PoAtntna invtalfrun«
Leto I., štev. 5f	V Ljubljani, sreda dne 20. oktobra f920.
Posamezna štev. 1 (C
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 180 Z
mesečno.......15 s
n zased, ozemlje . 300 s n Inozemstvo
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K BJiii oglasi do 30 mm ■tolpe« {58 mm) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
tfrodn&tvd;
Miklošičeva eesta it Telefon it- 72.
Upravništvo
Sodna nliea št«. Telefon StSS.
Saten kr. poŠt ček. ara* »ter. 11.843.
Nova posvetovanja o Jadranskem vprašanju.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirnro). 'Jatri se vrši kronski svet, da razpravlja še enkrat o inštrukcijah za naše delegate, ki gredo na jadransko konferenco. Stavljeni bodo novi predlogi tudi v osebnem oziru in delegacija se najbrie pomnoži. Razpravljalo se bo tudi o protestu fDS., ki osporava sedanji vladi pravico, da pred samo konstituanto ustvarja na-daljekosežnejše prejudice v vprašanju naše teritorijalne integritete.
Naši delegati so odložili svoj odhod in je v trenutku še neznano ali odpotujejo jutri ali šele koncem tedna.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirno). Danes je imel minister dr. Kukovec sestanek s ministrskim predsednikom Vesničem in zunanjim ministrom Trumbičem, katerar je opozoril na razburjenje ki je zavladalo v Sloveniji zaradi koroškega in jadranskega vprašanja, ter na govorice, ki se raznašajo o zvezi med tema dvema vprašan jama z ozirom na jadransko konferenco. Dob<l je tozadevno povsem pomirljiva pojasni-
la. Dr. Kukovec je tudi spravil razgovor protest JDS. proti jadran ski konferenci ter je bilo dogovor jeno, da se zadeva unese pred ministrski svet
Beograd, 19. oktobra. Danes do;-j dne je bil ministrski svet, kateremu je predsedoval regent. Svet se je bavil zadnjimi odločbami .glede pogajanj jadranskem vprašanju. Delegati odpotujejo nocoj v Benetke.
Zagreb, 19. oktobra. „Jutranji list" poroča iz Beograda: V političnih krogih se govori, da ima takozvani preli minarij za rešitev jadranskega vprašanja dve alternativi. Prva predvideva Wilsonovo črto, kateri na ljubo bi morali žrtvovati nekatere otoke in priznati Zadru popolno avtonomijo in pravico, voliti zastopnika v italijanski parlament. Po drugi alternativi bi se morala koncedirati Italiji vsa Istra s kontinuiteto do avtonomne Reke, toda s pogojem, da razen gotovih Kvarner-skih otokov vse, kar je južno od te črte, pripada pod našo suvereniteto, tako tudi otok Vis. Zadru bi se v tem primeru priznala avtonomija, toda brez pravice, voliti zastopnika v italijanski parlament.
Ententa in Koroško.
Dunaj, 19. okt. Dunajski korespon denčni urad poroča iz Pariza: „Echo de Parts" javlja: V eleposlaniška konferenca je obvestila vlado na Dunaju, da bodo zavezniki respektirali izid ljudskega glasovanja na Koroškem. Velesile pa pričakujejo na drugi strani, da Avstrija ne bo kršila pogodbe saitugermanske in versail-leske, ki prepovedujete priklopitev Avstrije k Nemčiji brez dovolitve zveze narodov
Zagreb, 19. okt. Novinski ured poroča: »Narodno Djeio" doznava iz Beograda, da ie naša vlada m zahtevo poslaniške konference v Parizu izdala nalog, da se naše čete umaknejo iz koroške plebiscitne cone.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirno.) "Danes se je oglasil pri vvlnistnskemu predsedniku Vesniču francoski po-
slanik Le Fonlnay. Meni se, da je lo storil v zadevi zasedbe koroške cone A.
Beograd, 19. oktobra Snoči je regent sprejel v avdijenci predsednika deželne vlade dr. Brejca. Dr. Brejc je izročil regentu obširen memorandum o proizvajanju plebiscita v koroški coni A. V njem se dokazuje, da je plebiscitna komisija delala v korist Avstrije. Ozirala se ni na noben ugovor Slovencev. Za Avstrijo so bili oddani celo glasovi mrtvecev s potvorjenimi legiti macijami. Regent je izrazil nado, da se bo to vprašanje povoljno rešilo.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirno). Prestolonaslednik je sprejel odposlanstvo koroških Slovencev ier jim je izjavil svoje trdno prepričan je, da Koroška ne bo za Jugoslavijo izgubljena.
London, 19. oktobra. Stavka rudarjev ima velikanski vpliv na trgovino in industrijo, ki se kaže v tem, da so naj večji obrati ustavili delo in da se na-
Suspenzija dFfai?8i«n- H® Hngielfcem poliva skih prsnic v Utaiiji.
Rim, 19. oktobra. Zaradi zadnjih nemirov je vlada sistirala svobodo sestajanja in zborovanja. Milan, 19. oktobra. Razen znanega . .-- . ..............
voditelja italijanskih anarhistov, Enri-jJS n*	^
ca Ma atesta,'so bili v Milanu aretira- dclmh; V Lo"d°nuJe, P"?1? do P™h ■ r. , •• A, spopadov med brezdelnimi in policijo,
Mnunzia	g 3 fc^r biio mrtvih in ra^mih l20 de-
'	. , monstrantov in 50 stražnikov. Železni-
. Rim> 19 oktobra. (Izv.) Vse rimsko ^rji so do sedaj še niso pridružili časopisje, izvzemsi „Avantija", odobra- sfavki v vseh rudokopih delo počiva, va, da je vlada smoet dala aretirati London, 19. oktobra. (Izv.) Brezpo-znanega anarhtsticnega voditelja Ma- so danes demonstrirali po mestu. 1?^-°' ?;^nizfdirektne akcije v Zupani velikega Londona so o:tiH k Italiji. Malatesta je pripravljal orga- L!oydli Georgeju, ki je izjavil, da bo Bizacijo upora v Italiji ze pred vojno govoril 0 ureditvi vprašanja brezposel-m je poleti 1914 po ponesrečeni ge- nih na prvi ^-j novootvorjenega nar-Kralni stav« železničarjev zbežal v ]amenta. Ko so župani bili pri L:oyd Švico. Pozneje je našel zavetje v Pa- Georgeju v Downing Street, so vdrli nra m Londonu. Leta 1918. se je vrnil demonstranti v to ulico do stražnega »Italijo rajev zvezi s pnstasi ool]sekcriW Na dano zna^je so začeli rama razširjal anarhistično propagan- bombardirati poslopje in so razbili vsa do ter v teoriji m praksi takozvano di- okna. Pot£IR so korakali na Tralalgar rcttno a«cijo m misel generalne stavke, SqUZrc do Nelsonovega spomenika, ki naj bt prevrnila mescansko družbo. kjcr so Opetovano poskušali prodreti
Dem<Hisf racile za „Oal-,	ttTSeJfgZnt
mazio Sffgdsnto • stimi gorjačami. Na umiku so demon-
wj™ -»Vt^K-r,, /t_j \ -v-, 'stranti razbili okna na White Hali in Rim, 19. oktobra. (Izvirno.) 3Sa- ^ dyc z]a}areki trgovini, škoda
1 .. . . ZSSŠa mnoe-) tisoč funtov. Pri spepa-deraom je sklical v rimski Augusteo jtf, g poiicijo je biio skupno nad 122 »hod, na katerem je govoril o veli- mrtvecev in ranjencev. V dolnji zbor-keni pomenu Dalmacije in hvalil niči bo danes delavska stranka stavila admirala Milla. Sklenili so, sklenili na predsednuta Vlade vprašanje o teh «0, da Italija n« sme nikdar pustiti dogodkih, o vprašanju biezposclnih in Dalmacije. Po shodu so manifes- • veliki rudarski starti ter šele 00 detelj ; bati o teh dogodkih tudi o irskem vpra-.', ,, , /T . _ šanju. Lloyd George bo zahteval po-M«ln», 19 oktobra. (Izv.) :,P^0blastilo za razpuri parlamenta, polo d Ttaha javlja, da »o Italijan-;—---—-—---—:—r—
ski rodoljubi zbrali in poslali d' An-1	19.oktobra. (Izv.) Semkaj je
nun.-;j,: c milijonov lir.	(dospel Kerenski. V intervjivu v -Tn-
---------—--bunt" pravi, da akcija generala wran-
i'i. oktobra. Take Jonescu pri- gla ne more pomeniti toliko časa niče-de dne 27. t. m. v Prago, kjer ostane sar dckler te akcije ne vzame » roko ■tkaj dni. od to se odpelje v Varšavo, i ves ruski narod.
Ustavno vpraianje pred min. svetom.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirno). V dvoru se je danes vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom regenta cd pol 11. do pol 2. ure in se je nadaljevala zvečer. Razpravljal se je načrt ustave. Predstavniki vseh strank v vladi so se izjavili za edin stvo države, ki naj bi bila parlamentarna monarhija z dinastijo Kara-djordjevičev, z eno državno oblastjo, enim parlamentom in eno vlado. Pokrajine ali oblasti, ki se bodo ob-razovale po potrebi ekonomski, geografski in prometni, so samo administrativni deli države, ki jim more država izročiti izvestne upravne posle. Občine, srezi in oblasti se upravljajo sami in imajo svoja zastopstva. Ustavotvorna skupščina bo odredila eksekutivne funkcije administrativnih edinic in te ednice determinirala. Člani kabineta Kovačevič, Korošec ter Drinkovič so izrecno pristali na ta načrt ustave in s tem postavili na laž novinstvo svojih strank in podrejene strankine funkcionarje. Minister za konstituanto dr. Lazar Markovič ima dolžnost, da izdela načrt ustave, ki bo predložen konsti-tuanti kot vladna predloga.
Beograd, 19. oktobra. (Izvirno.) Vsi člani ministrskega sveta 80 se izjavili zato, da se poleg parlamenta obrezuje tudi senat sestavljen deo-ma v direktnih volitvah in deloma imenovan iz predstavnikov strokovnih in stanovskih organizacij. !!*
Volitve v Avstriji.
Dunaj, 19. okt. (Izv.) Vsi listi živahno komentirajo izid volitev za avstrijski narodni svet. Popoln poraz komunistov je presenetil vse stranke. Komunisti so sami konstemirani, ter so dobili manj glasov, nego imajo v svojih organizacijah članov. Njihov organ „Die rote Fahne" toži, da je delavstvo premalo revolucionarno in preveč reformistično. Precejšnja deprimiranost vlada tudi v socijalno-demokratični stranki, ki izgubi tudi če se udeleži vlade vodstvo zunanje politike in pa vpliv na narodno brambo, t j. na poklicno vojsko. Med socijalisti se pojavlja stru-a, ki stremi za tem, prisiliti krščanske socijalce, da napravijo z Vele-nemci in Otokarjem Czerninom koalicijsko vlado, socijalni demokrati pa naj ostanejo v manjšini.
