Razne stvari. Iz domačih krajev. (Mil. knez in škof) bodo v torek v stolnici imeli mašo zadušnico za pokojno cesarico Elizabeto. (Imenovanje.) G. Karl Kirchlechner, gimn. profesor v Mariboru je imenovan glavnim u6iteljem na ženskem učiteljišču v Inomostu. (Gimnazija v Mariboru.) Na gimnaziji v Mariboru se začne bodo6e šolsko leto s slovesno mašo dne 18. sept. U6enci, kateri žele na novo vstopiti v prvi razred, oglasiti se morajo spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov dne 16. sept. dopoldne ob 9. uri pri ravnateljstvu s krstnim listom in obiskovalnim spri6evalom ter izrecno izjaviti, da žele biti vsprejeti v slovenski oddelek prvega razreda. Vsprejemne skušnje so istega dne ob 2. popoludne. (Zaupni shod) vseh onih mož, ki delujejo in se zanimajo za socialno vprašanje, posebno za zadružno življenie na Spod. Štajarju, se vrši dne 14. sept. v Mariboru v dvorani «Hotel Wien.» Za6etek ob 10. predpoldne. Pridite v obilnem številu, ker se bo posvetovalo in sklepalo o jako važnih re6eh. (Današnji številki)je pridjana priloga in zaznamek dobitkov elektne loterije v St. Magdaleni v Mariboru. (Razlaga novega Velikega katekizma) spisal in založil dr. Ivan Križanič, se je za6ela razpošiljati. Dobi se pri pisatelju in v tiskarni svet. Cirila v Mariboru. Stane 3 krone, po pošti 10 kr. ve6. (Duhovniške vesti.) G. g. Anton Ribar, župnik v Št. Vidu pri Planini je irnenovan kn. šk. duh svetovalcem. Prestavljeni so: 66. gg. M. Eferl iz Št. Ruperta nad Laškim v Re6ico, M. Roškar iz Ho6 v Leskovec, L. Schlamberger iz Sv. Šteiana pri Žusmu v Hoče, Melhijor Zorko iz Re6ice v Št. Rupert nad Laškim. Na novo nastavljeni so 66. gg. novomašniki: A. Kramarši6 v Št. Kungoto na Pohorju, F. Lovrenko v Muto nad Marnbergom, Karl Malajner v Marijo Snežno in A. Musi v Lu6e. (Mariborski okrajni glavar) g. Kankovski gre s čudovito prijaznostio agitatorjem za nemško šolo v Št. Ilju pri Mariboru na roko. Ako ho6e gospod glavar posnemati g. Zoffa, posvetilo bo njegovemu delovanju slovensko 6asopisje najve6jo pozornost. (Cerkvene zadeve.) Tridnevnico bodo obhajali v dneh od 10.—14. sept. v Pame6ah pod vodstvom vele6. gg. lazaristov Javšovec in Jevšenak iz Maribora. — V Št. Lenartu pri Ormožu je bil od 24. do 31. avgusta sv. misijon. Vodili so ga z velikim vspehom oo. lazaristi iz Gelja. (Cerkveno petje.) Cecilijansko društvo v Mariboru \e izdalo lepo opravljen sešitek »Responzoriji pri sv. maši in drugih navadnih cerkvenih opravilih*. Cena sešitku 20 kr. s poštnino vred. (Smrtna kosa.) V soboto dne 2. sept. je umrl 6astiti gospod Aloizij Bratuša, beneficijat, katehet na dekliški šoli in ud inestnega šolskega sveta v Ptuju po kratki, mu6ni bolezni, v 48. letu svoje starosti. Truplo blagega rajnega se je pokopalo v ponedeljek dne 4. septembra v spremstvu mnogoštevilne duhovS6ine in vernega ljudstva. N. v m. p.! (Planinska koča) na Boču se dne 17. septembra slovesno otvori. Ta dan bo ob 3 in pol uri popoludne velikanska ljudska veselica s petjem, godbo, plesom, šaljivo pošto, na vrtu in notranjih prostorih gostilne gsp. J. Koropca v Studenicah. V ponedeljek dne 18. t. m. zgodaj v jutro odhod iz Sludenic na Boč h ko6i. — Na veselo svidenje v sen6natih Studenicah! (Čudež v Lurdu.) Kakor smo že naznanili, so naredili letos Avstrijci skupno romanje v Lurd. Med njimi