Vzorno usTŠŽvilo za obrtne zadruge. /''S - , “e^) ~(cfd “oTn / ■ - ££ 4 Pravila x m\mu&, : zadruge... \4lR\C& y v (na) oiooS ^ S § l. Namen. Po zmislu § 114. zakona z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63) o izpremembi in do¬ polnitvi obrtnega reda je namen zadrugi, gojiti čut vkupnosti, hraniti in krepiti stanovsko čast med zadružniki in pripadniki in pa pospeševati njih skupne ljudomile koristi z ustanavljanjem olniških in podpornih blagajnic, oziroma pod- ornih zakladov itd., dalje pospeševati občne obrtne oristi z ustanavljanjem posojilnic, skladišč za su- ovine, velikih prodajalnic in z uvajanjem skup- ega izdelovanja s stroji in drugačnih načinov zdelave itd. Sosebno ji je dolžnost: a) skrbeti, da se ohrani uravnano razmerje med obrtniki in njih pomočniki, zlasti glede de- 2 lovne zaveze, ustanavljati in vzdrževati za¬ družna prenočišča ter posredovati za delo; b) skrbeti, da so dobro urejene vse stvari, ki se tičejo učencev, s tem, da izdaje določila, odobrena po oblastvu, in sicer: o strokovni in verskonravni izobrazbi učencev; o učni dobi, preskušnjah učencev i. e. r. in pa o pažnji, da se izpolnjujejo ta dolo¬ čila, potem o potrjevanju učnih izpričeval in izdaji izučnih pisem ; o pogojih, pod katerimi sme obrtnik sploh imeti učence, in pa o razmerju učencev do števila pomočnikov pri obrtu; c) sestavljati razsodiški odbor (§§ 122., 123. in 124.) v poravnavo sporov, ki nastajajo med zadružniki in njih pomagači iz delovnega, učnega in mezdnega razmerja; potem po¬ speševati razsodiško napravo v odločanje sporov med zadružniki, v kateri namen se sme združiti tudi več zadrug; d) ustanavljati ali pospeševati obrtna strokovna učilišča (strokovne šole, učne delavnice i. k. e.) in jih nadzirati; e) skrbeti za obolele pomagače z ustanavljanjem bolniških blagajnic ali s pristopom k že ob¬ stoječim bolniškim blagajnicam; f) skrbeti za obolele učence; g) vsako leto poročati o vseh tistih dogodkih v zadrugi, kateri so bistveni za sestavo obrtne statistike. s Mimo pravilnih poročil, zapovedanih pod g), mora zadruga oblastvom pa trgovinski in obrtni zbornici svojega okraja dajati na zahtevo poja- B snila in izrekati mnenje o razmerah, katere se ■> tičejo njenega namena. V tem oziru se sme tudi sama ob sebi obračati do teli javnih organov v 1 pospeševanje svojih namenov. Zlasti mora zadruga oddati svoje mnenje '• obrtnemu oblastvu tedaj, kadar ono zahteva tako mnenje, predno izda obrtni list. za rokodelski obrt, n ali predno dodeli dopuščen obrt, za katerega na¬ stop se zahteva posebna sposobnost, ako se mu k ta sposobnost ne vidi z .donošenim dokazilom brez v dvojbe trdno izkazana. § 2 . n d Obseg in sedež zadruge. a, Zadruga, za katero veljajo ta pravila, obsega :>- tiste osebe, katere vrše samostojno ali kot.za¬ je kupniki.obrt. v občini.(v občinah ' e .; v sodnem okraju.; v političnem okraju .....; v političnih okrajih.), kot , a ude (S 3.) in njih pomočnike pa učence kot pri- padnike (§ !).). Zadruga ima sedež v (na). p- Zadružniki. Kedor vrši v okraju te zadruge samostojno ali pa kot zakupnik en ali več obrtov, ki so v imenovani v § 2., postane že z nastopom obrta ud ne te zadruge ter mora izpolnjevati dolžnosti, ki so s tem v zvezi. t* i Stanje obrtov, ki pripadajo k zadrugi, in sle¬ herno premembo v tem stanju naznanja zadrugi pristojno (§ 26.) obrtno oblastvo. Osebe, katere vrše v § 2. imenovane obrte fabriško v zadružnem okolišu, smejo prosto¬ voljno pristopiti k zadrugi za ude (§ 108. o. r.). Kedor vrši na podstavi več nego enega obrt¬ nega lista, oziroma več nego ene dopustilnice samostojno ali kot zakupnik več obrtov, kateri niso združeni v eno zadrugo, mora biti ud vseli zadrug, ki obstoje za te obrte. § 4 . Potrebščine zadruge. Za potrebščine zadruge potrebni novci, iz- vzemši prispevke za bolniško blagajnico za po¬ močnike in pa za bolniško ali podporno blagaj¬ nico za mojstre, če se katera osnuje, v kolikor se te potrebščine ne zalagajo iz obresti zadružne imovine, se porazdeljujejo na zadružne ude (§ 3.) in se smejo izterjevati po upravnem potu. Kolikšna bodi doklada, o tem sklene vsako leto za prihodnje leto tisti zadružni zbor, kateri odobri