Prva seja novega parlamenta bo 11. novembra, tri tetine pozneje pa se bo konstituiral zvezni svet. Okoli božiča se bo vršila volitev zveznega iredsednika. Sedanja vlada bo do akrat vodila posle. Zvezni predsednik (Bundesprasident) bo krščanski sorijalec. Kot kandidata se imenuje-a bivši župan Weisldrchner in gra-ški deželni predsednik dr. Rintelen. komunisti so dobili v vsem Dunaju samo 14.000 glasov ter so doživeli catastmfalen poraz. Socijalisti so izgubili na Dunaju 4 mandate, več kakor 88.000 glasov. Krščanski so-cijalci so pridobili 5 mandatov in 68.000 glasov. VeHkonemška stranka je pridobila na Dunaju 1 mandat n 17.000 glasov. Posebno zanimivo e, da je volilo izredno mnogo žensk. Največji prirastek ima krščansko-socijalna stranka na ženskah, tako da so Dunaj čani krstili to stranko že »stranko kut in kril".
Danaj, 19. oktobra. (Izv.) Po razdelitvi 15 mandatov takozvane državne liste se deli število poslancev avstrijske-
fa parlamenta tako: krščanski socialci 9, velenemci 21, kmetska stranka 4, en meščanski zastopnik (Czerain) in 65 soCijalnih demokratov. Glede enega mandata še ni odločeno ali ga dobe socialni demokratje ali velenemci. O novi vladni koaliciji ae še niso začela nikakršna pogajanja. Med socialisti vodijo Austerlitz, Leutner in Friedridi Adler strujo, Id je proti sodelovanju na vladi, dočim so Renner, Seitz in doktor Otio Bauer za zinemo stališče.
CeSko-Jusoslovanska trgovinska pogodba.
Praga, 19. okt. (Izv.) Češko-jago-slovanska trgovinska pogodba, ki je sedaj ratificirana, znači početek ožjih in rednejših gospodarskih stikov med Jugoslavijo in češkoslovaško republiko. Pogodba temelji na načelu največjih prednosti carinskih, prometnih, vzorčnih, tranzitnih itd. ter velja do 30. junija 1921. Podaljša se potem lahko vedno za 3 mesece. Pogodba je zamišljena kot prehodna, dokler se ne vrnejo normalne razmere in ne nastane možnost (Miniti vne trgovinske pogodbe.
Obe stranki sta si medsebojno priznali svobodo izvoza za poljedelke in industrijske predmete v obsegu svojih potreb. Določen je izvoz minimalnih množin in vrst blaga po dogovorjenem seznamu. Ako bi ena država izvoz gotove vrste blaga splošno zabranila, velja za pogodbenika šestmesečni rok, tekom katerega sme zabranjenc blago do v pogodbi dogovorjene množine še izvažati.
Plačila se vršijo v valuti proda-valca. Jugoslavija in Češka priznavate vzajemno svoje valute za zdrave.
Češkoslovaška republika je obvezana izvesti v Jugoslavijo 3200 vagonov koksa, 1800 vagonov rjavega premoga, 1350 vagonov kamnenega premoga, 2500 vagonov sladkorja, 50 vagonov stekla v tablah, 220 vagonov papirja, 400 vagonov lepenke, za 1 milijon dinarjev zrcalnega stekla, za 2 milijona dinarjev kartonskega papirja, za 172 milijonov produktov kovinske industrije, za i 2-5 milijona tekstilnih izdelkov, usnjarskih in kemikalij. Po možnosti za nadaljnili 52-5 milijonov kovinsko industrijskih za tri milijone kemičnih proizvodov, nadalje 1200 vagonov jekla ter 450 vagonov kemikalij in drugega industrijskega blaga. Jugoslavija se je obvezala, da dobavi Češki 1500 vagonov pšenice, 500 vagonov masti, slanine in presajenega mesa, 10.000 vagonov železne rude, 865 vagonov drugih rud, nadalje konopljo, tanin, rižovo slamo, sodo, špirita, >orehov in lipov les.
Stranki sta se obvezali, da bodete podpirali medsebojne trgovske stike, zlasti intimne odnošaje med gospodarskimi krogi.
Tudi si vzajemno dovoljujete prevoz blaga ter bodete skupno delovali za odstranitev prometnih težkoč, olajšanje carinskega postopka. Zlasti liberalno hočeta postopati pri pošiljanju polufabrikatov v dogotovitev in sirovin v predelavo.
Pogodba je za obe državi ugodna in tvori velevažno dopolnitev k politični zvezi med obema slovanskima državama.
Vesti o fcrisii.
Beograd, 19. oktobra. (Izvitao). Povodom boravija drja. Brejca v Beogradu so se pojavile vesti o predstoječi krizi v ljubljanski dež. vladi in centralni vladi. Ker dr. Ko-rošec odklanja demisijo, je kriza izključena. Dr. Brejc se je danes vrnil v Ljubljano.
Zakon o radu in redu. Beograd, 19. oktobra. (Izv.) Predlog zakona o redu in radu v vladi ni bil sprejet, ker minister za socijalno j»ii-tiko ni dal svojega pristanka.
Razna poroSila.
Zagreb, 19. oktobra. (Izv.) Rezultat glasovanja v Sokolu izkazuje 396 glasov za zaupnico odbora in 448 proti, vsled česar je potrebna nova volitev odbora.
Dunaj, 19. oktobra. (Izv.) Znani štajerski veleindustrijalec dr. Pavel Rei-ninghaus je v sanatoriju Vdsslau zaradi živčne bolezni izvršil samomor. Njegova ločena zena je v drugem zakonu omožena z bivšim maršalom Conradom Hotzendorfom.
Beograd, 19. oktobra. Beogradski peki so prosili pri občini za dovoljenje, da smejo zvišati cene belemu ra črnemu kruhu.
Shod beguncev.
Ljubljana, 19. oktobra. Pod . predsedstvom dr. O ustava Gregcrina vršil se je danes ob 8. zvečer v Mestnem domu shod beguncev, da postavi smernice za bodoče volitve. Narodni poslanik dr. Puc je razložil program, kf bi ga morala imeti ona stranka, za katero se bodo begunci odločili. Bistvena zahteva tega programa je močna, nerazrušijiva in ujedinjena Jugoslavija, ki bo v stanu, osloboditi n rod rešeno domovino na zapadu in aevem. Nalo« ga beguncev je, da izvojujejo pri vseh' strankah priznanje irredentističnega programa. Napačno bi bilo in pogubno za neodrešeno domovino, ako bi begunci izdali parolo, naj se z vsem! močmi spustijo v volilni boj za eno ali drugo stranko. Begunsko udruženja je zato tukaj, da kontrolira vse stranke, ali delujejo v smislu odrešenja Pri« morja in Koroške. Govornik je poudarjal, da se moramo učiti na pogre« ških, ki so bili napravljeni pri koroškem plebiscitu. Koroška ne bi bila nikdar zgubljena, ako ni bi okuževala strankarska borba javno življenje in ako bi merodajni faktorji na vladi t Ljubljani storili evojo dolžnost. Mnenje, da mora begunec iskati' zaslombe v Jugoslaviji kot taki in ne v strankarskem boju so zastopali tudi drugi govorniki, med drugimi tudi dr. For-nazarič in dr. Brezigar. Slednji je poudarjal, udruženje beguncev mora dfr lati državno politiko in ne strankarske. Le -močna država Jugoslavija more rešiti neodrešeno Primorje.
Begunski odbor je zavrnil mnenj« narodnih socialcev. Češ, da morajo begunci voliti samo poslance te stranke. Mučno je bilo slišati, kako j«> zastopnik te stranke Rupnik hotel napraviti osloboditev našega Primerja odvisno samo od ene osebe, katero nc& posta-* viti narodna socialna stranka za kandidata na Štajerskem. Po njegovem mnenju bi se morali begunci spustiti » najstrumnejši boj z vsemi obstoječimi strankami za to, da zasigurajo narod" ni soc. stranki mandat v bodočem parlamentu. Begunci so to odločno odklonili ter sklenili, da se postavi odsek, Id bo imel nalogo, da poskrbi, da pre* vzamejo vse stranke begunski program in da postavijo za kandidate može, ki garantirajo, da se ta program tudi izvrši. V ta odbor je bilo izvoljenih 16 zastopnikov različnih strank. Sklenil* se je nadalje, da se sporoči predsedstva Narodnega Predstavništva prošnja, naj se takoj postavi parlamentarna anketa, ki bo ugotovila, kako je prišl« do koroške katastrofe in da razkrinka krivce.
CarSka ostane monar»
Elijo.
Pariz, 19. okt (Izv.) Pariški fisg razpravljajo v ocigled skoraj gotovi smrti grškega kralja o vprašanju nasledstva. V peštev bi prišel njega* 9letni brat Pavel, poprej pa bi ss morala kralj Konstantin in njego* najstarejši sin Jurij ofitijelno od po« vedati prestolu. 10. novembra se ba» ao vršile na Grškem volitve. Venize-los je postopal zelo liberalno in ja dovolil vsem izgnanim političnim na« sprotnikom vrnitev v domovino, cel« Dragumisu. Med volilno agitacij« utegnejo Kcnstan trnovi pristaši n& praviti poskus, da bi izzvali nemire; Kljub temu je Venizelistoin zasigu-rana velika volilna zmaga. Ce bi ps nemiri bili resni, bi najbrž?, prevrff začasno vlado admiral Konduriotis in bi se Grška pozneje odločila zM novo dinastijo, bar že sedaj smatrg konstitucijonalno monarhijo za gr# škim razmeram najprimernejšo vlad. no obliko. V pOštev bi prišel kak bel* gijsfci ali pa angleški princ.
Wranglov porazi
Pariz, 19. oktobra. Po zasebnem pa* ročilu lista ..Humanite" javlja brt& žična br»- : - - Moskve, da ie bil general V:	-icmagan pri Nik»>
polu. Kcjijer- or.rrala V/rangia je imela velike izgsk-. Rdeče čete so as približale Nikopolu.
Pariz, 19. oktobra. „Ageace Hava**" javlja iz Carigrada: Izza početka operacij rut desnem bregu Dnjcpra so ujele čete generala Wrangla 14.000 tnoi m odpeljale mnogo plena.
Prš&rave za volitve v Sloveniji.
Ljubljana, 19. oktobr.
