* ako naj bo vsenarodna. Proti prejšnjim letom se je tudi v letošnjem letu število Sokolstva pomnožilo. Odtod tudi oni veliki razmah javnih nastopov, ki so bili pogostokrat narekovani po težnji posameznih društev, ki hočejo priti pod lasten krov in doseči finančna sredstva za obstoj. Toda, kakor že v letu 1922., tako se je tudi v letu 1923. izkazalo, da teh številnih prireditev ni več mogoče vzdržati. Gospodarska kriza, ki je objela širše kroge, kriza industrije in trgovine, nezaposlenost in povratek k šte-denju — vse to zmanjšuje donos takih podjetij. Telovadci so izčrpani in znevoljeni zaradi večnih nastopov ter hrepenijo po mirnem delu, zaradi česar smo skušali in delovali z vsemi sredstvi na to, da take nastope in izlete omejimo, kolikor je mogoče, na drugi strani pa društva, ki računajo na pomoč drugih, privedemo do tega, da se postavijo na lastne noge ter skrbijo za delo v lastni organizaciji. Tozadevni sklepi zadnje skupščine so dosegli le delen uspeh, ker niso našli popolnega razumevanja v posameznih društvih, oziroma župah. S povečanjem števila članstva je pa n'ir^s’o delo vseh funkcijonarjev, preobteženih z delom, ki je slonelo po večini na ramah starih sokolskih # delavcev. Pri tej priliki moram poudariti, da se posveča pri nas vse premalo pozornosti vzgoji članstva. Vzgoja članstva ne sme biti samo zunanja izurjenost in obratnost, temveč mora biti taka, da član sokolske organizacije ne ovlada samo vseh posameznih gibov, temveč tudi samega sebe, da s sokolsko telovadbo ne doseže samo telesne moči, ampak tudi moč volje in nravno silo. Disciplina ne sme biti samo zunanja, temveč tudi notranja. Ako izpopolnimo v tem zmislu naše sokolsko delo, potem smemo računati v naši organizaciji na sodelovanje vsega članstva, zlasti pa onega, ki se je začelo šele po vojni baviti s Sokolstvom in ki v precejšnji večini ravno zaradi nepoznavanja sokolske ideje živi v dvomu, zadostuje-li še program Tyrševega Sokolstva za današnje čase. Ravno to je tudi vzrok, da se pojavljajo med Sokolstvom samim razna stremljenja in poleg Sokolstva razne organizacije, bodisi športne ali nešportne, ki naj bi prevzele to, kar je naloga Sokolstva. Izkušnja nas pa uči, da nam podobne organizacije niti najmanj ne škodujejo ter so po večini enodnevnice, ki prenehajo delovaiti po prvem navdušenju. To nam je najlepši dokaz, da je sokolska ideja tako globoko zamišljena, da zadostuje za vse čase onim, ki jo poznajo in hočejo črpati iz nje. Ako bomo v tem zmislu usmerili vse svoje delo ter nudili našemu članstvu pravo sokolsko vzgojo, nam ne bo treba na glavnih skupščinah poročati o padanju števila telovadcev, kakor se je to zgodilo na skupščinah nekaterih žup v letošnjem letu. Opažamo pa tudi, da ravno iz istih vzrokov ne najdemo razumevanja za Sokolstvo 'med onimi faktorji, ki so poklicani za to, da naše stremljenje bodisi moralno, bodisi materialno podpirajo. Ravno zaradi tega postaja vedno bolj jasno, da smo navezani in da smemo, računati le na sebe in na svoje delo. To so bili v glavnem nameni zadnje skupščine, ki je sprejela načelo, da se posveti,tekoče leto predvsem notranjemu delu Sokolstva. Starešinstvo TO. sta izdelala tozadevne načrte, o katerih pa ne moremo dejati, da so bili v polni meri izvršeni. Delo v centrali ni nikdar popolno in je brez uspeha, ako ga ne izpopolni delo v župali, oziroma v društvih. Ne mislim tu toliko udeležbe žup na prireditvah centrale, temveč izvršitev navodil, oziroma načrtov centrale v župah samih. Pri sokolskem delu je treba mnogo ljubezni do ideje si.nie in sokolski delayec ne sme biti samo izvrševalec mrtvih črk. Mehanično delo ne zadostuje in ne rodi nobenih uspehov. Delo v društvih in župah je treba poglobiti in skozi to skrbeti za skrbno vzgojo vsega članstva. K temu delu so pa poklicani vsi faktorji ter ne sme sloneti na ramah posameznikov. Mnogo pozornosti se mora zlasti posvetiti vzgoji naraščaja in dece, predvsem pa vzgoji vaditeljev. Vaditelj ne sme biti samo mehanični vodja društva, on mora biti glavni vzgojitelj vsega članstva. Naloga vaditeljskih zborov je, da posvetijo temu delu največ pozornosti. Le po takem delu bo imela velika požrtvovalnost naših vaditeljskih zborov popoln uspeh. Sokolsko zavest med članstvom je treba poglobiti, širiti med njimi sokolska načela, da spoznajo naše namene in ustroj naše organizacije. Še tako veliko število članstva, ki ni sokolsko vzgojeno, ne pomeni za nas nič ter nam je prej v škodo kakor v korist. Pri vsem tem delu igra pomembno vlogo tudi naš tisk. Kjer je zanimanje za tisk, je delo dosti lažje, kajti kjer se čitajo sokolski časopisi, je vedno dovolj tvarine za razgovor, za predavanja itd. Sokolskemu tisku