sta tudi dva Slovenca. Avstrijski romarii so bili priče 6udežnega ozdravlienja, ki se je dogodilo na jednem niihovih soromarjev. Slovak Jan Varga, ki je imel že pet let trdo levo nogo, je predzadnjo nedeljo po kopelji ozdravel. Noga je hipoma zopet oživela. Berglje, s katerimi je prišel v Lurd, je položil v otlino. Tako nam piše slovenski romar 6. g. Škorjanc, župnik v Št. Florijanu pod Bo6em. (Začetek šolskega leta) na c. kr. slovensko-nemških gimnazijskih razredih v Celju. Kakor nsznanja letno poro6ilo celjske gimnazije, bodejo se u6enci, kateri ho6ejo vstopiti v 1. razred vpisovali 16. septembra od 9—12 ure predpoldne v ravnateljevi pisarni v šolski ulici (Schulgasse) štev. 21 pri tleh. U6ence morajo spremljati stariši ali njihovi namestniki in pri oglasitvi vpla6ati gld. 310. Treba je tudi prinesti krstni list in šolsko spri6evalo. Popoldne ob 2 se vrši izpit. — Oni u6enci, ki menijo vstopiti v 2, 3 ali 4 razred, se naj oglase" dne 17. septembra ob osmih zjutraj. StariSi iz celjskega okraja, dajte svoje nadarjene de6ke vpisati v slovenske razrede! (V zavodu) šolskih sester v Mariboru za6elo se bo šolsko leto 1899/1900 dne 19. sept. s slovesno sv. mašo. Gojenke, ki na novo vstopijo in u6enke vadnice vpisovale se bodc dne 13. in 14. septembra. Vsprejemne in ponavljalne skuSnje se za6nejo dne 15. sept. (Najnovejši slovenski pesnik) A. Murši6, ki je izdal ponesre6eno pesen v poduk «zapelanim» Slovencem, ie vendar pravo ime in se ne skriva za tem imenom znani J. Visenjak, kakor smo zadnjikrat menili. To je že res, da se je pesen zložila na željo Visenjakovo in tiskala na stroške ptujskih nemških trgovcev, a zložil je ni Visenjak sam, kajti tudi za pesništvo nima nobenih zmožnosti. A.(loizij) Muršic je pravo ime, nositelj imena je kroja6, ki stanuje tam nekje blizu Dornave in kterega ljudje zovejo po domače «Markec». Mi smo tako nesre6ni, da še imamo tudi druge duševne proizvode Murši6eve v rokah. (Za podržavljenje celjske policije.) Ob6ina Petrov6e v Šavinjski dolini ie sklenila v svoji seji dne 3. t. m. odposlati prošnjo na vis. vlado za uvedenje državne policije v Celju. Ob6ine slovenske, spominjajte se zadnjih krvavih izgredov celjskega pobalinstva in storite tudi Vi svojo dolžnost! (Bodimo odločni!) Z Murskega polja nara pišejo: Naši ob6inski predstojniki se vse premalo narodni v uradovanju. Zakaj se klanjate nemš6ini? Zakaj sprejemate nemška uradna pisma? Vsako vam vro6eno nemško uradno listino pošljite nemudoma nazaj in zahtevajte slovensko. Ni potrebno, da bi vara padlo srce v hla6e, ako slišite kako surovo. Zavrnite vsakoga prav pošteno nazaj, rekoč: • Ljudstvo ni zaradi uradnikov, ampak uradniki so radi ljudstva. Ako ne znaš jezika slovenskega, priuči se mu, druga6e pa nisi vreden, da ješ kruh iz slovenskih rok! > Ravnajte po svojem prepri6anju in ne zoper! Tako bodete tudi najlepše posnemali svoja slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda, katera sta tudi radi ljudstva priSla v staro Panonijo! Bodimo radikalni! (Zaveza slovenskih) u6iteljskih društev ima letos dne 10. in 11. kimovca zborovanje v Gorici. Na tem zborovanju se bo tudi kon6no odlo6ilo, ali odpotuje učiteljski list «Popotnik> v Ljubljano ali ne. (Zaročila) sta se gg. učitelja pri Novi cerkvi v Halozah, Peter Kav6i6 z gd6. M. Kopi6evo in Ivan Glinšek z gd6. Lj. Lilekovo. (Nove postave) s pomo6jo § 14 so izšle te dni. Prejemš6ine, zlasti pri oddaji ktnetij, se pa po novi postavi znatno znižajo. Ta postava bo na korist kmetom. (Velik požar) imeli so v Zlatoli6ah fare Sv. Janža na Dravskem polju dne 23. avgusta. Pogorela so štirim gospodarjem J. Golob, Matiju Papež, Francu Čelan in And. Zupani6 vsa gospodarska poslopja z vsemi pridelki in zadnjemu tudi stanovanje. Zavarovani so bili vsi posestniki. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Požarna bramba iz Svetega Janža je prihitela na pomo6 in zabranila, da se ni ogenj še dalje razširil, kajti bila je vsa vas v veliki nevarnosti. (Vzgojišče za deklice) (internat) 6č. šolskih sester v »Narodni šoli» družbe svet. €irila in Metoda v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporo6a p. n. slovenskim starišem. — V hiši je trirazredna Ijudska šola; v njej se posebno goje ženska ro6na dela. Šolsko leto se začne &-\e 16. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca meseca kimovca 66. šolskira sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu. (Od Sv. Martina pod Vurbergom) se aam pise, da irnajo osem gostilnic, izmed katerih nosijo komaj tri slovenske napise. Od kakšnega društva in pou6nih shodov tudi nič ne znajo! Možje združite se ter pokažite, da ste zavedni slovenski narod. Le urno na delo! Vaša bo 6ast! (Iz Brezna) nam pišejo: Neka gospa je Sla skozi Brezno, kjer je nekaj nemškutarskih matadorjev in nekaj kle6eplazcev v slovenski koži, mimo nekega šolar6ka, ki je ravno koze pasel. Fanti6 jo pozdravi z «guten Tog,» brezdvomno po naro6ilu v šoli, ker druga6e bi si fantiček kaj takega ne mogel domisliti. Gospa ga nagovori, kajti bila je prepri5ana, da mora Nemec bili, z: «Weidest du Ziegen?* Šolar6ek jej odgovori: «Kaze posem.» (Iz Celja.) Piše se nam: Pri v6erajšnji (5. t. m.) pozno v no6 trajajo6i porotni obravnavi nahajal se je na zatožni klopi zobotehnik Herman Peters, bivši asistent dr. Riebla zdravnika v Celji, katerega je slednji obdolžil hudodelstva, goljufije in tatvine. Dr. Riebl je namre6 trdil, da mu je Peters za časa službovanja pri njem polagoma izmaknil za 4000 gld. zlata, namenienega za narejevanje umetnega zobovja, in to zlato nadomestil z drugimi manj vrednimi kovinarai. Razsodba, ki se je razglasila, malo pred polno6jo, izpadla je za Herraana Petersa ugodno, kajti bil je ž njo gled6 krivde in kazni soglasno oproščen. (Iz Savinjske doline) se nam je doposlala naslednja opazka: Med slovenskim Ijudstvom je vedno ve6ja nevolja zaradi zanemarjanja Spodnjega Štajarja od strani neraške deželne vlade in nemškega deželnega odbora. Naše geslo je: «Pro6 od Gradca!» Tudi na§i poslanci so se oklenili tega gesla ter ga tudi proglašap na shodih. Toda vprašamo javnost, kak resen korak so že storili naši poslanci v tem oziru? Ali imajo sploh jasen program, kako ho6ejo delovati za uresni6enje te nujne slovenske zahteve ? Prosimo odgovora! (Na shod v Vitanje!) Prihodnjo nedeljo 10. septembra t. 1. se bo vrSil pri Slaperniku poleg Vitanja volilni shod, na kterem bo govoril poslanec g. J. Ži6kar. 0 potrebi izobraževanja govori g. dr. Jankovi6, o krš6. sociializmu mojster g. Skaza, o kmetijskih zadrugah g. Ivan Ka6. Nastopiti utegnejo še drugi govorniki. Nato bo svirala godba novocerkovška, pele se bodo slede6e pesmi: «Pogovor z domom» — «Po zimi iz 8ole» — «Ah ni li zemljica krasna?