t Pragi (Štolcer-Slavenski. Krsto Odak, Antun Dobronič i. dr.), kjer momenta- no študira tudi mnogo našega nara- ščaja. — Mojster Dvorak je osebno vo- dil koncert ljubljanske Glasbene Ma- tice na Dunaju 1. 1896. Dirigiral je svojo celovečerno kantato »Mrtvaški ženin«. Smetana je bil glavni član juri-je, ki je presojala prve operne poskuse. Nagra- do je dobil »Gorenjski siavček«, ki je bil tedaj še opereta. Češka glasba se pri nas goji nena- vadno intenzivno. Prodana, Tainost, Čert in kača. Poljub, Dalibor, Jenufa, Eva in V studencu so postale naši gle- dališki publiki nad vse priljubljene ope- re, večja češka koncertna dela pa je itak izvajala Glasbena Matica. In kaj so izvajali Čehi našega? Vse, • kar je le količkaj ustrezalo umetniškim zahtevam. Sicer je tega bore malo, vendar delamo zadnjih deset let tako intenzivno, da bomo mogli kmalu pred- ložiti lepo število del. ki bodo vredna, da se Cehi za njih zavzamejo. In se tudi bodo! Ne bo nezanimivo, ako naštejem ne- kaj naših komponistov, ki so bili v Pra- gi izvajani tekom zadnjih treh let. De- cembra 1925. je pela Gabriela Horvato- va nekaj Pavčičevih pesmi. Februarja 1926 je bil v Mozarteu koncert sloven- ske glasbe, na programu Škerjanc, Ravnik. Lajovic in Osterc. Aprila 1926 so bili v Smetanovi dvorani na spo- redu B. Ipavec. Vilhar, Pavčič. Osterc in narodne. Izvajala sta jih G. Hor- vatova hi Šimenc. Junija je Izvajal ra- dio jugoslovansko glasbo. Na sporedu: Zaje, Miloševič, Bandur, Crvčanin, Osterc, Vukdragovič, Milojevič, Risto Savin in Konjovič. Izvajala Morfova, Prokopova in konservatorijski kvartet. Decembra 1926 v Obecnem domu na sporedu Hafze, Konjovič, Osterc in Mandič. Solospeve izvajal Drago Štefa- novič in Fort. Maja 1927 ie bil v Mo- zarteu večer jugoslovanske glasbe, na sporedu Bandur, Mandič, Miioševič in Osterc in Stolcer-Slavenski. Sodelova- la Horvatova. Mareni, Miloševič in Blaha. Junija 1927 je bil Osterc na kon- servatorijskem koncertu zastopan s tremi daljšimi točkami. Izvajali: J. Šej- balova, kvartet mojstrovskih šol, pi- halni trio in konservatorijski komorni ansambl. Razen tega je bil dvakrat na sporedu v Umelecki besedi M. Logar, z violinsko sonato Š. Slavenski, s kon- certom za hvartet Lhotka itd. itd. Letošnjo sezono je bil posvečen ju- goslovanski glasbi festival, sestoječ iz predavanja, komornega ter orkestral- nega večera. Dirigiral N. Štritof. Lani je dirigiral K. Baranovič razen Bee- thovnove »Eroike« izključno hrvatski program. Pred par dnevi je dalo »dru- štvo za moderno glasbo« kvartete Lho- tke, Mandiča in Škerjanca. Nu, in sedaj nas tam zastopa Hubad s svojim zbo- rom. Pa še naj kdo reče, da Čehi za nas ne marajo! Slavko Osterc. ••••iiimillllllllliiiiiiiiiM- Zeleni Jurij v Beli Krajini Belokranjska mladina pozna več svetnikov, ki jih pričakuje z žalostjo ali veseljem v srcu. Za pastirje sta glavna sv. Juraj in sv. Mihael. Paša se začne oficijelno »na Jurjevo« in kon- ča »na Miholje«. Doba od Jurjeva do Miholja je vsakemu Belokranjcu naj- bolj v spominu. Par dni pred Jurjevim ima belo- kranjska mladina važne — skrivnostne pomenke na vasi, da dostojno proslavi začetek pomladi — paše. Po lokah ob Kolpi se delajo in preizkušajo piščali in svirale, ki bodo na Jurjevo sprem- ljale zelenega Jurija, oznanjevalca po- mladi. Vrše se »posvetovanja«. Treba je dolločiti, kdo naj bode zeleni Juraj, ki ga bodo vsega opletenega v mlado bukovo zelen ie in povezanega s sro- botino vodili od hiše do hiše. Piskarji