smo posvečali kolikor mogoče veliko pozornost, ovirani smo pa bili pri tem po našem članstvu, ki je kazalo malo zanimanja za te zadeve, potem pa tudi po financijelnih ozirih, ker je primanjkovalo sredstev za uspešno delo. Ravno finančno vprašanje nam je onemogočilo v tem oziru storiti več, kakor smo storili. Naše Sokolstvo potrebuje sokolske literature v vseh strokah. Izdajanje knjig in brošur je pa danes zvezano z ogromnimi stroški, katerih savez ni mogel kriti, vsled česar je odpadlo vsako izdajanje novih knjig in brošur. Tako v župah spopolnjeno delo centrale bo rodilo bogat sad — v tem oziru je želeti mnogo zboljšanja v prihodnjih letih. Preteklo leto je bilo jubilejno leto Sokolstva. Matica sokolskih društev v Jugoslaviji ljubljansko sokolsko društvo je praznovalo 601etnico svojega obstoja, kateri proslavi se je pridružilo celokupno jugoslovensko Sokolstvo. Preteklo leto je pa bilo tudi jubilejno leto naših neumornih sokolskih delavcev, bratov: dr. Murnika, Šulceja, Gangla in Kajzelja. Sokolstvo se je jubilantov primerno spominjalo, da jim na ta način izkaže svojo zahvalo in priznanje za njihovo delo in za njihov trud. Starešinstvo je s pazljivostjo zasledovalo naše narodnostno gibanje bodisi v notranjem ali zunanjem političnem življenju. S pozivi na Sokolstvo je opozorilo članstvo na važnejše dogodke, napram katerim je zavzelo stališče, kakor mu ga je narekovala njegova sokolska dolžnost. Ponovno je pa tudi opozorilo merodajne faktorje s primernimi spomenicami na vse škodljive vplive v našem narodnostnem vprašanju, ki so izvirali iz naših nezdravih političnih razmer. Pod vplivom naših načel se je razvijalo tudi naravno razmerje Sokolstva napram državi. Predvsem so nam bile v mislili občne koristi države ter smo s tega vidika precenjevali vse zadeve. Ni mi treba posebej poudarjati, da nam je bilo pri tem edinstvo našega naroda najvišja zapoved in to nam ostane tudi v bodoče. Delo v posameznih župah je bilo zelo živahno in nekatere župe so ob veliki požrtvovalnosti svojih funkcijonarjev izvršile svojo dolžnost v polni meri. Poročila župnih funkcijonarjev nam pričajo o zadovoljivem razvoju Sokolstva v posameznih društvih. Prišel je tudi čas čiščenja s tem, da se izločijo iz organizacije člani, ki ne spadajo v sokolske vrste ter ne izpol-nujejo svojih dolžnosti, in ravno tako društva, ki nimajo nobenega pogoja za nadaljnji obstoj. To je dokaz konsolidacije naše organizacije, ki se izpopolnjuje od leta do leta. Večina žup je izvršila navodila starešinstva. Pogrešamo pa pri vseh župah -poročila o izvršitvi sklepa zadnje glavne skupščine glede obveznosti obiskovanja telovadbe članstva do 26. leta. Pri nekaterih župah govore poročila o zmanjšanju števila telovadcev, pri drugih zopet o velikem povečanju, tako da moramo iskati vzrokov zmanjšanja edinole v pomanjkanju dobrih vaditeljev ali pa v nedelavnosti društev v onih župah. Mnogokrat so pa krive temu tudi razmere, ki vladajo v posameznih krajih in ki so posledica vojne. Starešinstvo je tudi temu vprašanju posvečalo svojo pozornost in ko bo ta zadeva rešena, bo organizacija opozorjena na razne vzroke tega pojava. Žalostno je dejstvo, da so postali naši stiki z jugoslovenskim Sokolstvom v Ameriki minimalni. Ves naš Irud, da bi vzbudili med tamošnjim jugoslovenskim prebivalslvom več zanimanja za Sokolstvo, je ostal brezuspešen ter ne dobimo tozadevno nobenih poročil iz Amerike vzlic številnim našim dopisom. Upajmo, da naši bratje preko morja kljub temu pridno delujejo in da se nam posreči navezati čim najožje stike z njimi. Naši stiki s sorodnimi organizacijami v inozemstvu so bili tudi v preteklem letu zelo živahni. Omeniti mi je tu predvsem naše stike s COS., ki so bili vedno bratsko prisrčni. Poudariti moram, da nam je bila vsa COS., kakor tudi njeni posamezni člani v predsedstvu, naša bratska zaveznica, ki nam je ob vsaki priliki stala ob strani bodisi z deli ali nasveti pri izvrševanju naše težke naloge. Najožji stiki teh dveh organizacij so razvidni že iz dejstva, da ni minul noben važnejši dogodek, da se ga ne bi udeležili zastopniki te ali one organizacije. Omeniti mi je poleg drugih udeležbo zastopnikov COS. na proslavi 601etnice našega Sokolstva v Ljubljani, našo udeležbo na medzletnih tekmah v Pragi in ob otvoritvi Tyrševega doma. Naveza COS. in JSS. sta izpolnila v polni meri svojo nalogo in želeti bi bilo, da se kmalu razširita v SSS. Od ostalih, omenjam samo še udeležbo naših zastopnikov na proslavi 501etnice francoskih gimnastov v Parizu, kjer so bili navezani najožji stiki z ostalimi svetovnimi organizacijami. Velike važnosti je bil v preteklem letu tudi kongres ruskih Sokolov v Pragi, kjer je