letni proračun. Za merilo dokladi se lahko vzame višina redne pridobnine, ki jo vsako leto vsak posamezni zadružni ud plačuje od svojega (svojili) obrta (obrtov), katerega (katerih) vršba je podstava zadružništvu. Doklado porazdeli potem, ko je določil za¬ družni zbor znesek, ki ga je nabrati, zadružno načelstvo po gorenjem merilu na posamezne ude in jo pobira od njih. Vsak ud, ki pristopi na novo k zadrugi, mora plačati ... . gld. sprejemnine (pridružnine) ter izkazati nje plačilo že ob zglasitvi obrta, oziroma kadar zaprosi za dopuščeni obrt. Ako ne dobi obrtne pravice, mu mora zadruga vrniti pla¬ čano pristojbino. Kedor je po redu plačal sprejemnino, se mu ne vrne potem, ko je že nastopil obrt; ta pri¬ stojbina pa se sme od enega in istega zadružnika le enkrat izterjati. Te sprejemnine ne plačajo vdove in nedoletni dediči zadružnikov, in sicer vdove, dokler ostanejo neomožene, nedoletni dediči, dokler ne postanejo doletni, ako nadalje vrše dotični obrt na podstavi starega dopustila ali starega obrtnega lista (§ 56. zakona z dne 15. marcija 1883. L, drž. zak. št. 39). Višino sprejemnine (pridružnine) ustanovi politično deželno oblastvo, doprašavši poprej za¬ drugo, ki se mora zastran sklepa o tem obrniti do zadružnega zbora. Letnih dohodkov iz pridružnin se sme največ tri četrtinke porabiti za tekoče zadružne stroške, ostanek pa je naložiti plpdouosno. Pristojbin za učence se sme največ polovico porabiti za stroške za poslovanje zadruge. Ostanek se sme uporabiti samo za take namene, ki pospešujejo iz¬ obrazbo učencev ali drugačne njih koristi. Vsako leto je predložiti obrtnemu oblastvu poročilo o letnem zboru in o redni volitvi za¬ družnega načelstva in pa z rednimi dokazili opremljen končni račun o dohodkih in stroških B zadruge, kateri mora biti podpisan od zadružnega predstojnika in dveh odbornikov. § 6 . Pravi ce zad ružn ik o v. Z vstopom v zadrugo postane vsak deležen tistih pravic, katere gredo udom po zakonu z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 3‘J), oziroma po zakonu z dne 23. februarja 18')7. leta (drž. zak. št. 63) in po teh pravilih; sosebno postane deležen volilne pravice in pa občekoristnih zadružnih naprav. § 6 . Kodo ima pravico glasovati in kedo sme biti voljen. V zadrugi glasovati in biti voljeni smejo vsi njeni udi. Glasovati ne smejo in ne biti voljeni : a) tisti obrtniki, kateri ne smejo in dokler ne smejo vsled obsodbe kazenskega sodišča biti voljeni v občinski zastop; b) tisti obrtniki, o katerih imovini se je razglasil konkurz, dokler teče konkurzna razprava; c ) tisti obrtniki, katerim je oblastvo vzelo obrt, za kolikor časa jim ga je vzelo; d) tisti obrtniki, kateri so zaradi slaboumnosti ali zaradi zapravljivosti pod skrbstvom. Da sme kedo biti voljen za razsodnika, je potrebno, da je dopolnil 24. leto. 7 § 7. Dolžnosti zadružnikov. Vsak zadružnik je v obče dolžan, v dosego zadružnih namenov sodelovati po določilih teh pravil, izpolnjevati sklepe, ki sta jih v redu sto¬ rila zadružni zbor ali zadružno načelstvo, ter slušati ukaze zadružnega načelstva in zadružnega načelnika. Posebno mora vsak zadružnik gotovo na¬ znaniti zadružnemu načelniku nastop ali odložbo obrta, obrtovališče in vsako premembo njegovo, dalje sprejem ali odpust obrtnih pomočnikov, najsi mu delajo v njegovi delavnici ali zunaj nje, po njih imenu, starosti in domovinski občini, in to v osmih dneh potem, ko je nastopila ta ali ona izmed naštetih okolnosti. Kadar da zadružnik obrt v zakup, ali kadar ga vrši po kakem namestniku ali pa z javnimi družabniki, mora to tudi v istem roku prijaviti zadružnemu načelniku ter povedati ime zakup¬ nikovo, namestnikovo ali javnega družabnika. Kedor zanemari to dolžnost, zapade v vsakem po- edinern primeru kazni zaradi nereda (ukoru ali globi do 10 gld.). § 8 . Kedaj prestane kodo biti zadružnik. Samostojni obrtniki prestanejo biti zadružniki, kadar popolnoma opuste svoj obrt, na podlagi ka¬ terega so postali zadružniki, in se odpovedo obrtni pravici. Takisto prestanejo biti zadružniki, kadar jim oblastvo vzame obrtno pravico (§§ 57. in 138. o. r.). § 9. Pripadniki zadruge. Pomočniki (pomagači) (S 73. a—d o. r.) za¬ družnikov se štejejo za pripadnike zadruge ter so kot pripadniki podvrženi zadružnim predpisom. § 10 . Sprejemanje učencev. Učenci se sprejemljejo po posebni pogodbi, katero je skleniti najpozneje, ko preteče poskusna doba (§ 99. a). Učno pogodbo je skleniti vselej, če mogoče, pismeno; kadar se sklene ustno, se mora skleniti pred zadružnim načelstvom, ali, ako ne pripada mojster k nobeni zadrugi, pred občinskim ob- lastvom. Pismeno pogodbo je doposlati precej po nje sklepu zadružnemu načelstvu, oziroma ob¬ činskemu oblastvu. Ustna in pismena pogodba pa se morata zabeležiti v zapisniški knjigi, ki se na¬ pravi v ta namen. Učna pogodba je prosta kolka in pristojbin. Mora pa obsegati: 1. ) Ime in starost mojstrovo, obrt, katerega on vrši, in stanovališče njegovo; 2. ) ime (ime in priimek), starost in stano¬ vališče učenčevo; n 3.) ime, posel in stanovališče učenčevih rodi- ), teljev, njegovega varuha ali drugačnega zakoni¬ tega zastopnika; 4. ) leto in dan pogodbe ter dokle bo trajalo pogodbeno razmerje; 5. ) določilo, da se obrtnik — ne prikrajšujoč drugih zakonitih dolžnosti, katerim sta sicer ’ zavezana pogodnika — zlasti zavezuje poučevati učenca v ročnostih obrta, katerega se mu je naučiti, ali ga dati v njih poučevati za to uspo¬ sobljenemu namestniku, in daje učenec primoran, pridno se vaditi v tem obrtu; 6. ) pogoje za sprejem glede učnine ali kake mezde, glede brane, obleke, stanovanja, glede učne dobe in glede zadružne sprejemnine in osvobodnine. Obrtniki, kateri se ob sprejemu učencev ne drže teh določil, zakrivijo prestopek obrtnega reda. (§ 99., zadnji odstavek zakona z dne 23. februarja 1*97. ]., drž. zak. št. 63.) § H- Posebna določila glede učencev. O stvareh, ki se tičejo učencev, se določuje še posebe: a) Učna doba pri obrtu.traja ..... Sprejemnina in osvobodnina, kateri plaču¬ jejo učenci, sta odmerjeni vsaka po ... . gld. Oboji pristojbini ustanavlja višino politično deželno oblastvo, doprašavši poprej zadrugo. 10 Če je treba, se smeta pristojbini izterjati po upravnem potu. b) Ob sprejemu učenca si smeta stranki izgo¬ voriti čas za poskušnjo njegovo; med tem časom sme vsaka odstopiti od pogodbe. Poskusni čas ne sme presegati treh mesecev ter se mora vštevati v učno dobo. Učno razmerje se sme vsak čas med prvimi štirimi tedni razvezati s tem, da odstopi ena izmed obeli strank, če si ob sprejemu učenca nista izgovorili daljšega poskusnega časa. c) Mojster mora skrbeti za obrtno izobrazbo učenca ter mu ne sme za njo potrebnega časa in prilike kratiti, uporabljajoč ga za druge opravke. Njegova, oziroma njegovega namestnika dolžnost je, paziti na nravnost in vedenje nedoletnega učenca v delavnici in zunaj nje; siliti ga mora k delavnosti, k lepemu vedenju in izpolnjevanju verskih dolžnosti; dalje mora opustiti vsakršno grdo ravnanje njim, ga braniti zoper tako ravnanje nje; govili tovarišev in domačih ljudi ter skrbeti za to, da se ne odkazuje učencu delo, kakor prenašanje bremen i. k. e., ki je take vrste in traja tako dolgo, da ni primerno njegovim telesnim močem. Mojster, oziroma njegov namestnik je dalje dolžan tistim učencem, ki še niso z dobrim uspehom dokončali obrtnega nadaljevalnega ali kakega drugega enoliko vrednega poukai 11 dodeliti toliko časa, da utegnejo obiskovati zavode, omenjene gori pod b), oziroma v § 99. b), odstavku 3. zakona z dne 23. fe¬ bruarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63), jih siliti k hoji v te šole in paziti na to, da hodijo redno v šolo. Kadar nedoletni učenec oboli ali pobegne, ali kadar se sicer dogodi kaj važnega, mora mojster to precej naznaniti roditeljem, va¬ ruhom ali drugim sorodnikom njegovim in pa zadrugi. Ako provzroči mojster po svoji krivdi daljšo nego 14dnevno zamudo pri sprejemu ali osvoboditvi učenca, stori prestopek obrtnega reda (§ 100. zakona z dne 23. februarja 1897. 