« itd. Za izvrstno postrežbo je preskrbljeno! Na svidenje! (Nemška nesramnost.) Po Savinskej dolini je hodila zadnje dni neka ženska z Dunaja, katera je pobirala doneske za »nemški katoliški šulferajn.* In ta ženska, ki bera6i med Slovenci, je v eni tukajšnji narodni hiši izjavila nasproti gospodarju, da so vseh izgredov v Celji bili krivi Slovenci, ker so Nemce izzivali. Ali se more najti ve6ja nesramnost, kot je ta. Bera6i med nami, naš denar nabira in nadleguje ubogo Ijudstvo, a v srcu je naša najsrditejša sovražnica. Pro6 z Nemci, proč s takimi grozovitimi sovražniki! Slovenci podpirajmo Slovence ! (Iz Sevnice.) Dne 3. septembra je prišel na povabilo vrlega g. župana M. Starkelna v naš trg potovalni u6itelj gosp. Bele ter predaval v prostorih g. Simoni6a prav zanimivo o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. Posebno smo bili poslušalci veseli, ko nam je gosp. u6itelj podal razne nasvete v pomo6 zoper plesnobo, zavija6a, cvetodera itd. Kako zelo da nam je ustregel g. učitelj s svojim predavanjem, pokazali smo s tem, da smo skoraj vsi navzo6i pristopili k novo osnovani kmetijski podružniei z željo, da bi nas gosp. učitelj prav kmalu zopet obiskal. Za predsednika nove kmetijske podružniee je bil izvoljen enoglasno nam kmetom jako priljubljen in za nas jako delaven in ravno radi tega od znanih nemških kri6ačev, ki za naše kmetske koristi še z mezincem niso mignili, vedno napadan gospod nadu6itelj Mešiček. Podpredsednik }e posestnik Zalokar, tajnik gostilni6ar Siraoni6 in blagajnik trgovec Smole. (Delavsko gibanje.) Shod delavskega društva v Marenbergu prete6eno nedeljo se je obnesel sijajno. Natan6neje bomo poro6ali v prihodnjem listu. — Delavsko društvo v Mariboru ima v nedeljo mese6no zborovanje z dvema govoroma. (V Spodnji Polskavi) so izpale ob6inske volitve za katoliško-narodno stranko skrajno neugodno. Izvoljeni so sami Posilinemci in socijalisti. Prihodnji6 osvetlimo podrobneje ondotne razmere. (Prvak) zveze slovenskih kolesarjev se bo imenoval do drugega poletja g. Grassi iz Ljubljane, kateri ie pri dirki iz Reke v Liubljano prevozil 127 km. dolgo pot v 4 urah in 48 minut. (Sv. Tomaž blizn Ormoža.) Jedva smo u6itelji ormožkega okraja nekoiiko preboleli izgubo mladega našega tovariša gosp. Eberla pri Veliki nedelji, že }e neizprosna morilka, pogubonosna smrt, tirjala izmed nas drugo žrtev. Dne 20. m. m. iztrgala nam je nenadoma tovariša g- Alojzija Krenerja, u6itelja pri Sv. Tomažu. Pokojnik nas je zapustil v najboljših letih, še-le 35 let star. Bil je vesten učitelj, priljubljen svojim u6encem, spoštovan od vseh Tomažev6anov, vzgleden tovariš in prijatelj. Pri6ala je to obilica gg. tovarišev in gg. tovarišic iz ormožkega, ljutomerskega in ptujskega okraja, kakor vrlih Tomaževčanov pri njegovem pogrebu in nebroj solz, ki so se tužno lesketale v o6esih ob odprtem grobu tovariševem ter mu mol66 žflele: »Spavaj po trudapolnem delu prav sladko, dragi Alojzij!