bila ustvarjena podlaga za nadaljnje delo ruskega Sokolstva. ČOS. kakor tudi naš savez sta podpirala stremljenje ruskega Sokolstva, kolikor je bilo v njihovih močeh, ter sta tudi sprejela načrt njihove organizacije, ki je že uveljavljen. Želimo, da rusko Sokolstvo vstane ter postane mogočen člen velike slovanske sokolske rodbine. Žalostne politične razmere v vseh slovanskih državah še niso dopustile, da bi mogli prekoračiti vse ovire ter si podati roke k složnemu bratskemu delu v Slovanskem sokolskem savezu. Toda vzlic temu se pojavljajo na razburkanem političnem horizontu slovanskega sveta glasovi, ki nam pričajo, da vstaja od Egejskega pa do Baltiškega morja nov slovanski rod, ki se je že otresel nevarnega povojnega materializma ter gre z idealnim navdušenjem na delo za lepšo bodočnost Slovanstva. Sokolstvo mora tvoriti podlago temu velikemu preokretu ter voditi boj za dosego svojih idealov. V tem gibanju čaka jugoslovensko Sokolstvo važna naloga. У težkem in podrobnem organizacijskem delu smo preživeli dobo prvega sabora jugo-slovenskega Sokolstva. Pogled v zgodovino preteklih pet let jugoslovenskega Sokolstva mora navdati slehernega našega člana z navdušenjem, za nadaljnje delo. Prešli smo preko številnih najhujših političnih, osebnih in organizacijskih sporov, toda prešli smo jih s popolno zmago ideje prvega sabora — ujedinjenja jugoslovenskega Sokolstva. In s to zmago stopamo pred drugi naš sabor, ki pomen ja začetek nove velike dobe za naše Sokolstvo. Končam z željo, da bi našel ta trenutek veliko jugoslovensko Sokolstvo v delu in v boju za boljšo bodočnost našega naroda. Zdravo! POROČILO STATISTIČNEGA ODSEKA ZA LETO 1923. Bratska skupščina! Ker se sestavlja savezna statistika vedno na podlagi podatkov po stanju z dne 31. decembra vsakega leta ter je ta termin komaj dobro za nami, ne morem seveda že sedaj poročati o stanju Sokolstva z dne 31. decembra, nego po stanju z dne 1. oktobra 1923. Nekateri podatki so pa tudi še starejši, vendar izpopolnjeni po izpremembah v letu 1923. — V splošnem moram ugotoviti tudi letos pri nekaterih župah, odnosno društvih, občudovanja vredno brezbrižnost in malomarno poročanje glede izprememb, glede po datkov vobče; vendar pa je na drugi strani razveseljivo, kar konstatirain izrecno, da se stalno množi število žup in društev, ki tudi v statističnem pogledu popolnoma ali vsaj zadovoljivo vrše svojo dolžnost. Popolnoma je izpolnilo dolžnost za generalni izkaz jugoslovenskega Sokolstva 9 žup, in sicer: Celje, Kranj, Ljubljana, Ljubljana I, Maribor, Novi Sad, Šabac, Užice in Zaječar. Zadovoljivo pa so poročale župe: Banja Luka, Beograd, Bjelovar, Kragujevac, Mostar, Niš, Novo mesto, Rijeka, Sarajevo, Split, Šibenik, Tuzla, Veliki Bečkerek in Zagreb. Skupno 14 žup. Povsem nezadostno je bilo sodelovanje ostalih žup: Pacific, Skoplje in Osijek, ki pa je imelo vzroka bodisi v prerahlih stikih s savezom (Pacific),, bodisi z reorganizacijo (Skoplje), bodisi zaradi notranjih kriz (Osijek). V splošnem je savezno župno organizacijo po župah v vsej naši državi smatrati za skoraj končano. Razen v Južni Srbiji in ozemljem med župami Skoplje, Užice, Sarajevo in Mostar so župne oblasti urejene načelno — po- drobna organizacija pa še marsikje manjka in bo v prihodnjih poslovnih letih potrebno, da se pravilno in sistematično izvede. Ravno tako tudi upravna, tehniška in splošno vzgojna razdelitev žup po okrožjih še ni v teku, le nekatere župe so jo pričele izvajati, izvedena je pa do sedaj natančno v župi Ljubljana I v upravnem, tehniškem in prosvetnem pravcu. Jugoslovenski sokolski savez je štel po štetju 1. oktobra 1923. (31. decembra 1922.) sledeče število edinic: 26 (26) žup, od teh 1 (1) v Združenih državah ameriških s 417 (399) društvi in odseki. Podatke za 1. oktober 1923. je poslalo 25 žup s 375 društvi in odseki, za 31. december 1922. pa 25 žup s 332 društvi in odseki. Prav nobenih podatkov savez ni dobil od župe Pacific v Ameriki, tako da o stanju te župe ni mogoče poročati ničesar. Izmed 399 društev koncem leta 1922. je bilo leta 1923. črtanih 21, v likvidaciji sta se nahajali 2 društvi, 44 pa se jih je smatrale kot omahljiva v delovanju, ki jim obstoj še ni povsem zasiguran. Nova društva in zopet oživela so v letu 1923.: Bos. Krupa, A ran delovac, Novi Pavijani, Rogatec, Krušar, Planina, Gorenji Logatec, Hotedršica, Unec, Opuzen, Pivnice, Bačka Topola, Ada, Draž, Fužine, Pale, Novo Sarajevo, Kakanj, Priština, Veles, Tetovo, Novi Pazar, Radovište, Bakoviča, Strumica, Kratovo, Carevo Selo, Bogovo, Prilep, Kičevo, Jelša, Klenak, Bio-grad Novigrad, Filip Jakov, Siverič, Sali, Preko, Kistanje, Banatski Aran-delovac, Opava, Perlez, Mokrin, Srp. Padej, Novska, Nova Gradiška, Okučani, Knjaževac. Skupaj 49 društev. Najbolj živahno ustanavljanje sokolskih društev je bilo naravno tam, kjer jih do sedaj ni bilo mnogo, t. j. v Južni Srbiji, kjer se je začasno za vse ozemlje ustanovila župa Skoplje, obsegajoča teritorij bodočih žup bitolj-ske, bregalniške, kosovske in vardarske. Župa Užice se je pričela širiti na zapad in pridobiva tal v Novi Varoši in Šumadijski Požegi. Črtalo se je tekom leta 1923. skupno 21 društev, tako da znaša prirastek na društvih leta 1923. 