1. v drž. zak. št. 63). d) Ko preteče pogodbena učna doba, ali kadar se prej razveže učno razmerje, mora mojster izdati učencu izpričevalo o prebiti učni dobi, o vedenju njegovem med to dobo in o pri¬ dobljeni izobrazbi v obetu; vsako razvezo učnega razmerja pa mora mojster najkasneje v osmih dneh po razvezi naznaniti zadruž¬ nemu načelniku, da se zaradi razvidnosti izpravi matica o učencih, sicer zapade kazni zaradi nereda (ukoru ali globi do 10 gid.). Učno izpričevalo mora zadružni načelnik po¬ trditi s svojim podpisom in z zadružnim pečatom. e ) Učenci morajo, ako še niso z dobrim uspehom dokončali obrtnega nadaljevalnega ali kakega 12 drugega enoliko vrednega pouka, pravilo® & 1 hoditi v obstoječe splošno obrtne nadaljeval® šole (oziroma pripravljalne tečaje) in pa' strokovne nadaljevalne šole tako, kakor v< leva dotični učni načrt. Tistim učencem, kateri večkrat zanemari ] 1 pouk, in to po svoji krivdi, sme obrt® oblastvo na podstavi naznanila dotičneg' organa za šolsko nadzorstvo podaljšati pr® vilno učno dobo, ustanovljeno v pravilih j v pogodbi. ' f) Da se doseže glavni namen izobrazbi učence®: je vsak učenec dolžan, po dokončani uči ' 1 dobi podvreči se preskušnji pri zadružne® načelstvu. Ta preskušnja obsega naslednje predmete 1 (tu je našteti predmete za preskušnj 0 učencev) .... Preskušnj o delajo učenci pred preskuša valno komisijo, ki jo določa zadružno načel' stvo, ob rokih, ki jih ustanavlja le-to. K preskuševalni komisiji je privzemat 1 tudi zastopnika pomočnikov. Ako učenec ne prebije preskušnje, predpi' sane za učence s tem nstanovilom, sin® obrtno oblastvo na naznanilo zadruge podal,j' ; šati učno dobo. Vsa podaljšba učne dobe, od¬ rejena po zmislu prednjega in pa po zmisl" pod e) omenjenega določila, vendar ne sme znašati več nego eno leto. 13 ju g) Obrtnikom, ki navadno ne delajo s pomoč¬ ili) niki, ni dovoljeno imeti hkratu po več nego a po največ .... (dva) učenca . . . Obrtniki, ki delajo s pomočniki, ne smejo imeti po toliko učencev, da ne bi spričo njih ,jji števila mogli izpolnjevati svojih zakonitih .ji dolžnosti glede obrtne izobrazbe učencev. g 1 Razmerje učencev do števila pomočnikov i' se ustanavlja z 1 : . . . j) h) Dolžnost zadruge je, kadar se učno razmerje učenca, ki pripada k zadrugi, razveže brez )' njegove krivde, predno preteče učna doba, da priskrbi učencu drugega mojstra, ki pripada k zadrugi. i) V primerih, dogajajočih se po §§ 101., 102., 102. a) in 103. zakona z dne 8. marcija 1885.1. (drž. zak. št. 22), je zadruga dolžna, če ne more o pravem času dobiti izjave za¬ konitega zastopnika nedoletnemu učencu, na¬ domestiti to izjavo. § 12 . Kedaj se vzame pravica, imeti učence. Zadružnikom, kateri hudo prekrše svoje dolž¬ nosti do izročenih jim učencev, ali zoper katere je kaj dejanstev, ki kažejo, da so v nravnem oziru nesposobni imeti učence, je pravico, imeti učence, odvzeti za določen čas ali za vselej, brez ozira na drugačno kazen, ki jo je prisoditi po obrtnem redu ali po občnem kazenskem zakonu. Zlasti je odvzeti pravico, imeti učence, taki" mojstrom, kateri navzlic ponovljenemu pozivu izpolnjujejo po gori pod c) omenjenem predpis" oziroma po § 100., odstavku 3. zakona z d O' 23. februarja (drž. zak. št. 63) naložene jim dob' nosti glede obrtnega nadaljevalnega pouka svojih učencev, in to prvikrat za določen čas, v drug" pa za vselej. Pravico imeti učence, odvzame obrtno ok lastvo potem, ko je zaslišalo zadrugo. v iz v t P § 13 . Posredovanje dela. Vstop in izstop pomočniku'' Da delodajavci in delavci najdejo laže drug drugega, so izpoluženi pri zadrugi zaznamki, v katere se zapisujejo pomočniki, ki iščejo dela, i>’ pa obrtniki, ki po njih poprašujejo. Takisto se naznanja v zadružnem prenočišču, kje je dobiti dela. — Za posredovanje dela n® plačujejo pomočniki nobene pristojbine. Noben obrtnik ne sme vzeti v službo pomoč¬ nika, ki nima zakonite izkaznice, sicer zakrivi prestopek obrtnega reda (§ 7t). zakona z dne 8. marcija 1885. 