Volilna borba je pričela. Razvij: jo se programi. Malo originalneg je bilo dozdaj slišati. Separatisti i boje z becedo na dan. Cisto osebni aspiracijnm se zaman skuša podta niti načelne motive. Socijalni rac kalizom se iznaša, ne da H imeli nj. govi glasniki sami vero vanj.
SLS stopa v boj pod vodstva dr. Korošca. Revolucija v stranki, ! se je pripravljala zaradi njegove :: srečne beograjske politike, je poti. čena. So pač poleg njega večinom ljudje daleko pod njim. Verska srev stva že igrajo. Posebno spovednic in prižnica. Uspeha ni. Med duhov ščino je opaziti lahko utrujenost in tudi šusteršičijansko krilo ne dela ka kor je delalo nekdaj. Izgledi SLS za volitve so dvomljivi.
Največ skrbi klerikalizmu povzroča Samostojna kmetijska stranka, ki združuje malkontentne kmetovalce deloma iz SLS deloma iz JDS. Stranka odločno poudarja agrarno stališče in se skuša nasloniti na agrarce v drugih deželah. Pri tem ji dela težave, da je Slovenija sama pasivna glede najvažnejših živil, t j glede žita vseh vrst in masti. Vsak agrarni uspeh v Banatu in Srbiji gre na račun slovenskega kmeta, ki ima v veliki meri enake interese kakor ostali konsumenti. SKS ni izrazito bojiia stranka proti klerikalizmu. Pridno je na delu z javnimi shodi, s kojimi na kmetih dominira.
Socialisti so se razcepili v dve skupini. Komunisti ljuto napadajo „mi-nistrsko'- stranko Antona Kristana, v ospredje postavlja Etbina Kristana, znanega po svojem deiovanju proti iugoslovenskemu pokretu v Ameriki. Komunistom manjka mirnih voditeljev, zato njih izgledi padajo od dne do dne.
Socialistično se ne more imenovati ,jiarodno-socialno" stranko, ki združuje nekaj malkontentnega meščanstva Da ni socialistična po gospodarski strani, dckazuje tudi približevanje dr. Rvbara, ki sili v ospredje, dasi je znano, da je bil dr. Ry-bar v Trstu nasprotnik „Narodne delavske organizacije" in je vse prej kakor socialist.
Šesta kandidatska lista bo lista JDS. Kakor vselej pred volitvami, se stranka naglo konsoliduje in bo nastopila povsem edina. Svojim kmet-skim pristašem pušča v gospodarskem oziru prosto roko, meščanom istotalco. Druži pa jih pod zastavo boja za državno edinstvo, proti separatizmu, proti federalizmu, za avtonomijo občin, okrajev in pokrajin v okviru finančne zmožnosti Slovenije. Ona je stranka ,,malega človeka" — srednjega in malega kmeta, obrtnika, trgovca, uradnika, ki so narodno prebujeni in demokratskega duha. Vsakemu skuša brez pretiranih obljub pomagati naprej. Pri tem pa zadeva na glavnega sovražnika naroda — na klerikalizem. Nobenega solzarstva, nobenega dvomljivega spogledovanja: s klerikaUzmom ni kompromisa. Uloga JDS je težavna: Kot glavni graditeljici naše države in neomajni braniteljici edin-stva ji nepoučeni skušajo očitati vse napake v državi, večinoma zagrešene cd nezmožrega čincvnišrva v Beogradu in radikalnih vodij. Ona ne deluje z gesli, ampak z razlogi razuma. Njeni voditelji dr. Žerjav, dr. Kukovec, dr. Kramar in drugi so med vojno in po njej vsigdar stali na najtežjih točkah: državni interes jim je bil povsod prvo, kajti čim ozdravi država, bode srečen tudi državljan.
icrrskem. Poleg fega so mu ponudili i udi še prvo kvalificirano mesto na Aranjskem. -f Po koroškem plcbiscitu. Pariški L' homme libre" razpravlja o koroni plebiscitu in pravi: Delo plcbi-ne komisije je najbolj oteževalo to, i je predstavnik ene zavezniške drža-v komisiji zastopal povsod in odkri-) stališče nasprotno principom plebi-- ta, ker ta predstavnik je zastavil vse oje moči, da zmagajo pri glasovanju erajšnji sovražniki zaveznikov. Vse mejne italijanske oblasti, kakor tudi .obje italijanske delegacije so podpi-ili nemško agitacijo in se zavzemali i avtstrijsko stvar, kakor, da je isto-.ina z italijansko! Pojasnilo te itali anske politike je blizu: Koroška, pri-ojena Jugoslaviji, bi zagotovila jugo-'ovanski vladi kontrolo nad zvezami d Rima do Dunaja in Berlina!"
+ Jadranska konferenca se vrši, akor javlja rimska „Tribuna" v vili Vneza Borranea na Isola Bella ne-ialeč Pallance.
-f Pred krizo v Italiji? „Secolo" po roča iz Rima, da ni izključeno, da \ najkrajšem času izbruhne v italijanski vladi kriza, ki bi imela dalekosežnih posledic. Po pisanju „Idea Nazionale" je Giolittijeva vlada preslaba, da bi mogla zadržati obupne poizkuse socialistov, in jim bo m^ala prej ali slej podleči, toda socialisti še nimajo poguma, da bi prevzeli vlado v svoje roke, zato pripravljajo teren neki novi prehodni vladi, ki bi ji stal na čelu Nitti, ki bi pa bila nekaka „vlada za likvidacijo buržujske vlasti". Intere-santno je, da italijanski listi dosledno pišejo o krizah v vladi, kakor hitro se jadransko vprašanje samo malo približa mogočnosti rešitve!
+ O načrtu ustave, ki naj bi jo vlada predložila ustavotvorni skupščini, je dne 18. t. m. razpravljal ministrski svet. Razprave so neobvezne.
-f- V znamenju edinstva! Na zaupnem shodu dalmatinskih klerikalcev je bilo sklenjeno, da se predrugači naziv stranke, ki se je doslej imenovala ,,Jugoslovanska ljudska stranka" v „Hr-vatsko ljudsko stranko". — čudne so spremembe te stranke, ki se je najprej zvala .Jugoslovanska demokratska", potem je izgubila ime dcmok."' ':a in postala ljudska, sedaj je izgubila še naziv jugoslovanska, a gotovo ni daleč čas, ko bo izgubila še svoje hrvatstvo!
Konferenca demokratske stranke v Bosni. V zmislu sklepa glavnega odbora demokratske stranke se vrše v nedeljo dne 31. t. m. v vseh okrožnih mestih v Bosni in Hercegovini konference delegatov demokratske stranke iz posameznih okrajev, na katerih se določijo kandidati za posamezna okrožja.
4- Za spGrazum v Dalmaciji. Doktor Smodlaka je poslal vsem političnim strankam in grupam v Dalmaciji poziv, da se priključijo sporazumnemu in enotnemu nastopu pri volitvah za konstituanto. V svojem pozivu pravi Smodlaka: V interesu naše narodne stvari ie, ako preprečimo strankarsko volilno jorbo! V trenutku, ko pola^.T^o temelj naši državi, je edinstvo in no-litična zrelost ravno tako potrebna, ka kor iakrat, ko je država nastaia. .30-razuin vseh strank odstranil bi možnost verske in plemenske borbe, ki jo moramo na vsak način onemogočiti. Smodlaka poziva stranke, da naj mu do dne 20. t. m. odgovore, ako soglaša5* z njegovim predlogom, da bi se n; tem takoj sklical skupni volilni odbor, ki bo postavil kandidate.
-r Italijani čakajo Wilsczov pad. V -,Gazzetta del Popolo" objavlja italijanski poslance Giuseppe Bevioni čla
+ D' Anunzto vlada. Italijanska regenca je izdala tri odloke in sicer v prvem krepoveduje ves uvoz in izvoz, kakor tudi vsake trgovske zveze z našo kraljevino, v drugem prepoveduje dohod na Reko socialističnim časopisom „Avanti in Lavoratore", v tretjem ukazu že proglaša italijanski tiskovni zakon za oblast- kvarner-ske regence.
+ D' Annunzio iuga. Zadarski župan Ziliotto je poslal d' Annunziu pismo, v katerem ga prosi naj se z vsem svojim uplivom zavzame za to, da italijanska vlada ne pristane na nobena popuščanja plede Dalmacije, ker bi bila sicer ta italijanska vlada kriva novega prelivanja krvi! Annunzio je na to pismo odgovoril z bombastičnim proglasom na Dalmatine«, s katerim jih zastavlja, da jih s svojim legionarji nikdar ne zapusti, da bo takoj tam, kjer se bo treba boriti z barbari za rimske in venecijanske starine. Dubrovnika do Naretve povsod bodo našli njegovi legionarji prostora za svoje strojnice, ki bodo zapele svojo znano pesem!
Kabinet Ecfcr.bvcva ~ ' c Vlada jc predložila sobranju predlog da se stavi pred sodišče bivše ski predsednik Radoslavov z vsem člani svoje vlade. Sobranje bo v pri hodnjih sejah sklepalo o t-— v'- '—• predlogu, izvolilo odbor, ki bo sestavil obtožnico in sestavilo državno sedišče, ki bo sodilo obloženim.
+ Bolgarija in njene sosede. „Dai-ly Telegraph" javlja, da je bil predmet razgovorov, ki so se ta teden vršili med Take Jonescom in Lloy dom Gecrgom ter razgovorov med Lloydom Georgom in Stamboliskim najbrže dolečitev podlage za dogovor med Bolgarijo in njenimi sosedi in prejšnjimi sovražniki. Končnove ljaven sporazum se prej ne bo dosegel, dokler Stamboliski ne obišče glavnih mest držav, ki pridejo v po-štev, posebno dokler ne konferira z Venizelosom.
+ Madžarska in mala ententa. V razpravljanju o madžarskih vprašanjih meni „Daily Telegraph", da je sprejem Madžarske v malo entento toliko časa izključen, dokler se mir ne ratificira in se na Madžarskem ne izvrši oddaja orožja in dokler se Madžarska ne pokori prepovedi vrhovnega sveta glede Habsburgovcev. List meni, da bodo narodnega kralja težko našli, ker je medsebojna ljubosumnost onih, ki pridejo v poštev prevelika. Tudi kak angleški ali italijanski princ ne bosta imela veliko upanja. Kot najboljša rešitev vprašanja madžarskega kralja se zdi listu izvolitev skandinavskega ali belgijskega princa.
Politične beležbe.