28 društev in šteje savez 31. decembra 1923. 26 žup s 427 društvi. Članstvo: Po stanju in podatkih z dne 1. oktobra 1923. (31. decembra 1922.) je imel savez 37.342 (35.270) mož, 9968 (9482) žen, skupaj 47.310 (44.752) članstva. Ako prištejem k članstvu še naraščaj in deco: 6427 (4820) moškega, 4252 (3663) ženskega naraščaja, 9156 (7108) moške in 7328 (5743) ženske dece, kar da skupno 27.163 (21.334) naraščaja, znaša število pripadnikov Jugoslovenskcga sckolskega saveza 74.473 (65.991) oseb ali 6 2 °/ prebivalstva Jugoslavije. Izmed 101)0 oseb je vsaka 6. učlanjena v JSS. Napredek od dne 31. decembra 1921. do dne 1. oktobra 1923. znaša: žup 1, druš'ev 66, članov 7505 ali 25-l %, članic 1720 ali 20 8 %, (članstva 9225 ali 19 5%), moškega naraščaja 2000 ali 31*1%, ženskega naraščaja 1149 ali 37 %, moške dece 2048 ali 28*8 %, ženske dece 1561 ali 26-4 % (naraščaja 6151 ali 29 2 %), pripadnikov 15.268 ali 25*8%. Razveseljiv pa jfe tudi napredek od začetka leta 1923. do dne 1. oktobra 1923., ki ga pa ne navajamo zaradi tega, ker bi morali navesti še mnogo podrobnosti, ki bi vzele preveč prostora. Ugotoviti pa moramo, da se je pričelo število članstva staliti in ni pričakovati hipnih večjih izmen. V splošnem je v Sloveniji članstvo skoraj nekoliko nazadovalo, in sicer zaradi krepkega čiščenja sokolskih vrst raznih povojnih nesokolskih prirastkov, v Banovini se polagoma vrste članstva po secesiji iz leta 1921. zopet množe, konsolidacija razveseljivo napreduje v Bački in Banatu, medtem ko v Baranji še ni pravih tal za Sokolstvo. Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Severna Srbija pokazujejo napredek v vseh ozirih, tu pa tam so opazljivi tudi že močnejši znaki konsolidacije, Južna Srbija pa hiti v prvem navdušenju, da do leta in dni doseže isti razvoj kot sodežele. Župa Skoplje je pridno na delu, ustanavlja, organizira — upajmo na mnogo uspeha. Najmanj dovzetnosti kaže za Sokolstvo edino Črna gora, kjer razen v Cetinju nobeno društvo do sedaj ni obstalo, četudi jih je bilo že precej ustanovljenih. Naše Sokolstvo je organizacija, ki združuje vse stanove in poklice, kai nam, kaže jasno tozadevna statistika. Od 100 oseb, združenih v Sokolstvu, je 6 delavcev, 9 kmetovalcev, 5 učiteljev, 9 dijakov, 11 trgovcev, 12 obrtnikov, 19 uradnikov raznih kategorij, javnih in zasebnih, 2 vojaka, 5 akade-mično naobraženih, 4 trgovski pomočniki, 5 obrtnih pomočnikov, 1 dui;ovnik in 12 zasebnikov. Razmerje smo navedli samo zaradi tega, da se enkrat za vselej na podlagi točno izdelanih statističnih tabel poučita naše članstvo in ostala javnost, kako klavrne in neresne so trditve nasprotnikov Sokolstva, da je to samomeščanska, samouradniška in ne vemo kakšna še organizacija. Ugotovljeno pa je, da ravno število naših pripadnikov med narodom vedno bolj narašča, kar je razveseljivo znamenje za nas. Prehajamo na telovadni del statistike. Vsako naše društvo je po tehniški strani odvisno v glavnem od prostora, ki ga ima za gojitev telesnih vežb za letno in zimsko dobo. Udobni lastni prostori omogočajo širok razmah — tesnost najetih prostorov silno omejuje delovanje. Društva brez telovadnic so v položaju, da vežbajo samo poleti na prostem.' Koncem leta 1923. smo imeli v savezu 38 društev z lastnim «Sokolskim domom», vsa ostala društva so imela več ali manj ugodne prostore in 40 društev ni imelo za zimsko delo nikakega lokala. Šolskih telovadnic smo uporabljali okrog 100. Le 9 7 % vseh društev ima lasten dom, 26% jih vežba po šolah, 53 9 % po drugih najetih prostorih, od razkošne občinske dvorane do ječe, od ponosnih reprezentacijskih lokalov do ponižnega skednja. Okrog 10% društev pa nima nobenih lokalov. Fondi za zgradbo lastnih domov so ustanovljeni po mnogih društvih, vendar njihova sredstva ne presegajo po naši cenitvi treh milijonov dinarjev v vsem savezu. Roko v roki z zimskimi telovadnimi prostori gre vprašanje letnih telovadišč. Le 30 društev ima lastna zemljišča in na njih zgrajena telovadišča. Poleg tega ima še 185 društev najeta telovadišča, ostala niso točno poslala podatkov. Prepričan pa sem, da je mnogo društev, ki nili poleti ne vežbajo na čistem zraku