in pevci se odbiraio. Vsi vaški boga- taši in siromaki, vsi darežljivi ljudje in skopuhi se pretehtajo z ozirom na da- rove, ki jih pričakujejo od njih. V mislih se polnijo košarice, ki jih ravno hite plesti iz vrbovega protja. Sline po- žira mladi belokranjski svet ob misli na dehteče mastno cvrtje iz jajc, ki velja za višek užitka pri belokranjskih pastirjih. Ponavljajo se v zboru jurjev- ske pesmi. Ritem bijejo z nogami ali ga kimajo z glavami... Od doma se ukradejo v bukovje, ki je ravno odeto v najlepše pomladansko zelenje in na breze plezajo po nakit za zelenega Jurija, da ga ne bode sram svojega imena. Veselo nesejo butare zelenja k zadnji hiši v selu in tam za skednjem se skrijejo. Važno in dosto- janstveno opleta najstarejši, »ki 'ma komaj štirnajst let« mlajšega — ze- lenega Jurija. Kmalu izgleda ta kakor gost bukov grm, povezan z mlado sro- botino. Klobučke naMtijo tudi z zele- njem in hajd na zmagonosmo pot! Pred prvo hišo čaka vaški drobiž ze- lene pevce, da oznanijo veselo pomlad. Prav po otroško zadoni in svežih grl: »Prišel le. odšel pisani vuzem. Nošel ie došel zeleni JuTai. Donesel ie laket duzu mladiču, pedanj dugu travicu. Dajte mu kruha. da sra ne bi buha. Dajte mu iaiec. da ga ne bi zaiec. Dajte mu pogače, da mu noge ooskoče. Daite mu eroš. da doide k letu ioš...« Na pragu se prikaže hišna mati s peharjem jajc in obdaruje mlade pev- ce in kričače. Brz so spravljeni da- rovi v košaricah in otroški zbor krene piskajoč k sosedu. Ta je premožen člo- vek in zato mu zapojo drugo pesem: Prošel te urošel pisani vuzem, dčšel je došel zčleni Jurai na zelenem koniu. oo zelenem ooliu. Donesel i* dčnesel pedeni dušni travicu latek dusru mladiču. Dajte mu daite. Juria darovaite! daite mu pleče, da vam kai ne reče. dajte mu haide. kai se doma naide daite mu okrak. da ea ne bi bedak, daite mu dinar, da ga ne bi mlinar. Dreta mi ie Liubliani. šilo mi ie u Mčtliki. dotle mi to zberemo, coklje si razderemo. Gospodinje ni takoj na prag in zato pevci malo osupnejo in pobarajo: »Haj, hal! Bo li skoro kaj?« Smeje deli gospodinja sedaj veselim beračkom jajca in jim da še »začina«, t. j. velik kos slanine, da bode cvrtje bolj mastno. Po celi vasi raja Jurjev zbor, pre- peva in zbira darove. Prve luči se vži- ga jo na vasi, a mladi junaki prepevajo neutrudljivo dalje, dokler ne oberejo zadnje hiše. Potem pa rešijo zelenega Jurija tesnih bukovih spon in mu iz- roče njegov del nabianih darov. Drugia dan zarana se oglase prvič spomladi živinski zvonci, ki jih sprem- lja meketanje ovac m jagmjet. Mladina žene na pašo. Na starih ognjiščih zaku- rijo ogenj in kmalu zadiši cvrtje zele- nega Jurija po pašniku ... Drugi dnevi, zlasti ofc dežju, so težki. Pastirčki vča- sih jokajo od mraza. »Med pašama«, t j. od 9. ure do 3. popoldne, pa dremajo po šolskih klopeh. Zgodaj se vadi Beli Kranjec v trpljenju, ki mu je veren drug do groba. Opomba: Originalne belokranjske otroške pesmice je izdala Učiteljska ti- skarna. »Dobri vojak Švejk" v Mariboru Vsaka velika doba rodi svojega junaka. Svetovna vojna, kjer je bolj ko kdaj prej usoda posameznikova in njegov delež trp- ljenja utonil v morju občega gorjž, je rodila — neznanega junaka. V njem, nepoznanem, brezimnem heroju, enem izmed milijonov, je človeštvo utelesilo vse žrtve in vso mu- ko štirih krvavih let. Tak neznan, tih in skromen junak, pa brez glorije mučeništva in tragične romantike, je dobri vojak Švejk. Čisto slučajno in zoper voljo je tudi njega pograbila