+ N.aroduosocijalna stranka je
t nedeljo na sestanku svojih zaupnikov v Ljubljani postavila svojo kandidate za vsa tri slovenska vcllln* okrožja. Na sestanku so referiral Deržič, Fakin, Juvan in Vojska. Za mesto Ljubljano bo ncsilcc liste šef stranke <r. Deržič, poleg njcea go-poda Brandtner in Vojska. Stranki bc je pridružil tudi g. dr. Otvcar Ry. bar, ki se je zaupnikom NSS. pri počil z govorom, v katerem je izjavil, da edino narodno-soeijalna stranka daje po svoji sestavi in po svojem programu garancije, da se bo resnično nekaj storilo za i aš? zasedfno ozemlje in da edino	odgovarja
Iradir.jam p~cdvojnrpa delovanja NSS. so kvitirali ta fl*vo«jwv s tem, da so gospoda Ribafa po*tfcoili prvega kandidata stranke na Bta-
r.ek, ki v njem dokazuje italjanski vladi, da hiti preveč z jadransko konferenco. Jasno je, da je dala italijanska vlada prva in sama iniciativo za obnovljenje pogajanj, ako tudi se to taji, ali med vrstami je poluslužbena „Tribuna" morala tudi to priznati. Se neugodnejše so delovale na javnost vesti o nekih popuščanjih; tako se bodo začele pogajanja v znamenju dveh neugodnih dejstev! Po mojem mišljenju je bilo na vsak način čakati predsedniških volitev v Ameriki, ki se vrše 6. novembra, ta dan bo brž kot ne zašla zvezda onega Wilsona, ki nam je delal toliko ovir v jadranskem vprašanju; njegov republikanski protikandidat Harding je zastopnikom naše kolonije v Ameriki slovesno izjavil, da bo najodločnejše podpiral naše težnje. Ali naša Consulta še vedno čuti onih podzemskih potov in zvez, ki vodijo iz Amerike v Evropo in dajo ton evropski diplomaciji? Sumnje in negotovosti, ki so prevzele našo javnost, deluje na javno nerazpoloženje •ako neugodno, zato mora vlada, preden se začno pogajanja, natočiti čistega vina.
+ Albanija In Italija. Kakor poročajo iz Iiima je albanska vlada prosila italijansko, da naj zasede v južni Albaniji oblast Koriee in Aigy-rokastra, da se tako obrarnjejo južne meje pred vocdom grške vojske, ki se koncentrira na raznih obmejnih tnokah. Italijanska, vlada je odklonila alb&aaid predlog.
F. B. o malih odrih, Stane Melihar o • Prej je bilo tako, da ie Romeo »ljubil", dramatični šoli v prošlem letu. Vse to Janez pa „ljubu", sedaj ni prav ne eno 30 zanimive in potrebne stvari, ki bodo ne drugo, ampak se pravi: ljubin. Na-
oripomogle k spopolpitvi naše gleda-	rod govori: „vidu", pišemo „videi", na liške umetnosti. Zelo važen je članek	odru pa se pravi: „videu". Itd. S tem Ivana Koitiala: „0 enotni izgovarjavi	je sedaj pojasnjeno, zakaj imamo na ilovenšične na odru". Pisatelj nam na-	odru nov govorico, ki ni niti književni vaja z zgled nemške ankete o tem vpra-	jezik, niti dialekt, ampak nekako v srečanju. Pravi, da tudi tam niso prišli	di. Nekdo piše. da nas neprijetno dir-do enakih zaključkov. Vsak jezik ima	ne, če slišimo še kje kak „1", poslušalca poleg književnega jezika razna nareč-	pa ne sme dirniti, če sliši oblike, ki se a. In kakor v življenju ne govore vsi	nikjer ne govore. Pisatelj dobro po-Ijudje enako, lako je tudi na odru. N.	udaija, da se s tem obtežamo srbohr-pr. Schonherrjevi Tirolci ne morejo go-	vaščino in da je to samo nekak prehod voriti na odru istotako, kakor n. pr.	k enotnosti. M. F. Bravničar je napisal Faust ali kak salonski junak. Ravno	lepo oceno o „Lepi Vidi", Id jo imenuje .ako ne bo govoril Romeo pod oknom	najboljšo slovensko opero, opozarja pa svoje Julije tako, kakor n. pr. Finžgar-	tudi na par nedostatkov. „Masko" pri-\iv Janez pod oknom svoje Majde,	poročamo.
vrši
Prosvcfa.
—	Umetniška koricrenca v Zagrebu. Dne 23. in 24. t. m. se vrši v Zagrebu konferenca delegatov r-VV* brv?!?'-" in slovenskih upodabljajočih umehv kov, da se zedinijo v principih in -"i-pravijo štatut za enotno Jn^nslcvan*'--umetniško-starr-M cr<—*—' določijo načrt kongresa. Srbske umetnike bodo zastopali delegatje Branke Popovič, Uroš Predič in Ivan Belič, lrvatske Ivan Meštrovič, Branko šenr-in Ivan Kovačič, slovenske arhitekt Cc staperaria, Fran Tratnik in žaša čan-tel.
—	Maska. V 2. številki Maske imamo toliko različne vsebine, da sc čim dalje bolj jasno kaže, da bo revija izpolnila svojo dolžnost. Zdi se, da bo tudi finačna stran zmagala, ker je v gledališču med občinstvom precej zanimanja za igralsko revijo. Glede svobodne kritike s? je uredništvo postavilo v soglasju z organizacijo na stališče, da je kritika prosta, da pa se ne bodo objavljale kritike posameznih predstav, ampak šele koncem sezone splošen pregled. To je prav. Med tem pa bo revija skušala prinašati članke o raznih gledaliških vprašanjih. Branislav Mi-čič-MIadji je odgovoril na članek „ Igralec in kriitka,', ki je izšel v „Gle-dališkem listu" pod šifro F. A. Članek se obrača proti današnjemu načinu dnevne kritike. Naši listi prinašajo samo poročila o tem, kako se je igralo, oziroma kakšeu je bil splošen uspeh predstave. V splošnem so ta poročila vedno blagohotna, le tu in tam se opozori na kak nedostatek, ki kaže splošen dober vtis. Po našem mnenju ne hodi nihče v gledališče zato, da bi trgal, oziroma kritiziral z nekega visokega profesorskega stališča. Nam vsem je na srcu napredek našega gledališča. Zato smo soglašali s člankom „Igralec in kritika". Ako pa se na tak članek pa ta način odgovarja, bo naravno, da se bodo „šifre" zahvalile za take poklone in ne bodo več pisale o tem, ali se igra dobro ali slabo. V „Maski" najdemo še par drugih prav umestnih člankov. Milan Skrbinšek piše o moderni režiji,
Seja izvrševalnega odbora s;
v četrtek dne 21. oktobra L 1. ot 10. uri dopoldne v sejni dvorani na magistratu. Dnevni red: 1.) Poročilo o zunanjem in notranjem političnem položaju. 2.) Poročilo glavnega volilnega odbora 3.) Razgovor. Radi važnosti poročil in razgovora prosimo za toč udeležbo.
*	Življenje na Koroškem postaja vedno bolj pusto. Cene živil in dru gih potrebščin gredo sunkoma kvišku. Tako so cene kruhu za 2 kroni pri kilogramu poskočile, moko prodajajo v Borovljah po 25 naših kron. Slovenski trgovci zapirajo trgovine. Nemci so uvedli nakaznice. S selitvijo je tudi že pričela velikovška zadruga, kar bo najhujši udarec, ker je ta zadruga ponajveč ljudstvo preskrbovala z mastjo in moko in so vsled lega pekarne ustavile obrato vanje. Polagoma prihaja trpko spo znanje, kam so se premnogi Korošci dali zapeljati s sleparijami tujih agentov. Naši zavedni ljudje se ne morejo pomiriti. Posamezne nemške tolpe še vedno napadajo slovenske hi še. Po vaseh se klatijo cele trume raznih elementov, tako da je sedaj cona A pravi eldorado za potepuhe. — Južna železnica evakuira urade in inventar iz vseh postaj od Grab štajna do Pliberka. Iz velikovškega okraja se trumoma izseljuje slovensko prebivalstvo, posebno trgovci. Posamezne železniške postaje so polne blaga.
*	Prekmurske razmere. V Prek-murju se je razvil čuden položaj. Duhovniki so v mnogem madžarofili, vendar imajo potom svojih zvez z SLS. možnost, da nagajajo narodnemu uredništvu. Župnik v Č. je pisal učiteljici B., da je odstavljena. In res, premeščena je le, ker ni bila župniku po volji. Na njeno mesto pa je prišla madžaronka, ki je bila ple-banašu blizu. Ni se ji ljubilo iti v G., kamor so jo lani premestili. Zdaj je tja morala Slovenka, da se ustreže župniku. — Madžaronka P. iz T. s tremi razredi meščanske šole, pod Ogri poštarica brez poštnega izpita, si ni upala prositi pri nas k pošti pač pa k šolstvu. In res, duhovniki so ji obljubili učiteljsko mesto v B. 2e da si upa prositi, je nezaslišano. Mi bomo to stvar zasledovali. Uprava v Prekmurju plava v klerikalnih vodah.
Prekmurski gerenii. Naša uprava je imela nesrečno roko pri izberi geren-tov. Eden tak je znani Sever v Dol. Lendavi, ki se je še nedavno hudo u-mazal pri sladkorju in ko ie -vJJiral izgredu madžarskega kaplana Ddija. V Beltincih je gerent član	' -
zveze" škafar. Lani ga je nad 20 Iii-tinčanov ovadilo pri komisariatu radi malverzacij pri aprovizaciji. štiri ova-ditelje je vsled tega tožil radi rq-»?a. ljenja časti, a obtožencem se je posrečil dakaz resnice in so bili op; Pičeni. V-kljub temu se civilni komisariat ni zg < nil. Škafar je vložil proti onros!i!n: sodbi oklic na okrožno sodni o Maribor. Za 20. oktobra 1920 je bila rr-pisana vzkliera	Tačn-? na :
prišlo obvestilo, da je	'
vzklic umaknil. Vkljub tej moralni ju-stiGkaciji sta škafar in Sever še vedno gerenta v najbolj eksponiranem delu Slovenije. Okrožnice g. Pilamica se zdi so vse na papirju. Korupcija v Prekmurju vlada še naprej.
• „Papa, nicht sthieOcn!" Preteklo nedeljo je začasni ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina Dolenec najprej šiloma vrgel ob tia obrtnika Plemen-taša in nameril nanj z revolverjem. „Papa, nicht schieBen!" je obupno klicala hčerka razbesnelemu očetu in tako pokazala, da je rodbinski jezik pri Dolenčevih nemški. Kmalu nato je v Ra-tanjski vasi v gostilni pri Zumru isti divjaški uradnik z revolverjem strelja!, raznim gostom pa grozil z revolverjem, škode je okoli 300 kron. Uvedcsa jc preiskava. DoVncc jc bil prej ravnatelj Prisilne dclavnicc v Ljubljani. Zdi sc, da zameniajc prejšnjo službo z noro. Pritožbe prod Dolcacu so neprestano
Ljubljana, 19". oktobra, na dnevnem redu, a njegova somišljenika inž. Zaje in Sernec pri poverjeni-štvu za javna dela ga hočeta za vsako ceno držati. Dolenec je šusteršičevec. Socijalisti pripravljajo javen shod radi nedeljskega incidenta. Odstranitev Dolenca je potrebna iz razlogov javne varnosti, ako vladi že nič ni na interesu zdravilišča, ki je pod njegovim vodstvom zelo padlo.