na prostem. Bodisi, da nimajo kje vežbati, ;fl i pa jim ni do svetlobe in svežega zraka. Število letnih telovadišč se mora dvigniti. Povprečno pride na vsako telovadišče 32Ш m2, povprečna velikost naših telovadnic pa znaša 107 m-. Orodja je premalo. Ne glede na to, da potrebuje članstvo drugo, večje orodje kot naraščaj, je število orodja sploh premajhno. Edino drog in bradljo •imajo povprečno vsa društva. Vsa društva imajo le 188 konj in 171 krogovnih konstrukcij. Manjše stransko orodje je nekoliko zadovoljivejše zastopano po naših telovadnicah, vendar pa se tudi tukaj pozna, da smo še daleč zaostali. Število kijev, palic, diskov, kopij, krogel itd. ne zadošča. Isto velja o blazinah, ki so higijenično važne. Le okrog 480 blazin za 427 društev je zelo malo. Telovadnice so opremljene v 81 krajih s priročnimi lekarnami. Dalje se je število higijenično urejenih kopeli zvečalo na 14 in število prsnih društvenih kopeli na 20. Tudi število društvenih zdravnikov se je pomnožilo od 105 na 147. In vendar naj ima prav vsako društvo svojega zdravnika. Važnost naše sokolske organizacije za narodno vzgojo pa je razvidna iz sledečih, zelo zanimivih podatkov, zbranih na podlagi statistike z dne 31. decembra 1922. Iz njih razvidimo, da je naš razvoj sicer znatno napredoval, vendar pa v telovadnem oziru nismo tam, kjer bi morali biti. Vse premalo je telovadcev, mnogo preveč je paradnih Sokolov. Razmerje med vpisanim članstvom in telovadečimi je slabo. Le 18-5 % mož resnično telovadi; pri ženah je razmerje z 31 % telovadk nekoliko bolj zadovoljivo. Društva posvečajo telovadbi vse premalo pozornosti. Osobito vidimo to, da nam silno primanjkuje dobro izvežban.ega prednja š t v a. Število prednjakov je znašalo sicer 1365 mož in 472 žen z namestniki in pripravniki vred, vendar pa od teh niti polovica nima pred-njaških tečajev in niti tretjina izpitov ter so le prednjaki v sili — da se 14 resna prednjaška kriza preboli. Prednjaški zbori so vežbali v samo 91 društvih samostojno, kar je za nas slabo izpričevalo. Mnoga močna sokolska društva niso gojila posebnih prednjaških ur. Statistika prednjaštva: a) možje: povprečno vpisanih 1365; vežbali posebej v 91 društvih, v 3977 telovadnih dneh, skupno ‘25.730, povprečno na uro 5156; b) žene: povprečno vpisanih 472; vežbale posebej v 38 društvih v 1325 telovadnih dneh, skupno 7431, povprečno na uro 198-2; skupaj: povprečno vpisanih 1837; vežbali posebej v 129 društvih, 5302'telovadnih dneh, skupno 33.161, povprečno na uro 713 7. Število telovadcev in telovadk ovirajo poleg pomanjkanja prednjakov tuai slabe telovadnice ali pa pomanjkanje istih sploh, dalje pa tudi v veliki men komodnost in paradnost članstva samega. Sklep skupščine v Zagrebu 1.1922., da velja za članstvo do 26. leta telovadna o b v e z n o s t, je ostal na papirju v pretežni večini društev. In sličen je tudi rezultat. Izmed naših društev goji 88 % vežbanje članov, 61 % vežbo članic, 54 % moški naraščaj, 45 % ženski naraščaj, 65 % moško deco in 57 % žensko deco. V s a v e z u je le 36 društev, ki goje vse panoge sokolske telovadbe. Število se je v enem letu dvignilo in, sodeč po sedanjem položaju, lahko upamo, da bo naraslo število dobrih društev vedno bolj in bolj. Pozabljenju pa moramo za letos oteti onih 12 % društev, ki niti članske telovadbe nimajo. Ta društva za letos opominjamo, da naj prično z delom — drugo leto pa se bo že s poročilom stavil predlog za črtanje teh nedelavnih, v hipnem navdušenju nastalih edinic. Povprečno pride na eno naše društvo 15 telovadcev, 10-9 telovadk, 194 moškega in 18-2 ženskega naraščaja, 232 moške in 215 ženske dece ali skupno 111-8 telovadečih oseb. Seveda so mišljeni le oni odstolki društev, ki res telovadbo navedenih oddelkov goje. Statistika telovadbe: člani: povprečno vpisanih 6538-8, telovadnih dni 25.800, skupni obisk. 386.629, povprečno na uro 40408; članice: povprečno vpisanih 2942-5, telovadnih dni 15.103, skupni obisk: 165.299, povprečno na uro 2036 2; moški naraščaj: povprečno vpisanih 4810-5, telovadnih dni 13.383, skupni obisk: 259.353, povprečno na uro 3165 5; ženski naraščaj: povprečno vpisanih 3574-5, telovadnih dni 10.480, skupni obisk 191.097, povprečno na uro 2583-8; moška deca: povprečno vpisanih 71088, telovadnih dni 15.777, skupni obisk: 365.480, povprečno na uro 4881-2; ženska deca: povprečno vpisanih 5739 6, telovadnih dni 13.609, skupni obisk: 292.658, povprečno na uro 4059-1; skupno: povprečno vpisanih 30.714-7, telovadnih dni 94.152, skupni obisk: 1,660.536, povprečno na uro 20.756 6. Od 65.991 pripadnikov jih je vežbalo 30.714-7 ali 46-6 %, vsako uro redno pa 20.756 6 ali 81-5 %. Napredek napram letu 1921. znaša