1. v drž. zak. št. 22). Zakonita iz¬ kaznica za trgovinske pomočnike je uradno potr¬ jeno službeno izpričevalo zadnjega gospodarja, za drugačne pomočnike pa delavska knjiga. Delodajavec mora ob vstopu delavca v delovno ali učno razmerje od njega v shrambo prevzeti delavsko knjigo, oziroma službeno izpričevalo proti prejemnici. Ob rednem izstopu delavčevem mora gospodar s črnilom izpolniti razpredelc IB v delavski knjigi in vpiske podpisati ter jih dati potrditi zadružnemu načelniku. Ob enem je go¬ spodar dolžan, napraviti pomočniku, če zahteva, izpričevalo o vrsti in trajanju njegovega posla; v izpričevalu je omeniti, če zahteva pomočnik, tudi njegovo nravnostno vedenje in vrednost nje¬ govega dela. Vsebina tega izpričevala se mora, če zaprosi pomočnik, vpisati v delavsko knjigo, toda samo v toliko, kolikor je zanj ugodna. Ob razvezi učnega razmerja mora učni go¬ spodar napraviti učencu izpričevalo o prebiti učni dobi, o njegovem vedenju med učno dobo in o pridobljeni izobrazbi v obrtu. Kadar se razveže učno razmerje, ko se je i'edno dokončalo, mora zadružno načelstvo izdati izučno pismo na podlagi učnega izpričevala, ozi¬ roma učuih izpričeval in pa opazcb zadruge z ozirom na § 114. zakona z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63). " Pri zadružnikih je v navadi štirinajstdneven odpovedni rok med obrtniki in pomočniki (razen učencev), kadar se v posameznem primeru ne do¬ govori nič drugega. § 14 - Zadružno poslovanje. Zadružna opravila oskrbujejo : a) zadružni zbor; b) zadružno načelstvo, ki je zadružni odbor pod vodstvom načelnikovim, potem 16 c) organi, katerim je po §§ 121. c) do 122. h) kona z dne 15. marcija 1893. 1. (drž. zak. št. 39) oskrbovati opravila, ki se tičejo bol' niške blagajnice za pomočnike ; d) razsodiški odbor. § 15 . Zadružni zbor. Zadružni zbor sestoji iz vseli udov, ki imajo pravico glasovati. K vsakemu zadružnemu zboru je privzeti po¬ močniškega zbora zastopnike (2 do 6), katerim gre svetujoč glas, da povedo svoje želje ali pritožbe. § 16. V zadružni zbor sklicuje zadružni načelnik obrtnike po osebnem obvestilu in z naznanilom stvari, o katerih se bode razpravljalo. Zadružni zbor se snide vsako leto vsaj .. . krat. Sklicati ga je tudi tedaj, kadar se vidi zadruž¬ nemu načelniku ali pa odboru potrebno, ali kadar zahteva četrtina udov. V sklicu je povedati, kje in kedaj bode zbor. O sklicu, izdanem po zadružnem načelniku, je obvestiti komisarja, ki je postavljen za zadrugo, da pazi na zakonito ravnanje. Zadružnemu zboru predseduje in ga vodi za¬ družni načelnik ali, kadar je on zadržan, njegov namestnik. Za sklepčnost zadružnega zbora je potrebno, da je navzočnih.udov, ki imajo pravico gla¬ sovati. Kadar se ne snide zbor, ki bi bil sklepčen, je sklicati v štirih tednih nov zbor, ki sme brež ozira na število došlih udov sklepati veljavno. — Sklepa se z nadpolovično večino glasov. O letnem zboru je vsako leto poročati obrt¬ nemu oblastvu. (Prim. § 4., zadnji odstavek.) § 17 . Področje zadružnega zbora. Zadružnemu zboru je opravljati nastopne stvari: a) poganjati se za koristi obrtnikov, ki spadajo v zadrugo, ter jih pretresovati, v kolikor je zadrugi namen pospeševati te koristi, in sklepati o tem ; l>) voliti zadružno načelstvo in ude razsodiškega odbora izmed obrtnikov, potem ude izmed obrtnikov za načelstvo, za nadzorni odbor in za občni zbor zadružne bolniške blagajnice za pomočnike ; c ) sklepati o ustanovitvi posebnih zadružnih naprav (razsodiških odborov, pomagaških zborov in bolniških blagajnic), katere se smejo po § 106., zadnjem odstavku zakona z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63) osno¬ vati za obrtne pomagače, ki pripadajo k za¬ drugi, in pa sklepati o zastopstvu zadruž¬ nikov v občnem zboru zadružne bolniške bla¬ gajnice po pooblaščencih in voliti te poob¬ laščence ; 2 18 dalje sklepati o podrobnejših določilih, kako izvršujejo zadružniki v občnem zboru za¬ družne bolniške blagajnice pravico do njim po zakonu (§ 121. g o. r.) pristoječe polovice glasov, ki gredo udom zadružne bolniške blagajnice ; d> pretresovati in odobravati letne račune in proračune o zadružnem gospodarstvu in pa določati znesek, ki ga je nabrati s prikladamii e) sestavljati plačano pomožno osebje; f) sklepati o ustanovitvi in organski preosnovi učilnic, imenovanih v § 114. d zakona z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63); dalje sklepati o prenaredbi bolniškega zavoda, ki že obstoji pri zadrugi, a ne ustreza dolo¬ čilom tega zakona, v zadružno bolniško bla- gajnico po zmislu §§ 121. do 121. h) zakona z dne 15. marcija 1883. 1. (drž. zak. št. 39)> oziroma po zmislu določil zakona z dne 30. marcija 1888. 