*	Upravna instanca v vojaških poslih. Po zakonu o ustroju vojske politična oblastva prve stopnje • poklicana poslovati kot i'pravra	a v vojaških zadevah. Z ozirom na to je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo sporazumni s ir -lando dr—' -divizijske oblasti odredilo, da se "~>Ii-tična oblastva prve stopnje ukinejo kot upravna instanca v vojašk.h posiih. Ti posli se izroče pristojnim polke v :a okrožnim komandam.
*	Občni zbor društva slušateljev ju-ridiine fakultete se vrši dne 23. tm. ob pol 15. uri v zbornici deželnega dvorca.
*	Iz Gaberjev pri Celju se nam po-
roča, da je sedaj, odkar je prevzela službo državna policija veliko slabše nego prej, ko so jo vršili naši orož-niki, ki so nastopali strogo, toda objektivno. Ustvarili so v Gaberju vzorne razmere. Tatvine so skoraj prenehale, ponočnega razgrajanja ni bilo več. Vse to se je sedaj zopet pojavilo in bilo bi želeti, da bi gg. stražarji kazali malo več energije.
*	Preprečen atentat na železnico. Iz Maribora nam poročajo 19.t.m.: Med postajo Sinča vas in Metlova so včeraj neznani zločinci pritrdili pred osebnim vlakom št 415 na tračnico ročno granato. Prožni preglednik jo je še pravočasno opazil tik pred dohodom vlaka in odstranil ter tako preprečil veliko nesrečo. Orožniki pridno zasledujejo zločince.
Slovensko vrtno zdravilišče v Celju namerava otvoriti še to jesen zdravnik dr. Karol Pelnik, ki je bil že dclga leta špecijalist za pljučne bolezni v Kairu.
*	Za novega upravnika dvora je imenovan Miloš Nenadovič, bivši tajnik našega poslanstva v Petrogradu.
*	Dobrovoljski doin. Osrednji sa-vez dobrovoljskih organizacij je prosil od beograjske občino, da mu prepusti stavbiščo v obsegu 1000 -kvadratnih metrov za zgradbo doma za jugoslovanske robrovoljce.
*	Poročil se je danes minister n. r. Anton Kristan z gdčno. Ano Schul-lerjevo. Poroka se je izvršila civilno na mestnem magistratu pred magi-stratnim ravnateljem dr. M. Zar-nikom.
Aretiran je bil v ponedeljek po-poludne v Mariboru novinar Pire, cer je obdolžen, da je govoril huj-skajoče na protestnem shodu v sredo pri demonstracijah. V njegovo zaščito se je oglasilo mnogo prič, ki trdijo, da je Pire celo miril, dokler ga drugi razgrajači niso potisnili na stran.
*	Nova odvetnika v Mariboru. V
Slovenski ulici je otvoril svojo odvetniško pisarno dr. Franjo Lovrec. Na Aleksandrovi cesti pa dr. BoštjaruM. Sedaj imamo v Mariboru že 24 odvetnikov.
Velika kavarna v Mariboru, ki je bila pri zadnjih izgredih razbita, bo začela zopet obratovati prihodnji teden. Nameščeno je izključno slovensko osebje. Prejšnja nemška kapela je odpuščena. Nadomestuje jo vojaška godba. Tudi druge kavarne so že začele obratovati v polnem obsegu, tako kavarni Meran in Zigart.
' V Maribora se je raznesla vest, da je v Ptuju proglašen preki sod. V Ptuju so postavili nove reklamne stolpe. Neki vojak se je potem baje izrazil, da bodo vsakogar ustrelili, kdor bo te reklamne stolpe poškodoval. Iz tega je potem nastala senzacija o prekem sodu.
*	Vprašanje malih •ovčanic. V zadnjem čacu so v prometu nastale težko-
& vsled tega, ker se razne blagajne branijo zamenjavati novčanice po 10, 2 in 1 krono. Državnim blagajnam se je bilo sicer narečilo, da zadržjio te novčanice, a so jih vendar pozneje zopet začele izdajati strankam. Sliši sc, da se bo usoda teh novčanic rsčiia v par mesecih. Nujno potrebno je, da se to v resnici čim prej zgodi. N;ka-terim podjetjem se kupiujo te male novčanice in sc jih ne morejo -nebih To vprašanje je torej nujno ne samo zaradi tega, ker nikdo ne ve, kaj se bo s temi ncvčanicami zinilo, ampak tudi zaradi tega, ker so ti bankovci ze popolnoma izrabljeni in strgam m z vsakim dnevom manj sposobni za pro-
me»" N0va tiskarna v Kranju. Minister za trgovino in indusLijo jo gg. Ciri.u Pircu in drogom dovolil ustanovitev delniške dražbe pod imenom: Tiskarna „Sava" d. d., s sedežem v Kranju. Namen družbe je ustanavljati tiskarska podjetja in izvrševati vse tiskarske, kujigoveške, založniške in knjigotrške posle. Osnovna glavnica družbe znaša 750 000 K.
• Lieejska knjižnica v Ljub-' ' IjanS. Na državni li<*ejski knjižnici
*	Uradniške konsumne zadruge.
V finančnem ministrstvu se je te dni vršila seja ekspertov o preskrboval-nih kooperativah. Na tej seji seji se je razpr-' i jalo tudi o ustanovitvi centrale, !.' i j bi preskrbovale uradniške konsuume zadmsre. Sklenilo se je, naj vetji del kredita za te zadruge prispeva država, manjši, del pa naj bi se zložil iz vi os uradnišlva. V tem smislu se bo izdala posebna naredba.
*	Zgodnjo zimo napovedujejo letos takozvani „najstarejši kmečki možje".
*	Zimski vozni red. Ministrstvo saobračaja objavi 1. novembra nov zimski vozni red državnih železnic.
*	Nesreča na kolodvoru v Laziti Po?-sjn;r T orenc Prosenc iz Velike ga I r>ri Moravčah se je pre
KoSŽkC d£«S5ria se 5:716 ?dbor pritegniti tudi druge s^evnja-4? —	%m Smatom« ke iz vseh ministrstev alt iz
iečeiu i vlakom vračal iz Ljubljane. V trenutku, ko je v Lazah sto pil iz vagona in hotel prekoračiti železniški tir proti izhodu, pripelja" je drug vlak z nasprotne strani in •;odrl 751etnega moža s tako silo na
la, da si je na tračnici prebil le
banjo. Preoeljali so starca v ljub v Ljubljani so raspisana službena ,. J, , ,'.J	J
mesta: ravnatelja v 7. činovnom raz- "anFko bolmco■
redu, dveh knjižničarjev v 9., enega asistenta v 10. či novcem razredu in enega praktikanta. Za vsa ta me6ta je jjotrebna usposobljenost po skupini A službene pragmatike z doktoratom. Razpisano je tndi mesto defi-nitivnega ali provizornega kanclista. Prošnje do 4. novembra 1020. pover-jeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani.
*	Na gospodarskem siioda v Celja, ki so ga za dne 17. t. m. sklicali župani iz raznih občin celjske okolice, so razpravljali po poročilu tajnika Zadružne zveze, Janka Lesničarja, o trošarini. Dr. Božič je poročal o kršenju avtonomije v celjskih okolifkih občinah. Sprejeta je bila soglasno reso-ulcija, naj se odpravi vsaka trošarina na kmetijske pridelke. Pri producentih naj bi se trošarina znižala pri posameznih špecerijskih predmetih na minimum.
*	Za prisednika v gerenlskem sosveta v Celin je vlada imenovala namesto odslopivšega dr. Frana Ziherja, finančnega svetnika dr. Avgusta Sedlarja, ki ga ie nominirala krajevna organizacija JDS kot zastopnika.
*	Nov zdravnik v Celju. Tu sc bo namestil začasno dr. Pečnik, ki je bil pred vojno zdravnik-špecijalist v zirnc-višču Kairo in v poletnem času v Trstu. V Celju ostane, dokler se ne more vrniti v F" "p*. Kot dolgoletni pred sednik slovenske kolonije in 00 svojih sniMh je marsikomu znan. Dr. Per->:k je koroški Slovenec iz Bistrice v F.ožu
in 73p-?ča vsled plebiscita domači •. «
t,c.
ansko bolnico.
* * Vagon petroleja rel. Blizu Ped iiiseda se je pred par dnevi vr.el va gon iz Ljubljane priha'a;"?cga tevor-^e^a vlaka. V va^oru	61 s">r'
čkov petroleja. Ognja ni b:lo mogoče pogasiti in jc celi vagon zgorel.
*	Ukradene lovske patrone. Na kolodvoru v Teznu pri Mariboru so neznani storilci vlomi-i te dni v neki železniški voz ter iz njega ukadli 2000 na bojev za lovske puške.
*	„Narodni Podmladak". Društvo za zaščito jugoslovanskih otrok v Beogradu namerava izdaiati mesečnik za otrečje vprašanje pod zgornjim naslc vo*u. List bo namenjen vsem onim, ki sodelujejo na zaščiii cirok, posebno starišem in vzgojiteljem. V glavnem se bo pečal list z naslednjimi vprašanji: z zbiranjem podatkov o stanju naših otrok z ozirom na zdravje, stanovanjske razmere, vzgojo, strokovno izobrazbo; navodila in strokovni članki o posameznih važnih vprašanjih; pregled naše in tuje književnosti o otročjem vprašanju; otročja zakonodaja; otročja higijena; šolska higijena — sploh z vsem, kar stoji v kakršnisibodi zvezi z otročjim vprašanjem in z otrokom sploh. List bo izhajal v mesečnih zvezkih po 3 do 5 tiskovnih pol, letna naročnina bo znašala okolu 30 dinarjev. Priporočamo toplo ta list. Naslov: „Narodni Podmladak" — Beograd Studenička ulica 62.
*	Almanah Srbov.. Hrvatov in Slovencev. V ministrstvu prosvete se zbira gradivo za prvi edinstveni „Almanah Srbov, Hrvatov in Slovencev" za leto 1921.	v.
*	Visokošolci ki so interes i rani
v
„ . . _ .......... -na akademski menzi na Dunaju, .