pri skoraj istem številu telovadečih 20.772 telovadnih ur z 207.538 oseb večjo udeležbo. Napreden ni toliko kvantitativen kot kakovosten. Gibanje po odsekih v posameznih društvih je bilo v glavnem odvisno od delovanja prosvetnih oddelkov, ki jih ima do sedaj samo polovica društev. Tu vidimo močna, celo župska centrska društva, ki nimajo lastnega prosvetnega odseka — kako naj potem dela župa na prosvetnovzgojnem polju, si ne morem predstavljati. — Društva so imela poleg prosvetnih odsekov v manjši ali večji meri še pevske, zabavne, godbene in dramatske odseke, ki so v mnogih krajih zelo uspešno potom gledaliških predstav, glasbenih prireditev in sličnih sredstev širila splošni zmisel za prosveto in indirektno mnogo pripomogla do upoštevanja in razumevanja naših teženj po mlačnejših ali nam nasprotnih krogih. Predavanj s sokolsko idejno vsebino se je vršilo 733. Nagovorov pred vrsto se je govorilo 1085 članstvu, 819 naraščaju in 772 deci. Za prvo leto, odkar so se pri nas splošno vpeljali nagovori, je to sicer precejšnje število; vendar premalo, mnogo premalo, ako pomislimo na vzgojno vrednost kratkih nagovorov pred zbranim telovadečim članstvom, naraščajem ali deco. Mnogo važnosti se polaga tudi na knjižnice. Dobro čtivo naj pride iie le med članstvo, temveč prav je, da je večina sokolskih knjižnic javnih, kar njihov pomen le povečuje. L. 1922. je delovalo v savezu 135 knjižnic s povprečno 285 knjigami. Knjižnice so štele skupno 35.880 knjig s 6571 čitatelji, ki so prečitali 51.510 knjig. Leta 1923. se je nabavilo 4897 novih knjig. — Skrbeti moramo, da bo polagoma vsako sokolsko društvo imelo svojo lastno knjižnico s posebnim oddelkom za p r e d n j a k e. Strokovnih knjig je po društvih 7250 s 1644 čitatelji. Važen faktor sokolske vzgoje je sokolski t i s k. Po izkazu iz leta 1922. ima «Sokolski Glasnik» samo okoli 3000 naročnikov, vendar pa je to število poskočilo v letu 1923. nad 4200. Župne vestnike imajo: Ljubljana I s 640 naročniki, Maribor s 400 naročniki, Zagreb z okoli 1000 naročniki. — Poleg tega izkazuje statistika še naročnikov na naraščajsko glasilo «Sokoliča. okoli 1400. Sokolskih čitalnic je bilo 66, knjižnic za naraščaj 17 s 1348. knjigami. Prireditve so bile zelo mnogobrojne. 482 javnih nastopov in akademij, 952 zabav, iger in drugih prireditev izpopolnjuje delovanje saveza. Pešizletov je bilo 719 in se je prehodilo 8891 kilometrov ali povprečno na 1 pešizlet 124 kilometra. Praporov so imela društva in župe 67, dalje pa 18 godb, 27 fanfar in 12 trobentaških zborov. Končno naj še omenim, da znaša skupno premoženje našega Sokolstva okoli 9 milijonov dinarjev, vendar pa se mi dozdeva ta številka premajhna, ker je še mnogo društev, ki ne ocenjajo pravilno po dnevnih cenah svojih stavb, zemljišč, orodja in drugega inventarja: Članski kataster. Namen te savezne institucije je, da se zbere v centrali vse članstvo žup in društev po imenih in da služi kot evidenčna podlaga poškodbenemu odseku pri poškodbenih primerih. Jasno je seveda samo ob sebi, da morajo društva sproti poročati na posebnih priglasnicab vsakega novega člana župi, ki ga nato sporoči mesečno na skupni priglasni poli savezu, da se izstavi zanj katastralni listek. Dosedanje delovanje ima le delni uspeh. Mnogo žup je prav pridno prijavljalo svoje članstvo, nekatere pa zopet manj ali pa nič. Postopek je bil do sedaj sledeči: koncem leta 1921. so se razposlali na vse župe in društva cSeznami članstva», ki so jih imela izpolniti društva. Od teh seznamor je prejel savez do danes izpolnjenih po stanju 31. oktobra 1922., oziroma 31. decembra 1922. skupno od društev preko žup 162, ki prijavljajo v savez skupno do 31. decembra 1923. — 23.671 oseb. Vsi seznami so se opremili s katastralnimi številkami za vsakega posameznega člana in se sedaj pišejo za vse članstvo katastralni listki. Nato se bodo seznami vrnili župam, da jih oddajo društvom, ki si zabeležijo katastralne številke posameznikov. — Ona društva, ki do sedaj niso še prijavila svojih seznamov, bodo pozvana, da to v najkrajšem času store, da se kataster polagoma uredi. Nekatere župe so od 1. januarja 1923. dalje vestno prijavljale in odjavljale članstvo kot n. pr. Split, Banja Luka, Rijeka, Užice in Ljubljana I. Druge zopet manj. Vendar postoji upanje, da bo kataster do konca 1.1924. popolnoma urejen. Za leto 1924. se je vsaki župi že v naprej poslal seznam na njo pripadajočih katastralnih številk in se ji je poslalo tudi primerno številu priglasnih listkov, da jih razdeli med društva, tako da bi za leto 1924. kataster deloval že popolnoma v redu. Seveda je v glavnem ležeče na društvih. in župah, da se dolžnosti priglaševanja in odglaševanja