1. (drž. zak. št. 33); g) sklepati o učni dobi in o načinu, kako je preskušati učence; k) načelno sklepati o ustanovitvi, oziroma pre- membi zadružnih zavodov za učne, delovne) podporne in gospodarske namene; i) sklepati o zadružnih pravilih in njih pre- membah ; k) sklepati o višini sprejemnine (pridružnine) za¬ družnikov in pa o višini sprejemnine in osvo- bodnine učencev (§ 115., odstavek 2. zakona 19 z dne 23. februarja 1897. I. v drž. zak. št. 67), dalje razpolagati z zadružno imovino, ki se sme takisto kakor doliodki iz nje uporabljati samo za zadružne namene; l) sklepati, ali naj se in koliko naj se dodeli zadružnemu načelniku plačila za njegovo poslovanje ; m) sklepati o morebitnem plačevanju navzočnine iz zadružne iinovine pomočnikom, poslujočim pri razsodiškem odboru; — višino navzočnine je določiti vsako leto po dotičnih določilih ustanovila za razsodiški odbor (§ 123. o. r.) ; — n) sklepati o eventualnem pristopu zadruge k za¬ vezi, ki že obstoji, ali ki se ustanovi po zmislu § 114., predzadnjega odstavka zakona z dne 23. februarja 1897. (drž. zak. št. 63.) (Tukaj se smejo našteti še druge važne stvari, o katerih je sklepati zadružnemu zboru; le-to pa je prepuščeno preudarku posameznih zadrug.) Potrebne predloge mora zboru podajati za¬ služno načelstvo. § 18 . 1‘odročje zadružnega zbora glede na ljudomile in gospodarske zadružne naprave. Ustanovitev v § 1., odstavku 1., oziroma v S 114., odstavku l. zakona z dne 23. februarja 1897. 1. (drž. zak. št. 63) omenjenih opravilnih 20 podjeteb po zmislu zakona o pridobitnih in gospo¬ darskih zadrugah, dalje ustanovitev podpornih in bolniških blagajnic za mojstre po zmislu zakona o vpisanih pomožnih blagajnicah in pa udeležbo zadruge pri takih podjetbah ali njih gmotno po- spešbo iz zadružnih novcev sme zadružni zbor samo, ko je bil predmet natančno povedan v dnevnem redu tega zbora in poprej redno raz¬ glašen z dnevnim redom, skleniti z večino treh četrtin vseh navzočnih udov. Sklepu treba odobrila obrtnega oblastva. Delati take veljavne sklepe ima ta zbor pra¬ vico, ako se more z zapisnikom dokazati pri glaso¬ vanju, da je tolikšno število navzočnih zadružnikov, kakor kaže tu spodaj oznamenjeno razmerje. To razmerje se ustanavlja za zadruge, ki šte¬ jejo udov: do sto, s petdesetimi odstotki, od sto do petsto, s štridesetimi odstotki, toda najmanj s petdesetimi udi, od petsto do tisoč, s tridesetimi odstotki, toda najmanj z dvesto udi, in nad tisoč, z dvajsetimi odstotki, toda najmanj s tristo udi. Za prednja določila je merodajno tisto število udov, ki je ima zadruga dne, katerega se skliče zbor. Kadar ne pride v tak zadružni zbor sklepčno število udov, tedaj je v posvetovanje o istih rečeh dnevnega reda sklicati nov zbor, kateri sme ne glede na število došlih udov storiti veljavne sklepe. 21 Na ta določila je izrečno opozoriti ob tem novem sklicu. Zadruga sme po ravnokar omenjenih načinih in z dovolitvijo obrtnega ohlastva tudi skleniti, da morajo k podporni ali k bolniški blagajnici za mojstre, katero ustanovi za svoje ude sama, ali h kateri pristopi ona, pripadati vsi zadružniki. V tem primeru sme zadruga oprostiti samo posamezne ude dolžnosti, zavarovati se pri ti blagajnici, iz določenih razlogov, obseženih v blagajničnem usta- novilu, katero je potrdilo oblastvo. Z blagajničnim ustanovilom se sme tudi do¬ ločiti, da smejo obrtniki, ki so se odpovedali svo¬ jemu obrtu, še ostati udje te blagajnice. Da bi se udeležil v odstavku 1. omenjenih opravilnih podjeteb, v to se ne sme siliti zoper svojo voljo noben ud ali pripadnik zadruge, razen tedaj, kadar se taki zavodi ustanove ali pa uka¬ žejo iz javnih ozirov. § 19 t. Zadružno načelstvo. Zadružno načelstvo sestoji iz zadružnega na¬ čelnika njegovega namestnika in iz zadružnega odbora, ki šteje.udov in.namest¬ nikov. Odbor volijo v zadružnem zboru obrtniki izmed sebe. Vsako leto izstopi tretjino odbornikov in na¬ mestnikov ; izstopivši odborniki se nadomestijo z novo volitvijo. Kateri odborniki izstopijo, to se določi v prvem in drugem letu z žrebom. 