« (V Srbiji) je umrl odli6en državnik Jovan Ristič, ki je bil tudi sovladar za 6asa mladoletja sedajnega kralja. — Sodne obravnave proti napadovalcu Knezevi6u in nedolžnim somišljenikom se bodo za6ele že v petek. (Kuga) vlada na Portugalskem v mestu Oporto in na Ruskem v mestu Astrahan. Ta huda morilka je torej že v Evropi, a glede na previdne zdravstvene odredbe je upati, da se ne razširi po Evropi. (Naš cesar) je bil pri vojaških vajah na Češkem. Ljudstvo je navduSeno pozdravljalo ljubljenega vladarja. Kmalu pride 6as, da tudi koroško Ijudsto sprejme milega vladarja v svojo sredino. [Društvene zadeve. (Slovenskim krščansko-socij alnim društvom!) O Boži6u bode «Slov. krš6anskosocijalna zveza» imela svoj organizacijski shod, katerega je ob vseslovenski delavski slavnosti prepre6ilo deževje. Na tem shodu bodemo ustvarili organizacijo vseh naših nepolitičnih društev, ter bodemo ustanovili tudi strokovno organizacijo slovenskih krš6anskih socijalcev. Prav pa bi bilo, da vsa naša druStva že prej pristopijo k «Zvezi.» Odbor «Zveze> torej poziva vsa krš6ansko-socijalna druStva k pristopu ter prosi, da mu društva svoj odlok naznanijo vsaj tekom jednega meseca. Ako bi kako društvo pomotoma še ne prejelo «Zvezinih» pravil, naj se oglasi, da se mu takoj dopošljejo. Z Bogom za krš6ansko ljudstvo! Odbor «Slovenske krš6ansko-socijalne zveze« v Ljubljani. ("Mili darovi) za družbo vednega 6eŠ6enja; Sv. Peter pri Radgoni 50 gld., Črešnjevec 18 gld., sv. Lenart nad Laškem 2 gld., Konjice 59 gld. 20 kr., Kebelj 2 gld., Ljutomer 15 gld. 90 kr., sv. Anton v Slov. gor. 10 gld., Veržeje 2 gld., Sol6ava 5 gld., Ljubno 12 gld. 20 kr., Pod6etrtek 3 gld. 7 kr., Sv. Jurij na Š6avnici 16 gld. 87 kr., Cirkovci 14 gld. 70 kr., Slivnica pri Mariboru, volilo Andreja Goj6iča 50 gld., od društvenikov 24 gld. 50 kr., Sv. Lovrenc v Slov. gor. 10 gld., Celje 70 gld., Re6ica 16 gld. 50 kr., cerkev sv. Alojzija v Mariboru 14 gld. 62 kr. (Kmetijske zadrnge) za prodajanje žita na Wirtemberškem. V wirtemberškem deželnem zboru je notranji minister poro6al o takih zadrugah. Kjer so srednji m mali kmetje, so take zadruge silno koristne proti prekupovanju žita in zboljšujejo tudi kakovost žita. Priporo6al je kmetom, da si naj ustanavljajo skupna društva, ki tudi kupujeio gospodarske potrebš6ine (kmetijske zadruge). Vlada bo kmetijsko organizacijo podpirala. (Bralno društvo v Sromljah) priredi v nedeljo dne 17. kimovca svojo ustanovno slavnost. Za6etek ob 3. uri popoldan. K obilni udeležbi vabi odbor. (Kmetijsko bralno drnštvo) v Kr6evini pri Ptuji ima svoj ob6ni zbor združen s podu6nim shodom v nedeljo dne 10. sept. ob 4. uri popoldne v gostilni g. Gregoreca s slede6im vsporedom: 1. Poročila tainika, blagajnika in knjižničaria ter volitev novega odbora. 2. Trpljenje Slovencev za 6asa turških bojev, govori F. G. 3. O umni sadjereji podu6uje g. proi. Martin Cilenšek. Vmes deklamaciji in petje. Udje in prijatelji društva in vsi, ki ste vneti za napredek našega kme6kega ljudstva, pridite ta dan od blizu in daleč v velikim številu na ta zanimivi shod. Kmetje, pokažite ta dan s svojo udeležbo, da hrepenite po pravi izobrazbi in napredku! (Iz Ljutomera.) Getudi pravijo «v tretje gre rado,» vendar se bode dvakrat že preložena veselica »Bralnega društva na Cvenu» vršila na vsak način v nedeljo 10. septemb. pri g. Vaupoti6u v Ljutomeru. Vspored in zbor pomnožen. Stariši ne ostanite za uzornimi dijaki, ter pridite v obilnem številu, da Vam ob slovesu dado dokaz niihove vztrajnosti. Za6etek po ve6ernicah ob 3. uri. (Kat. polit. društvo v Kozjem) priredi v nedeljo 10. sept. obletni