- Umrl * na Soodnp Hudmji on B j- p ^ . ]asi - v
;l,udnel7.t.m.hisn1posestntkMel- uredn.gtvu ^ ^ ^ ^ ^
13 uro radi važnih informacij glede teh menz.
Celju
hijor Kolar v starosti 60 let
*	Umrl je dne 17. oktobra 1920. nad stražnik državne varnostne straže Ivan Tičar. Slnžil je čez 25 let r tukajšnjem zboru varnostne straže. Pogreb bo dne 19. oktobra 1920. ob 16. uri iz hiše Hrenova ulica št. 3.
*	Okrajni zaupni sestanek JDS v Konjicah se je vršil dne 17. t. m. ob lepi udeležbi zaupnikov z velikega dela občin v okraju. Po poročilih uradnika špindlerja se je določila taktika v volilnem boju.
*	Zagoneten slučaj. V Celju jc policija zaprla in izročila v zaper okrajnemu sodišču dr. Jožefa Fohna.. Znan je iz afere tatvin v celjskem muzeju. Mo-
*	Jugosl. napr. društvo „Jadran"
ima svoj redni občni zbor v sredo 20. t. m. ob 8 uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Vabimo gg. starešine in tovariše. Odbor.
*	Požar v ekspresnem vlaku. Iz Vin-kovcev nam poročajo: Ko je v soboto zvečer prispel pariški ekspres na tukajšnji kolodvor je nastal v kuhinji restavracijskega vagona požar. Predno so mogli ogenj udušiti, je eksplodiral plinski rezervoar, ki je bil kmalu ves v plamenu. Ogenj je segal takoj na poštni voz, iz katerega so v naglici rešili 250 poštnih vreč, 170 pa jih je
žakar je sedaj 15. septembra nabral zgorelo. Bile so večinoma pošiljatve za v Konjicah za revne nemške dijake Bukarešto in Carigrad. Škoda znaša prispevke in je nabral par tisoč kron., mnogo milijonov. Vrši se preiskava. Ko so ga zasačili, je priznal, da jej * žrtev lastne neprevidnosti. Vin-res nabiral denar, da ga je pa izročil cene Lap, posestnikov sin iz Žej pri univerzi v Inomostu. Pozneje je izja-, Kamniku, se je hotel doma vleči na vil, da je denar pošiljal svojemu bra- posteljo, na kateri je ležal velik kruš-tu, ki študira na univerzi v Inomostu. ni nož. Vlegel se je ravno s trebuhom Resničnost njegovega zagovora bo do-! na nož in se nevarno poškodovaL
gnala preiskava.
*	NtsreSa z orožjem. Finančni paznik Alojzij .Ravnik je spal na klopi v Narodnem domu v Grebinjn, pri sosednji »nizi je pa neki železničar pregledoval avoj samokres, ki se ie sprožil 111 krogla zadela Ravnika v desno nogo pod kolenom.
*	Prodaja Vonj. Mariborska carinama proda potom licitacije 30. oktobra ob 9. uri zjutraj na Glavnem trgu v Mariboru dva konja, en voz in dve konjski opravi, vsled tihotapstva zaplenjenih Ivanu Heindenu.
*	Cena šolskih knjig. Dodatna naredba poverjen ištva za uk in bogočastje o cenah Šolskih knjig določa, da velja naredba z dne 28. avgusta 1.1., St. 330 za šolske knjige na ljudskih in rnršfarisfcih &>iaf, trr hidi za učne knjige na srednjih in njim sorodnih šolah, za "slednje t dosktvkom. da je razen odobren« cene dovoljena kvečjemu 20 Xaa sortsncntaa doklada.
vzeti na pot v inozem stvo.
Generalni inšpektorat ministrstva .liianc je pod št. I Br. 22.257 z dne 23. septembra 1920. objavil pregled, iz katerega je razvidno, kaj in kate ra množina valut se sme vzeti s seboj pri od potovanju iz naše države ter :aj in katere valute so za uvoz v našo državo zabranjene.
Iz naše države se v inozemstvo ne mejo izvažati:
I. Zlato in zlati novci (naredba ministra lin. ABr. 1295 z dne 16. dec. 1918.). II. Kovinasti srebrni novci (naredba min. fin. I.Br. 10.515 z dne 22.marca 1920., I.Br. 2736 z dne 3. okt. 1919.). Ul. Francoski franki v znesku nad nad 1000 frankov;
angleški funti v znesku nad 30 funtov;
ameriški dolarji v znesku nad 1000 dolarjev;
švicarski franki v znesku nad 600 frankov (odlok min. sveta I. Br. 3074 z dne 12. nov. 1919.)
IV.	Grške drahme v znesku nad 700 drahem;
italijanske lire v znesku nad 1200 lir (odlok miuistr. sveta I. Br. 4034 z dne 27. decembra
1919.).
V.	Nemške marke v znesku nad 20C0 mark;
romunski leji v znesku nad 2000 lejev;
češkoslovaške krone v znesku nad 2000 češkoslovaških kron (naredba fin. min. I. Br. 19.934 z dne 19. jul. 1920.).
VI.	Dinarji v znesku nad 1000 di narjev v novčanicah Narodne banke ali kronsko-dinarskih novčanicah (naredba fin. ministra I.Br. 20.814 z dne 16.avgusta
1920.)
VII.	Kronske novčanice Avstro-ogr-ske banke, kolkovane v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (odlok min. sveta I. Br. 3762 z dne 8. dec. 1919.).
V	primerih pod III. in IV., ako potnik nosi s seboj različne valute, katerih neomejeni izvoz je prepovedan, njihova skupna vrednost ne sme prekoračiti vsote 1000 francoskih frankov.
V	primeru pod VI. se znesek 1000 dinarjev ne vračunava v vsoto zdrave valute, ki jo sme vsak potnik izvažati iz naše države (odloki min. sveta I. Br. 3074 z dne 12. novembra 1919., I.Br. 4034 z dne 27.decem bra 1919.,'I. Br. 19.934 z dne 19. ju lija 1920.).
V	kraljevino Srbov, Hrvatov :n Slovencev je prepovedan uvoz:
avstro-ogrskih in bolgarskih novčanic v znesku nad 1000 kron ali levov. Prepoved uvoza novčanic Av-stro-ogrske banke velja za vse vrste ieh novčanic (žigosane ali nežigo-sane, kolkovane ali nekolkovane).
avtonomnih uradov ali pa tudi iz vrst občinstva. Vsako izvršeno licitacijo ali direktni nakup v tu- ali inozemstvu preko cene, katero more odobriti dotično ministrstvo samo, je treba predlo/ia 5 primernim poročilom temu odboru v odobritev. V popčilu je zlasti navesli. a) potrebo nakupa, b) vse ukrepe, katere je dotično ministrstvo ali avtonomno telo storilo, da nabavi kolikor mogoče poccni, c) tržni položaj za do-tični predmet in kraj, kjer se. ima nakup izvršiti, d) nujnost nabave in eventualne razloge za bodoče naraščanje ali padanje cen temu predmetu, c) da je nakup v budžetu krit Fovršne refe rale bo odbor vrnil. Odbor natančno ugotovi udobnosti, potrebo in korist nakupa, se prepriča o budžetnem kritja in predloži celo stvar finančnemu ministrstvu in ta ministrskemu svetu v oJ-čri cv. Za SKkpčn.jSt o-J» -a jc potrebna navzočnost '/.ilovice vseh delegatov. Odločuje absolutna večina, dirimira predsednik odbora. Rcd^e s"-je se vrše vsaki teden. Nujne in izredne sklice predsednik.
—- Italijanska skrb za poljedelstvo. Dejstvo, da ima industrijsko	^ delavstvo po zakonu ugodnejši soci- , v^h" di^rgentaih''toč'7'in da" sTto nlm m gospodarski položaj kakor po- kompenzacijska pogodba v nekaj dneh I jedelsko, upliva slabo ua raz voj po- podpisala.
ljedelsko, nplva slabo na razvoj po-| = Brzojavke za inozemstvo, trnmoma selijo v mesta in ker radi Vsled naredbe ministrstva za pošto zapostavljanja povzročajo vedne in brzojav se plačuje počenši od 15. stavke in nemire. Temu lioče itali- t. m., za vse brzojavke, ki gredo iz jan-ka vlada cd poru oči na ta način,' nase države v inozemstvo, za vsako da bo zakonit.-) varstvo pol jedel jskih besedo trikrat višja taksa kakor je
Argentini j i poroča, da je trgevlsa z volno že od meseca maja zastala in da so nakupičene velike količine na glav« nem centralnem tržišču v Bahia B lan ca in na ostalih tržiščih. V samem cen-1 tralncm tržišču leži 23 milijonov kilogramov volne.
= Akcije Južne železnice. V Budimpešti so se vršila pred kratkim pogajanja med zastopniki borznega sveta in onimi borznimi člani, ki niso mogli dobaviti akcij Južne žcleznice. Z nekaterimi interesenti so se zedinili v tem, da se one akcije Južne železnice, ki ae efektivno ne morejo dobaviti do dne 19. t m., zaračunijo na podlagi kurza po 2450 K.
= Trgovinska pogodba s čelu. Kakor smo že poročali, so bila pred dvema mesecema završena pogajanja med naš-) državo in zastopniki češkoslovaške države glede trgovinske pogodbe med obema državama. Proti tej pogodbi se je pojavil odpor posebno od češkoslovaške strani radi tega, ker ni dovolila naša vlada uvoz češkega piva v našo državo. Govorilo se je že o tem, da ta pogodba sploh se ne bo ratificirala. V Pragi pa so se, pogajanja nadaljevala in naše strani jih je vodil poslanik Popovič. Danes nam poročajo iz Prage, da se je dosegel sporazum glede
delavcev uredila na isti način, kakor je to v industriji.
= Telefonska zveza Ljubljana — Praga je že uvedena. Za trimimitni govor je plačati za Ljubl jana—Praga 10 dinarjev, za Zagreb—Praga 13 dinarjev. = Izboljšanje francoske zunanje
bila za d etično deželo prvotno določena. Za nujne brzojavke se plačuje trikratna nova pristojbina.
&orze 19. ©letofera.