članstva popolnoma zavedajo. * Poškodbeni fond je izplačal v letu 1923. skupno v enem slučaju 600 Din podpore poškodovanemu načelniku radovljiškega sokolskega društva. Dva nadaljnja slučaja sta v presoji ter se bosta v najkrajšem času rešila. Veliko preglavice dela nepopolni kataster, ker se lahko izplača samo onemu članstvu, ki je v kataster priglašeno. Tako je bilo treba v dveh primerih prošnje radi neprijavljenosti zavrniti. Iz tega razloga nujno pozivam vse brate delegate žup, da nemudoma pu župah izvedejo natančno po svoječasno izdanih navodilih seznam članstva, da se v katastru uredi in omogoči s tem točno poslovanje poškodbenega fonda. K sklepu prosim vse brate delegate, da v svojih župah podvzamejo vse korake, da bodo društva kmalu poslala statistične izveštaje za leto 1923., da bo lahko mogoče v najkrajšem času sestaviti poročilo o delovanju saveza * vseh ozirih za leto 1923. Zdravo! V. Š v a j g a r. POROČILO BLAGAJNIKA JSS. Predlagam bilanco Jugoslovenskega sokolskega saveza, zaključeno z dnem 10. marca t. 1. Najznačilnejši postavki te bilance sta. vsekakor dolgujoči porez Din 6 8.7 4 9 • — in dolg na zavarovalnem fondu Din 8 0 7 5 ■ 5 0. Da v bodoče preprečimo take zaostanke, bomo odslej postopali strogo v zmislu saveznih, odnosno župnih pravil, in sicer po § 5., c), ki glasi: «... ako trikrat opominjano ne plača prispevkov za minulo leto in ako na podlagi tega. župni odbor proglasi njega izstop*. Poleg tega bo v bodočem poslovnem letu član starešinstva prevzel funkcijo revizorja, ki bo imel nalogo — v primeru, da se pri kaki župi, oziroma društvu, pojavi kak nered, oziroma nedostatek, ono župo ali društvo revidirati in poučiti; ta revizija pa se bo vršila na stroške onega društva, oziroma župe, in sicer le tedaj, ako bodo ostali vei opomini brezuspešni. Za plačevanje poreza in zavarovalnega ionda so merodajne številke uradne statistike, oziroma število članstva, ob času zadnjega župnega rednega občnega zbora. Porez za vsakega posameznega člana naj znaša kakor doslej tako tudi za prihodnje leto Din 5-—, zavarovalni fond pa Din —-50. Župe, ki še niso začele z izterjanjem teh prispevkov pri svojih društvih, prosim, da to brez odlašanja store ter tako omogočijo savezu redno finančno poslovanje. Savez ima v prihodnjih mesecih predvidene ogromne izdatke, katere pa bo zmogel le tedaj, ako bodo vsi župni in društveni blagajniki na svojem mestu ter vestno izvrševali svojo prevzeto nalogo in dolžnost. Omeniti mi je še naslednji žalostni pojav. Na predzadnji savezni odborovi seji je predlagal zastopnik sokolske župe Vel. Bečkerek, da naj priredi v mesecu decembru vsakega leta vsako poedino društvo «savezni dan», katerega čisti dobiček naj se nakaže savezu. Temu predlogu se je odzvalo za preteklo leto doslej 134 društev s skupnim zneskom Din 5 3.99 6-95. Kje so ostala društva? Ako so mnenja, da se bo na to pozabilo, se motijo; vsako društvo mora biti pač toliko disciplinirano, da se brez odlašanja odzove temu sklepu in priredi v ta namen telovadno akademijo, predavanje, javno zbirko ali kaj sličnega. Prosimo, da v tem oziru store župna starešinstva svojo dolžnost ter pozovejo vsa ona društva, ki še niso ničesar prispevala, da to nemudoma store. Tudi v finančnem poslovanju se bo treba privadili redu in disciplini. To bo tem laže, ktr sc ne zahteva nič nemogočega, temveč samo to, kar je neobhodno potrebno za redno poslovanje saveza. Brate in sestre opozarjam nadalje na zlelno «Spomenico», katere sta ravnokar izšla drugi in tretji zvezek. Prosim, da pridobivate med članstvom novih naročnikov, ker preti sicer savezu velika izguba. Vseh naročnikov je doslej 1092, naročenih pa je v tiskarni 2000 izvodov. Vse delo izide v 10 zvezkih po Din 34-—; plača se lahko tudi vsak zvezek posamezno. Pridobivajte naročnike za Sokolski Glasnik in Vestnik TO., toda le take, ki bodo naročnino tudi redno — plačevali. Savez ima za naše razmere, kakor razvidno iz bilance, ogromno investiranega kapitala v strokovnih knjigah. Sokolske knjižnice pri posameznih društvih pa, z malimi izjemami, ne nudijo članstvu ničesar strokovnega; župe naj tudi na to opozore svoja društva. Vse knjige, ki jih ima savez v zalogi, so naznanjene z navedbo cene v Sokolskem Glasniku. — Opozarjam nadalje, da ima savez v zalogi slike našega nepozabnega prvega saveznega staroste, dr. Ivana Oražna, in saveznega načelnika, dr. Viktorja Murnika; vse telovadnice in društveni in župni prostori naj bi bili opremljeni s temi slikami, ki jih tudi posameznim Sokolom priporočamo. Cena sliki je Din 20-—. — V zalogi imamo še večjo množino sokolskih razglednic, katere naj društva naročajo in uporabljajo pri vseh svojih