shod v prostorih gostilničarja Gu6eka z zanimivim vsporedom. Uljudno vabi odbor. (Za dijaško knhinjo in šolo na Muti) darovali so 66. gg., ki so delali koncem avgusta župnijski izpit, 100 K, vsak po 10 K. (V Marenberg!) Dne 17. septembra popoludne ob 3. je zborovanje Giril-Metodovega društva na «Stari pošti» v Marenbergu. Spored še prinesemo! Slovenci dravske doline, pohitite v Marenberg, v to važno našo postojanko. (Eat. slov. politično in gospodarsko društvo) s sedežem v Jarenini priredi v kratkem ve6 političnih shodov in sicer dne 24. sept. v Jarenini, dne 1. oktobra pri Sv. Jakobu v Slov. gor., dne 15. oktobra pri Sv. Marjeti ob Pesnici in dne 22. okt. pri St. Ilju v Slov gor. Na vseh teh shodih se bo poglavitno govorilo o zadrugah, da se tem prej ustanovijo tudi pri nas in pomagajo tudi obmejnim slovenskim kmetom na noge. Kmetie, za vaš blagor se gre, skrbite torej, da ga ne bo med vami, ki bi ne prišel na shod. Pomagajmo si sami in Bog nam bodepomagal! (Za kmetijske zadruge) je dovolil naš deželni zbor 2000 gld. podpore. Slovenske zadruge, prosite za podporo, sicer jih razdelijo zopet samo med Nemce. Naslov je: ¦ Slavni deželni odbor v Gradcu>. Prošnja se piše izklju6no v slovenskem jeziku. (Sv. Jurij ob Ščavnici.) Bralno društvo priredi dne 10. sept. veselico v gostilni gsp. L. Šijanca pri Sv. Duhu na Stari gori s slede6im sporedom: Pozdrav, tamburanje, petje in gledališka igra. Veselica se vrši o vsakem vremenu. Vstop prost. Za6etek ob 4 in pol popoludne. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. (Za šolo na Mnti) so nabrali na primiciji 6. g. Loren6iča 54 K., 6. g. Somrek na shodu podruž. sv. Cirila in Metoda v Lehnu 25 K., 6. g. Mandeli6ek na Remšniku 5 K in 6. g. J. Cerjak 18 K, katere so darovali 6. g. M. Jurkovi6 10 K, neko omizje povodom otvoritve 6italnice v Konjicah 5 K in neimenovan 3 K. (Vsem hmeljarjem.) Kakor znano, vršila se bode v tekočem letu v Pragi predrazstava svetovne razstave v Parizu 1900 in sicer le za hmelj in je6men. — Po izvestju izvrševalnega odbora za svetovno razstavo, bo se iz vsacega avstrijskega hmeljskega okolišča pripustila le ena originalna bala (blizu 100 kg.) k razstavi. Podpisano društveno vodstvo pa je dobilo od posebnega odbora za predrazstavo dovoljenje, da sme Južnoštajarsko tamkaj razstaviti dve originalni bali in sicer po eno od golding-a in od poznega hmelja. — Da se ugled našega hmelja še pove6a in bolj razširi, skrbelo bode hmeljarsko društvo, da se bode v teh balah razstavil najlepši hmelj. V to svrho je podpisano društveno vodstvo sklenilo, vse hmeljarje, kteri pridelujejo fini, za razstavo ugodni hmelj, povabiti, da naj vpošljejo prej ko mogo6e uzorce, ktere bode društveno vodstvo pregledalo in dolo6ilo za razstavo najugodnejše. Hmeljarsko društvo bode potem od doti6nih hmeliarjev kupilo po eno balo (blizu 100 kg.) hmelja in sicer za eeno, ktera bode navadno tržno ceno presegala za 20 do 30 gld. — Ob enem se pa tudi obvestijo oni hmeljarji, kteri se bodo razstave le z uzorci vdeležili, da naj iste pošljejo najkasneje do 20. septembra t. 1. podpisanemu vodstvu. Posebne vre6ice za uzorce (blizu 5 kg.) bodo se oravo6asno poslale doti6nim hmeljariem. Potrebne napise preskrbelo bode tudi društveno vodstvo. — Žalec, dne 27. avgusta 1899. Vodstvo hmeljarskega društva.