Trgovanje z efekti se je danes znat-. no dvignilo. V borznih krogih so mne-
= Pravilnik o poslovanju odbora za oceno državnih nabav. Poročali smo že o ustanovitvi potrebnega odbora pri finančnem ministrstvu, ki naj s svojimi predlogi in nasveti podpira finančnega ministra v stremljenju, da se na ministrstva pri nakupu raznih potrebščin bodisi v inozemstvi ali v tujini ravnajo po načelih štedljivega in racijo-nelnega gospodarstva. „Službene No-vine" od dne 14. oktobra objavl ajo pravilnik za ta rdbor. Odbor dJuie pod vodstvom in po intencijah finančnega ministrstva, čigar posvetovalni organ je. V odboru so zastopani: štirje delegati finančnega ministrstva, štirie delegati vojnega ministrstva, dva <u-
- . nja, da pomeni to začetek nove dobe, trgovine. Izborno francosko zuna- ko bodo vobče efekti zopet trdnejši ne-nje zastopstvo vpliva ugodno na po-j go doslej.
ložaj francosko zunanje trgovine, j Zagreb, devize: Berlin 196 do 198, Francija je v zadnjih osmih mesecih Milan 540 do 555 Newyork, čeif 134 uvozila blasra za 24*56 miljard, za do 136, Pariz 920 do 925, Praga 163 2-18 miljard več kakor v istem času do 164, Dunaj 35.75. Valute: dolarji lanskega leta. Izvoz pa ie znašal i34.50 do 135.50, atrijske krone 38 14-40 miljard to je za 8*66 miljard ^39, levi 155 do 160 rublji1 118 do - 1 i 1 1 1 , v . i • 125. češkoslov. krone 168 do 175, na-vec kakor lansko leto. V to svoto je. ^?e'ondori 450 do 465> marke 200 do
vracnnjen izvoz tovarniških produk-l leji 235 do 250, lire 540 do 543, tov, ki se je od 1. januarja dvismil t,jr.-:le ijre> zjat0 500. od 3*58 miljard na 9'23 miljard frankov.
= Zanimanje
Efekti:
dolarsko posojilo v Ameriki. V J ra-i Eski.mtna >>•«■.*» • .......
' K.fkompln« bonka, Erod.....
,v"ovr."1'^!* ttnnka . . . T.jnl liar.tka kreditni baata .
Narodna fcanfc-a.....
Hrra hrv. štcdionica . . . Sri-.ika banka	• • • •
OabroTačka paroploraa banka
!«■« ....... • • •
Haro^na šnm. induatri;a. . .
<ior»n§3 ........
i\'ašie$, drva ......
Gctrra-i
gi se inude zastopniki neke večje j T^^ va išnks amerikanske finančne skupine, ki j imajo namen stopiti v stik s finač-nim ministrom dede Tealizaeije če-hoslovaškega državnega posojila pri amerikanskih Oeboslovakih.
= Premogovni sindikat v Jugoslaviji. Praški „Narodni Listv" poročajo iz Ljubljane, da se je v Jugo-;
slaviji ustanovil premogovni sindi- V ■r.Vfrms*« etr-joe 1nva-ne in livarne _ _____ kat v obliki akcijške družbe, ki se Dunaj, prosti premet: Berlin 575,»' bo pečala s trgovino s tuzemskim Newyork 404, London 1360. Pariz j) premogom. Glavni delež ima Trbo- 2625, Milan 1580 Praga 46<, Beo- n veliska družba	grad 1150, Zagreb 282, Budimpešta,
= 0^ova Franciie. Francoska vlada i 104-50, Varšava 129 do HS Zunch je bila poverila g. Thomasinu. članu 63.25 Bukarešta 691, rublji 340. .......... "	Efekti:
denar	blato
slo	105O
S9.i	«0
1610	16SS
«91	2»5
m	s«
--SMS
681	6*0
1051	1100
>•30
HM	?550
184	890
SOOO--
iOS	4U
m	900
75J	IfO
700--
1960	2050
2 60J	1650
--1600
--1105 *
Avstr. kronska enta .
„ iraiska renta . Osraka kron ka renta
poljedelske akademije, nalogo, da prepotuje opustošeno ozemlje Francije ter poda poročilo o obnovi v teh pekraji-
nah Poročilo, katero je Thomasin pred- j	xa t^.m «d«tr.
lozil vladi, je prav povolmo. V poaroc-1 Anuiobanka............
|u Somme in Monse je 75 % oousto-;	^ ;;;
s ene zemlje zopet obdelanih. V Pas oe j z vroatenska b-nka........
Calais so razmere nekoliko slabeiše (50, '-'Jj^^^f0*';;.";;." .*.' do 60 %), naipovolnejše oa so v pod- ,Mp"-ae"ontao ''.'. *.'. *.".'. ročju Mame "in severne Francije (90, ™,erB1 Mjab- ■ • • • • ,,Acn . %). Agrikulturna obnova se v sploš- Praga, devize: Berlin llO.oO do nem ceni na 73 %. Thomasin je mne- 120.50, Dunaj 20.87 do 21.87 Zagreb nja, da bo obnova v kratkem popolno- 60.50 do 61.50, poljske marke 20.00 ma izvršena in da se že koncem pri- do 27.60 (v Pragi torej od danes na-hodnjega leta zamore pričakovati v o- prej zopet notiramo). _A„ . ^ pustošenih krajih predvojna poljedelska Berlin, devize: Newyoric 70 03, Lon-produkcija.	idon 241.50, Pariz 456 Milan 271,
= Uvoz žganja iz Dalmacije. Go- Praga 83, Budimpešta 18.40, Dunaj
»6-— ' 96-— 2 in;,-— „ 8"60,—
1C93-— 9	'
89»-—
TI«'— -209V— S SOOf— t^-15-— 55»:-— f» 99S9-75
spodarski odsek ministrov je dovolil
* Z voza je padla. Frančiška Grajs iz Prezida na Hrvatskem se je peljala s polja domov. Pri tem je padla 7. naloženega voza ter se močno po-" odcvala na glavi.
Šport in turistih. «
st. Lahkoatletične tekme priredi v nedeljo 24. t. m. ob 15. nri S. K. Ilirija. Tekem se udeleži tudi klu-bova damska sekcija. Na vsporedn je tek na 100, 400 m, tafetni tek 4X100 m, metanje diska, vlečenje vrvi in damske konkurence tek na 60 m tor stafetni tek 4X60 m. Tekem sc morejo udeležiti člani vseh ljubljanskih klubov.
st. Rokometna tekma. Po lahko-atletienih tekmah se vrši v nedeljo ob 16. uri rokometna tekma med dvema med dvema domskima skupinama SE. Ilirija
legata prometnega ministrstva, en de- uvoz žganja iz okupirane Dalmacije
legat ministrstva za prehrano n obnovo. Predsednik je delegat fianančne-ga ministrstva. V slučaju potrebe more
brez plačevanja cerine.
= Kriza na tržišču volne v Argen-Uniji. Francoska trgovska zbornica v
24.25. Zurich 1120.
Zurich. devize: Berlin 8.975, New-york 634, London 21.68, Pariz 40.85, Milan 24.20, Praga 7.50, Budimpešta 1.60, Bukarešta 10.80, Dunaj 2.1 Q.
Vremensko poročilo.
Lmb'!*na i-^6 m na! raoriem _
Žalosti potrta naznanjava sorod! Ikoni in prijateljem, da je naša dobra mati
Apolonija Pretnar roj. Pšenica
danes po težki, mukepolni bolezni izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb drage pokoj niče se vrši v četrtek, 21. t m dopoldne iz hiše žalosti na jeseniško pokopališče.
Blag ji spomin!
Jesenice, 19. oktobra 1920.
Dr. Janko Pretnar, sin, Ivanka Cop roj. Pretnar, hfi.
Osa
a j Ooo	S S-i « P!	i-M 5-B	VrtTOTl	i -Nebo
t« uri	742"6	48	brez vetra	obl.
21. nri	7*:-o	S-5	tL ser. vzh.	fl
7. nri	74t"t	5-5		
T 3
Obir 20U m nad morjem
Jtš-« 396 O
4 0
5-0
st. MT. vzh.
.1. zapmd

Srodn a včerajinfa wpet»twa 7-4 »)p«»lna rt
Vnmenska napoved: Tednoma hladno, aev.vi--
In vzhaja dum ob 4 M »anaiopob 5 5.
Lastnik in izdajatelj Odgovorni urednik Vrt. F. Jelene;. Konzorcij .Jutra".

:M »


Vfsrodno gledanje.
Drama:
Sreda 20. okt: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven.
Četrtek 21. okt.: Shaw: Pvgmalion. A
Petek 22. okt.: Andrejev: Anfisa. (Uradniška predstava; izven.)
Sobota 23 okt: Schnitzler: Ljubimkanje. D.
Nedelja 24. okt: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven
Ponedeljek 25. okt: Schnitzler: T ju-bimkanje. C
Opera:
Sreda 20. okt.: Verdi: Rigoieho. C.
Četrtek 21. okt.: Offenbach: Hoft-mannove pripovedke. B.
Petek 22. okt.: Gounod: Faust. A.
Sobota 23. det: Risto Savin: Lepr. Vida. E.
Nedelja 24. okt: Nedbal: Od bajke do bajke. Izven.
Ponedeljek 25. okt.: zaprto.
Mjn£aiii#aija ■m nliea 6.
popolnoma nora, ie nanrodaj pri Franon Kosmafia, Jera-336 4-1
akademika in dijaka a« tiče proti dobri nagradi m takoj, fo-■ndbepod nParagraT" na upravo <Jutra»
IM 3-1
Obvestilo.
Obveščan eenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nora dela in popravili •• uajoižjih cenah. Gotovi čevlji t zalogi. Tarlatorakt derljl lomaitn lz-d«ika.	atl4 b—S
Ant in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. 1.
*f
■ 08 52-12
ČEVLJI
■a debelo in na drobno, rte vrste moški, ionski in otroški, delavski kakor tudi nsj-taejii vseb mt po najnižjih dnevnU)
eenah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSANDER 03LAT,
LJubljana, Sv. Petra cesta 23. Tadl u pošilja ps jonefja pe nes kr;ljas!ta.
i
335 MIS3 FARLER
bas retarned from Eaglaad and g ves p tirate lefsom and eennes. — Intervieaa 4—6
ThnrBdajs »nd Friday», Dunajska c. £5.
323 S—t
Krojač
P« selo nllul o«al nov«
plaiil,1
munice.
šivalni stroji bidne sretiljke, gori Id itil.
Sprejemajo se v popravilo dvokileai la rani stroji pri BATJELU, LJubljana, Stari trg »t. 98. 225 12-10
Naročajte dnevnik,Jutro'!

Konkurtnin« cene!
na debelo!
se priporoča za izdelovanje oblek.
Aktualno 1	Aktualno!
Dr. Josip Smodlaka:
Načrt 316 3-3
Cana 28 kron.
Dobiva se pri Hrv. itsmp. zavoda d. d. Zagreb. Kor^vska n'. 24._
se vzame v najem za trgovino na d-.-žoli aH v mesto. — Naslov pod „X.okal ' na upravo «Jutia».	311 3—3
priporoča 310 3-2
svojo veliko zalogo vsakovrstnih
čevliev
po najniijih cenah.