prireditvah; opozorite nanje tudi vse trgovce v svojem okolišu. Cena razglednicam je Din 50'— za 100 komadov s 25%nim popustom. Končno naj še pripomnim, da se je v preteklem letu za rodbino pri telovadbi smrtno ponesrečenega brata Bunoze v Nevesinju nabralo skupno Din 16.240-15 ter bodi tudi na tem mestu vsem bratom, ki so prispevali k temu vsekakor izdatnemu znesku, izrečena topla bratska zahvala. Izkaz darovalcev je bil že svoječasno obelodanjen v Glasniku. Ta zbirka je vsekakor časten pojav za našo organizacijo in jasen dokaz bratske vzajemnosti. — To — J D a г i 1 a. V tej bilančni postavki je zapopadenih tudi Din 10.000-—, katere smo prejeli od ministrstva za narodno zdravje v Beogradu, ter Din 6000' — od zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani. Zaključujem svoje poročilo z željo, da bi bilo v prihodnjem letu denarno poslovanje v naši organizaciji redneje in točneje, ker je brez dvoma tudi od finančnih sredstev odvisen razmah Sokolstva. Zdravo! Bogumil Kajzelj. Bilanca Jugoslovenskega dne 10. Nakazilo Л. Bunoza, Nevesinje : Zbirka tekočega leta............................Din 7,625'70 Ostanek zbirke prošlega leta.................... „ 2,534-30 Poštnina in pisarniške potrebščine................................ Najemnina prostorov, kurjava in razsvetljava...................... Potni stroški..................................................... Plače in nagrade.................................................. Strokovne knjige in sokolske izdaje............................... Posojilo zletni blagajni (dvoje nakazil).......................... Izplačilo tiskarni na račun Spomenice............................. Izplačilo tiskarni za Glasnik..................................... Izplačilo tiskaini za Vestnik T. O................................ Zavarovalni fond, vložen pri Ljubljanski kreditni banki . Vloga pri Ljubljanski kreditni banki.............................. Poštni čekovni zavod.............................................. Ročna blagajna.................................................... Din 10.100 — 20.939 55 9.217 25 67.304 35 65.340 30 279.403 80 24.515 — 23.237 00 154.684 17 15.553 — 21.715 50 6.930 85 2.640 23 307 17 702.008 77 Ljubljana, dne 11. marca 1924. Pregledali, s prilogami in knjigami Vinko Kocijan Josip Upniki : Delniška tiskarna............. Imovina dne 10. marca 1924 sokolskega saveza marca 1924. I Din f) t=== Saldo 10. marca 1923. . . . 1 18.132 66 Zbirka za Bunozovo obitelj 7.625 70 Vplačani porez ... ... 169.540 15 Vplačani zavarovalni fond 21.715 50 Prodane strokovne knjige in sokolske izdaje 248.891 35 Naročnina za Glasnik . . 106.785 17 Naročnina za Vestnik T. 0. 7.014 90 Darila . . 60 Naročniki Spomenice 75 Savezni dan 53.996 95 Obresti 370 04 702.068 77 1 Inventar.........................,............................ . Zaloga strokovnih knjig in izdaj................................ Zaostali porez.................................................. Zaostali zavarovalni fond....................................... Zaostala naročnina za Glasnik................................... Zaostala naročnina Vestnika T. O................................ Dolžniki : društva......................................Din 84.762 50 zletna blagajna................................... 24.515- — Zavarovalni fond...................... Vloga pri Ljubljanski kreditni banki............................ Poštni čekovni zavod............................................ Ročna blagajna.................................................. Din 19.728 — 193.993 55 68.749 8.075 50 22.217 64 16.832 45 59.277 21.715 6.930 2.640 367 420.527 50 50 85 23 17 39 Bogumil Kajzelj blagajnik Jugoslovenskega sokolskega saveza. primerjali in v redu našli : Malenšek Franjo Medič Proračun za leto 1924. Izdatki Dohodki Din P Din P Proračun tajništva 170.794 Proračun statističnega odseka .... 11.000 — 4.400 — Proračun tehničnega odseka . . . 215.000 — 80.000 — Proračun prosvetnega odseka 25.000 — — — Spomenica 410.000 — 408.000 __ Sokolski Glasnik 160.000 — 100.000 — Sabor v Zagrebu 25.000 — — — Izredni izdatki . 20.000 _ — — Olimpijada v Parizu 60.000 — — — Porez za leto 1924. — — 225.000 — Savezni dan leta 1924. — 00.000 — Gospodarski odsek — — 50.000 — Zaostali porez za leto 1923. , . — — 50.000 — Primanjkljaj 1,102.794 — 1,037.400 05.394 1,102.794 - 1,102.794 — « Gospodarski izkaz JSS. za leto 1923. j* t'- co o co I I I 3 H o o s d 5 00 »O »O O — o ф . . ^ c ^ .S ■p o d д - ? I s s I' s I * I I S • • & • “ d * « I I I I I I I I I I CO »O lO W H IO « o O 05 >c I I I I I I 5 »O OJ co oi ■M (M — OJ I - 1.0 o o o X oj M I I .o d Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.