22 K zadrugi pripadajočim pomočnikom se sni« po sklepu zadružnega načelstva dovoliti zastopstvo v zadružnem odboru. Pri zadrugah, ki obsegajo različne obrte, je skrbeti za to, da imajo posa- mične obrtne vrste primerno zastopstvo v načelstva Odbor se voli po zmislu § 19., odstavka b i in 2. O volitvi je spisati zapisnik, ki ga morajo podpisati načelnik in udje glasoštevne komisij« ter pregledati oblastveni komisar. Pravico, odkloniti izvolitev za uda zadružnega načelstva, imajo samo tisti: a) ki so stari črez (K) let, ali ki zaradi trajne I bolehnosti ne morejo sprejeti mandata; b) ki dokažejo, da morajo zaradi opravilnih ! razmer zdaj pa zdaj za dalje časa neogibno i biti odsotni od svojega stalnega stanovališča; c) ki so že poslovali v načelstvu. Poslovna doba udov zadružnega načelstva | traja ... let. Kadar preteče ta, se smejo spet voliti isti udi. K posvetom zadružnega načelstva, kateri se napravljajo po potrebi, mora sklicevati načelnik vse njegove ude. Za veljavno sklepanje je po* trebno, da je navzočnih vsaj polovico vseh odbor nikov in načelnik ali njegov namestnik. Sklepa se z večino glasov; kadar je po enoliko glasov, odloči glas načelnikov. O posledkih posvetov j« pisati kratek zapisnik, ki ga morata podpisovati predsednik in zapisnikar. Odborniki uradujejo brezplačno. Vendar se jim smejo povrniti stroški, potrebni za korist za¬ druge, in pa daljši zamudki. 23 § 20 . Področje zadružnega načelstva. V področje zadružnega načelstva spadajo vse %ari,-ki niso pridržane zadružnemu zboru, ali ki niso odkazane razsodiškemu odboru, oziroma or¬ ganom, imenovanim v §§ 121. do 121. h zakona z ine 15. marcija 1883. 1. Sosebno mora zadružno načelstvo pod vod¬ stvom načelnikovim upravljati tudi zadružno imo- vino po zmislu sklepov zadružnega zbora, dalje mn je paziti, da se izpolnjujejo v zakonu in ustano- vilu določeni predpisi, ki se nanašajo na učence, zlasti glede njih izobrazbe — v ta namen sme načelstvo postaviti posebne nadzorne organe — Potem mu je izdajati izučna pisma (§ 104., od¬ stavek 2. o. r.) in pa odpošiljati v pomočniški zbor zadružnike (2 do 6), ki jim gre v njem sve- tujoč glas (§ 120. o. r.). Zadružno načelstvo ima tudi pravico, udom in pripadnikom zadruge, kadar prekršijo zadružne Predpise, prisojati primerne kazni zaradi nereda. Take kazni so: ukori in globe do desetih goldi¬ narjev (Tukaj je našteti posamezne primere) . . . Ukor je izreči pismeno ali ustno; kadar se izreče ustno, se sme po okolnostib izreči tudi pred zbranimi odborniki. O vseli izrečenih ukorih in Prisojenih globah je pisati zaznamek. Globe, prisojene za kazen zaradi nereda, se izterjujejo, če je treba, po upravnem potu. 24 § 21 . Zadružni načelnik. Zadružnega načelnika in njegovega namest¬ nika volijo v zadružnem zboru vsi navzočni udje z nadpolovično večino glasov. Kadar se ne do¬ seže ta večina, tedaj se je volivcem pri ožji vo- litvi omejiti na tisti dve osebi, ki sta dobili rela¬ tivno največ glasov. Kadar je enoliko glasov, odloči žreb, koga je privzeti v ožjo volitev, oziroma koga je šteti za izvoljenega v nji. Izvoljenega zadružnega načelnika in njego¬ vega namestnika je naznaniti obrtnemu oblastvu. Volitev sme obrtno oblastvo izreči za neveljavno samo tedaj, kadar se je izvršila nezakonito, ali kadar izvoljenec po zakonu nima pravice, biti voljen (§ 118.); v tem primeru je odrediti precej novo volitev. § 22 . Načelnikovo področje. Načelnik ali, kadar je on zadržan, njegov na¬ mestnik zastopa zadrugo proti vnanjemu svetu, vodi in nadzira vse poslovanje ter podpisuje vse odpravke. Načelnik oskrbuje tekoča zadružna opravila. Sprejemlje vse oblastvene razpise in druge vloge, ki prihajajo zadrugi ali nje načelstvu, ter rešuje vse stvari, o katerih ni treba sklepati ; sklicuje zbor in načelstvo v posvete, jih vodi in jim pred¬ seduje ; oskrbuje odpravek in izvršbo sklepov, ki sta jih storila zbor ali načelstvo. Kadar misli hi sl Pi di v n m ii S O' v č ii r t: i: n z n P z s i r ilačelnik, da ne more prevzeti odgovornosti zd sklep zbora ali načelstva, tedaj ustavi sklep in ga ? t- predloži takoj, oziroma potem, ko je doprašal za- lj e družni zbor, oblastvu, da ono odloči. °- Načelnik mora po § 80. d potrjevati vpiske v delavsko knjigo glede vseh zadružnih pripad¬ am nikov. Dalje mu je vselej pozvati načelnika po- lV : močniškega zbora, naj le-tega skliče (§ 120. o. r.), ia in sklicati prvi občni zbor zadružne bolniške bla- gajnice (§ 121. h o. r.). (Z zadružnim ustanovilom se smejo načelniku 11 • odkazati še posebna opravila in oblasti, ki jih Y| je tu našteti . . . .) ti § 23. ;,j Zadružna imovina. O vsi premični in nepremični zadružni imo- vini je napraviti inventar, katerega mora na¬ čelstvo vedno imeti v redu. Pri upravi imovine i- in dohodkov se je načelstvu držati letnega pro- i. računa, ki ga je odobril zbor. Potrebno pa je pri- e trdilo zadružnega zbora, od katerega si je mora izprositi načelstvo ob prvem naslednjem shodu u njegovem, za to, da sme prekoračiti proračunjene >. zneske, pridobiti, dati v najem ali zastaviti kake e nepremičnine, naložiti ali odstopiti glavnice, vzeti e posojila, prevzeti kake druge dolžnosti in dajatve, - za katere naj bo zadruga odgovorna, odpovedati i se že pridobljenim pravicam ali takim, ki jih i je šele pridobiti, začeti pravdo in skleniti po¬ ravnavo. § 24. 55] Gospodarjenje z zadružnim denarjem. sl k V zadružno blagajnico se stekajo: a) dohodki zadružne imovine; l t b) sprejemnine novih udov; c) vse globe za kazen zaradi nereda; zi d) priklade, porazdeljene vsako leto; e) sprejemnine in osvobodnine učencev. Pod b), c), d), e) navedeni zadružni dohodki se smejo na prošnjo zadružnega načelstva šiloma izterjavati po političnem oblastvu. Vrednostne pa¬ pirje in gotovino je hraniti v zadružni blagajnici. Blagajnica je pod ključem načelnikovim in pod k ključem njegovega namestnika. Blagajnične knjige z so v rokah načelnikovih. Zadružni račun je skle¬ niti za vsako leto, t. j. za čas od dne 1. januarja v do konca decembra meseca vsakega leta, in ga u predložiti v pretres tistemu zadružnemu zboru, ki se snide prvi po računskem sklepu. v § 25. t: Razsodiški napravi po zmislu § 114. c (drugi k stavek) zakona z dne 23. februarja 1897. leta ii (drž. zak. št. 63) je namen, poravnavati med za- o družniki spore iz razmer, oznamenjenih v § 114. n navedenega zakona. § 26. Nadzor. Zadrugo nadzira obrtno oblastvo, ki ima pravico, razsojati pritožbe zoper sklepe zadružnega 27 zbora ali zadružnega načelstva, zaslišavši obe stranki. To oblastvo postavi posebnega komisarja, ki pazi, da zadruga postopa zakonito. Razpori o notranjili zadružnih stvareh spadajo le pred upravno oblastvo. Pravoredne sklepe zadružnega zbora o takih zadružnih stvareh, ki jih je po zakonu dolžna oskrbovati zadruga, mora na prošnjo načelstva obrtno oblastvo izvršiti po upravnem potu. ki § 27. la a _ Iniovina obrtnih združeb. d. Ako ima kaka že obstoječa obrtna združba 'd kaj i movine, pa se po zmislu zakona preosnuje v :e zadrugo, preide nje imovina v last zadrugi. 3- Ako se obrtna združba združi z drugimi obrti a v zadrugo, ostane prvi združbi last in posebna a uprava imovine. h Ako se obrtna združba razdraži, pa ne preide v kako novo zadrugo, tedaj se nje imovina prideli tisti občini, v kateri je imeia obrtna združba sedež. Občina mora tako imovino odmeniti za obče- 'i koristne obrtne namene, sosebno za ustanovitev a in vzdrževanje obrtnih učilišč in si izprositi - odobrilo političnega deželnega oblastva zastran :. načina uporabe. § 28. V vseh primerih se je ravnati po nastopnih načelih: 1 a) pravice drugih se ne rušijo z razdružbo ali s preosnovo obrtne združbe; zatorej je poplačati najprej dolgove, ako jih ima kaj združba, in izpolniti druge njene dolžnosti; b) skrbeti je za to, da se ustanove in odmembe združbe ne odtegnejo svojemu namenu. Takisto ostanejo v moči bremena, ki obte- žujejo imovino združbe iz zasebnopravnih naslovov ali iz ustanov, in pa pravice prejšnjih udov in pripadnikov združbe do tistih koristi, katere so jim šle iz imovine združbe ob nje daljnjem obstanku. Ustanovilo za razsodiški odbor (§§ 122. do 124. zakona z dne 15. marcija 1883. 1. v drž. zak. št. 39), potem ustanovilo za pomočniški zbor (§§ 120. in 120. a zakona z dne 15. marcija 1883. 1.), naposled ustanovilo za bolniško blagaj- nico (§§ 121. do 121. h zakona z dne 15. marcija 1883. i!) so celovit del zadružnega ustanovila. § 29. § 30. -— NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000528592