Opoz.rjamo na nakap zlasti vse konsumne in nabavne zadruge in javne nameščence
Sle Inji se opozarjajo, da si morejo nahaviti oblač lne in obnvalne potrebščine na obroke samo ie do k «u decembra t. L
Bl .go solidno, C3ne ugodne!


Podpisana tovarna javlja, da jo cddala vso stojo le-toinjo zimsko produkcijo svojih različnih
suknenih izdelkov
ljubljanskim tvrdka® I C. Majer, Franc Ks. Souvin in Feliks Urbane, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago.	331 2—1
Tovarna sukna Brata Moro, Vetrinje.
Vsakovrstna manufaktura
se dobi po najniijih cenah pri tvrdki	112 20—12
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L
Lastni avte sa prevažanje!	Konkurenta«
Odvetnik dr. Leopold Boštjančio !
je otvoril svojo pisarno	3S6 3 2 |
Mai-i&opu, Aleksandrova cesta. 30. j
Elektrotehnično podjetje
Saks & Tratnik
Ljubljana, S/. Petra cesta št. 25 337 3-1 Telefon Internrban »t. 443
Maribop, Slovenska uiica št 20.
Gradba kompletnih električnih cen* tral, dalnjevodov in dragih inštalacij. Zaloga ln prodaja vsakovrstnega Instalacijskega materiala, kakor motorjev, sve-tiljk in žarnic za v<e napetosti.
Ilačrti is prorsčanl ga zriitie!
r. Ješe
zopet redno ordinira za očevne bolezni od 10. do 12. uri dopoldne
| Dunajska cesta 17. I
M
r---
Z ozirom na gornjo objavo obveščamo svoje ce- j. odjemalce na debelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vetrinjsko tovarne rso letošnjo produkcijo njenih čisto
volnenih izdelkov
kakor lodnov, Jevijotov, dublejev t izrdno bogati izberi.
Cene so proti mfnt|Ii seziji za več kot polovico nižje.
. I. G. Mayer, Franc Ks. Souvan, Feliks Urbane. „
--Z-M
Ljubljanska kreditna banka potrebnje
razna mizarska dela za stanovanjsko hišo
ki jo gradi v Beethovenovi ulici.
Sestavek dobave in tozadevni načrti so razgrnjeni na vpogled v tajaištvu Ljubljanske kreditne banke, Pred škofijo, III. nadstropje. Ponudbe je staviti
do 1. novembra t. L ob 12. uri dopoldne,
dobava pa mora biti izvršena do 1. marca 1921.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
313 2-2
1 Specialna trgovina j
? PSP* ang eškesa sukna	1
velika izbira modnih in Športnih oblek za gospode in deike, površnikov, raglanov, zimskih sukenf Itd.
Ravnokar tfoSH	212 3 2
== Ia dežni plašči =
za dame in gospode cd K 900*— do K 1020*—. Prva kranjska razpoiiljalna
Soiiwvfe Bizjak, Ljubljana, fliorni trg 2.
Lastni modni atelje.
£
a at» «1»	«(• «J» «|» «1» «t» «>	e	«{■	«?». «1» «i»«t» «1» «
						
	Priporočamo domače tvrdke:	m	Mali trgovski in obrlni oglasi ik	M	Izhaja poljubno. Vsaka objava 4 K.	
ArUtektt: TrtO Vili«, mestni graditelj, Gosposretska cesta 10.
Avtodelavnioa: Pttl F, Karlovška cesta 10 in Dunajska cesta 47. Brnsarnloa: faB M >81(6811!. Stari trg 2.
Crevljarji: Brani Bik Lotro, izdal zgor. delov,
Vidovdanska cesta 1. Erjl« Fr. Stan trg lla. Efin iVBB. Valvazorjev trg 1. Ltztr AltOl. izdol. zgor. delov,
Dalmatinova ulica 7. Oblik Mate, črevljar, Glince,
Ločnikarjeva ulica 93. Z«pWflČFniH.Sv.Martinac.g. -5
Dregtrijs, totomannfak-tare, parfam rlja:
CvUŠtfli Šelenburgova ulica 5. ll»C A. Židovska ulica 1.
Fotografi:
Inbiltz Frujo, Miklošičeva C. 6,
nasproti hotela ,Union". Rttiar Hagn izvrtaj« slike za legitimacije najhitreje, Valvasorjev trg 7, nasproti Kri-ievniike cerkva_
Kavarna: tiakir Mirila. Židovska steza 4. Mir An Turjaški trg 6.
Kleparji:
60ti Č Fr, Slomškova ul. 11. -5 Kiziis Stanki, Ilirska ul. 31. -5 KfiŠar Jn Crevljarska ulica 4. Kern F, krovstro, vodovodne instalacije, P Ijanrka cesta 8.
Kijačanlčarjli Leiur & TiŠllf, Jenkova nI. 9. ■ 5 SiSSSVi Iran, Šelenburgova nI 6 Stupilk Fr. io Lotrlfi Val Tržaška cesta 11
Knjigovezi: Feldstfti« Albert. Vidovdanska c. 12.
Kolarjl: Klopeir LadOTlk. Mirje 4.
Krojadl: Glpniar Pater, Vidovdanska c. 2. Carnill K, Martinova c »sta 9. Čl« Fran, Celovška cesta 23. Gastrla Firlo. Poliansti nasip 8. Ijlli Fr« prei v Trstn, izdelovanje oblek za gospode, dame. uniformiranje, Kolodvorska ulica 28. Jtre Aatoi. Poljanska cesta 21. JllG Pavli. Celovška cesta 22. Sairije Jakah. Gradišče 5/1. Sllknac Fr. Florijanska nI. 24.
Krznarji; Kauif A. w»f "»"Vi predmeti. izdelovat1" že c, Židovska nliea 7.
HOt LldOTik, modernizir. vs ko-vrstne kožuhovine. Gradišče štev. 7, nasproti dramskega gledališča
Mesarji:
Prlac Marija, Florijanska nI. 10 -5
______
Adačic Llk% Hienova ulica 8. GeitSS iflL Kolodvorska nI 88. Skatar Fran, Rimska cesta 16.
Hodistks: Horvat Mlaka, Stari trg 21 Hribar Rezi. Rimska cesta 6 fiot I Marija. Židovska ulica 8. Neiak Pavla. Križevniška ul ca y. StefDar Vilka. Rimska c. IO. -5
Pnikarjl:
Kaistr F. IL, Šelenburgova ul. 6.
Sedlarji: Logar ivai. Gospoavetska c. Viuak Stetn, avtotapetnik, Glince 230.
13.
Slikarji: Bra]« Fraa, Osojna pot 3. Brleatl Fraa, Šelenburgova nI. 6. Malgaj Ton. ličar, Kolodvorska ulica 6.	(20)
MlklBda Josip, Cesta na gorenjsko železnico 7. Stara IB drag, pleskarja, Poljanski nasip 22/J.
SttplOŠlk A. Rožna nI. 31. Central : Ljubljana; podružnica:
Bled__
Sodarjl: Ripli Fr« zaloga sodor in so-darskega lesa. vsa popravila. Kolizejska ulica 18. -1 TIŠler j8S»p.KoslerjevTrtv SiSki.
Skladliia: Balkao. i L Dar.ajska cesta 33.
Špedicije: Balklfl. d, i, Dunajska c sta 33 UTier F. S A« Želeni.orgova nI. 4.
Btamplljke:
Sitar Ciril, 6tampilje najboljše kakovosti. Sv Petra cesta 13.
Tapet siki:
Pl. Drt?., Kolodvorska ul. IS. -5 Sa'OVlc"FraC. Poljanska cesta 19
Trgovine: Bir Fraae, z:doga pisalnih strojev in potreben, mehanična delavnica, Cankarjevo nabr. 5. Batjal F« velika zaloga drokoles, šivalnih in raznih strojev, Stari trg 28. Branik & FrttSCh, ieleznina, Cankarjevo nabrežje 1. Dereada Fraa, konfekcija najboljše kakovosti, mannfak-tnra na debelo, najnižje cene, Emonska cesta 8.
DSrfal Marija, delikatese. Mestni tr« 12.
Goroc J« avtomobili, avtogaraža, avtodelavnif a. kolesa in vse kolesne potrebščii e, Gospo-svetska cesta 14 in Vegova ulica 8
JU IV. & Sifl, šivalni in pisalni stroji, kolesa po i.ajniiji ceni, Dnnnjska ce ta 15.
KllnŠaak S« uniformiiauje in izdelovanje civilnih oblek, So-lenburgova ulica 6.
Knot & CO« kupuje lane o seme. sabe gob« in fižol, Gospoavetska cesta 8.
Maček J., največja zaloga moških in deških oblek, Aleksandrova cesta 3.
Medica & Co« manufakt, Sodna ulica 7.
Mikaš L. izdelovanje dežnikov. Mestni trg 15.	(30)
Oblat Alek:asder, zaloga čevljev vsake vrste, Sv. Petra c. 28.
Puikvu Stanislav, zaloga klrur-gičnih predmetov, Sv. Petra cesta 33.
Rasberger K, gramofoni m god-beni avtomati, vsa poDravila ceno. Sodna ulica 5.
Rogelj Mm manufakt, Sv. Petra cesta 38.
Ssadrlo J« zaloga usnja, pod-plat v itd. na debelo, Mestni trg 6.	(20)
Sever Andrej, trgovina z usnjem,
Prešernova ulica 9 Stsacer KlBke. špecerijsko blago,
Duaaiska cesta 16. Stopar J« manuiaktura, Donajska cesta 5. Skrben Marija, prodaja lesene robe
in poprav Ia, Tržaška c. 5. Scfireaar Antonija, trgovina s čevlji,
Gradišče 10. Tbe Rex Co« pisalni stroji, Gradišče lu. UraBBJ-Papirnlca. cigaretni papir iu stročnice. Mestni trg 11-Vertajs *« elektrotehnični predmeti, Linhartova ulica 4.
Urarjl:
Raralliar Iran. Sv. Petra cesta 44-
Zlatarji: ~ Detle Kajo priporoča svojo delavnico za popravila in nova dela, Hilšerjeva uL 4. (20) Kežak MIlan, Cankarjevo nabr. 31.
Bazno: Obl. konc. Zaved u pekoiiansji po gan, Blil ll srčna. Kolodvorska ulica 39. .Svetla", elektrotebn. podjetje, centrala Ljubljana, Me«® trg 25.	•
1 Auto-
mobill in kolesa n|ih deli in oprema pnevmatika «> s-3 garaža in delavnica
J. GOREČ
Ljubljana
Gosposvetska cesta 14 Vegova ulica štev. 8.