vojna blaznost. Uklonil se ji je s listo vdano pohlevnostjo, ki odlikuje moža iz množice, moža dolžnosti, ki vrši svojo skromno nalogo vestno in ne zahteva pri- znanja za žrtve neznanim idealom. Švejk pa ni samo eden izmed tropa klavne živine, ki gre topo pod sekiro — on je Čeh, to se pravi potomec starih Husitov, revolucijonar in prekucuh po naravi. To dvoje: resignacija in puntarstvo, tvori s potezami velikomest- aega pouličnjaka prečudno zmes, ki je tako vsečlovečanska, da ni čuda, da je Švejkov pojav odjeknil s tako silo po vsej Evropi. Nedokončano Haškovo knjigo, ki jo poži- rajo stotisoči bralci, je precej, po pisateljevi smrti nadaljeval Karel Vanek. Celotno delo so brž prevedli v razne jezike. Za Veliko noč smo dobili tudi slovenski prevod, ki ga je izdala Tiskovna zadruga Švejkove usode že gledamo v kino-gledališčih in pred me- seci se je pojavil celo na odru. Priredila sta Haškovo knjigo za oder nemška pisate- lja Max Brod in Hans Raiman. Dramatizacija je bila izredno težka naloga. Iz tipično epične zgodbe brez pravega doga- jaiia je bilo težko napraviti odrsko tvorbo, ki bi bila zmožna življenja. Kakor v knjigi, je tudi na odru Švejk edina oseba, vse dru- go so statisti, ki mu služijo le kot ozadje. Komedija spominja na filmsko predelavo, uvaja nove zapletljaje in osebe, ki jih knji- ga ne pozna. Dramatizatorja sta, kar je važ- neje, mestoma skrivila Švejkov značaj. Po- nekod grozi, da postane plehek operetni ju- nak s tolikšno dozo gluposti, ki je v origi- nalu ni najti. Tudi posamezni teatralični efekti gredo na njen rovaš. Vendar je v ce- loti tip docela ohranjen. Odveč so nekatera modrovanja o človečanstvu, ki kvarijo lini- jo. Drugi del Švejkove pustolovščine na fronti, je znatno šibkejši. Proti koncu posta- ja komedija malone solzava in sentimen- talna, skoro melodramatična, sklep sam je pa za oder sicer potreben, vendar v nekem nasprotju s prejšnjo lahkotnostjo. Dramatiziranega Švejka je na Sloven- skem kot prvo uprizorilo mariborsko gleda- lišče. Pokazalo se j^, da je izbralo pravi komad. Vendar bi delo samo brez sijajne- ga švejka ne doseglo uspeha, kakršnega se Gajbrž ni nihče nadejal. Odlični komik. g. Josip Daneš, j,e ustvaril figuro, tako živo in resnično, kakor da je pravkar ušla iz Ha- škove knjige. Njegov Švejk je res ta čudo- viti praški ctrgovec s psb, nepoboljšljivi neroda, ki vedno hoče vse najboljše, pa se mu vse preobrne v zlo, večni gobezdač, na- vihanec in zafrkljivec. Pred vsem pa dobri- Čina, dobričina do skrajnosti. Tak je Dane- šev Švejk. Mnogo discipline in okusa je treba, da Švejk na odru ne zaide v trivijalnost ali celo v surovost. G. Daneš se je tem zape- ljivim nevarnostim ognil. Njegova igra je čisto notranja, humor suh, rezerviran. Nič klovnskega ni v njegovem liku, ki bi v ne- veščih rokah postal junak galerije. Ze sama maska praškega . Danešev Švejk spada v vrsto najboljših komičnih figur, kar jih je šlo čez slovenske odre. Neusiljivo, neopazno, samo s svojim pojavom že izziva smeh. Smeh, ki časih skoro izziva sočutje, pomilovanje, to- plo simpatijo. In res! Gledališče se smeje, se krohota, se zvija od smeha in vriska, čim se Švejk le pojavi na odru. Daneševa kretnja z ro- ko, obrat oči. pa je dovolj, da sproži salve homerskega smeha. Petnajstkrat je Švejk že napolnil mariborsko dramo, da ni bilo ne prostorčka več. - In še vleče, še vedno nove trume prihajajo, blagajnik pa gleda bilanco in si mane roke. — Ljubljansko gle- dališče uprizori Švejka menda še to sezono. Spoznanje lastnih napak je prvi korak poboljšanju. Zato je Švejk večjega vzgojne- ga pomena, posebno še baš za Maribor, ne- go bi si kdo mislil. Pa čeprav ga v Nemčiji igrajo socijalisti, ki z njim propagirajo paci- ečovanei lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo pravi izražaj obličju. Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in tf ' t .--.s . •; -- .... _ * i- * jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhaju in izpa^ danju las. Brez vseh škodljivih primesi Uporabljajte za negovanje las samo SHAMPOO fizem, čeprav je v bistvu to žgoča satira in strastna obsodba vseb izrastkov militarizma, despotizma in bizantinizma, — ali pa baš zato — je Švejk eden tistih resničnih, dasi nelragičnih junakov brez romantične oslad- nosti. resničnih junakov, ki najgloblje učin- kujejo na množico. K. D. Premijera izvirne slovenske tragedije (Herman celjski* iz peresa književnika dr. Novačana se vrši v Ljubljani v sredo, dne 2. maja, na kar posebej opozarjamo občin- stvo. Predstava bo gledališki dogodek prve vrste. Interesenti si lahko nabavijo vstop- nice pismenim potom pri dnevni blagajni. »Boljši gospod«. V sredo. 25. t m- se ponovi zadnjič v sezoni Hasencleverjeva komedija v osmih slikah »Boliši gospode. Predstava se vrši DO izredno nizkih cenah, na kar posebej opozarjamo občinstvo, da z oziTom na veliki interes, ki vlada vselej za to komedijo, nabavlja vstoDnice Dri dnevni blagajni. —•'"JU. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani R. L. P. Ogenj Nad dolenjsko zemljo so sijali tisti nežni, varljivo topli dnevi, ki prikliče- jo v življenje prve zvončke in odpro popje nestrpnih vrb. Popoldne je prišla k meni Ljuba s svojim bratom. «Ali te motim, Milena?» »Nikakor ne!... Moje misli so danes tako puste in prazne. Ne morem de- lati. Najbolje bi bilo, da bi šla... tja... poglej... čez tiste griče.» «Tedaj sva prišla baš prav,» je re- kel Jan. «Oče je šel na lov — pa je dejal, da se lovci zvečer ustavijo v našem hramu na Peščenku. Naj gre kdo tja — je rekel, da prezrači tn sku- ha nekaj klobas. Nu, pa smo poslali hlapca Martina naprej. Prijetno bo. Ali pojdete z nami, gospodična?* »Imenitno!... Kdo še pojde?» »Teta Marija. Pokličemo jo mimo- Pa smo §H... ii smo se vzpenjali po toplo dihajočem pobočju, skozi su- ho resje in pričakujoče tišino drevja in grmovja. Z vrha se je vi! v po- zdrav siv pramen dima, ki nam je pri- čal, da Martin že pridno opravlja na- ročilo. «Hej, Martin, ali že kuhaš?» Dečko se je nasmehnil: «Za vas že, za lovce bom pa pozne- je pristavil.* Na malem železnem štedilniku je ži- vahno kipela voda, sredi čedno pobe- ljene izbe je stala miza, okoli nje pa v toplem, prijetnem narodnem slogu iz- delani stoli. Na mizi sta kraljevala simbola dolenjskega gostoljubja: ope- vana majolka in sladki ajdov hleb. Dve okni odpirata iz te zidanice lep razgled. Eno mežika solncu zjutraj, drugo popoldne; eno gleda h Gorjan- cem v temne lesove, drugo v Dolenj- sko gričevje, posejano z belimi hrami. «Pojdimo še na ono stran, do konca vinograda!« je dejala Ljuba. «A ti, Martin, pripravi vse, da bo prav!» «E, brez skrbi!... Tisto pa!... Ta- ko, da bo prav!...* Približno po desetih minutah smo z drugega pobočja zagledali visoke ob- lake dima, ki so se dvigali po našem mnenju iz štedilnika. «Dobro kuril.. .* je dejal Jan. «Saj ima dovolj suhljadi,* je menila Ljuba. " Teta Marija pa je v nekem prikri- tem strahu molčala. Zasmejala sem se: »Meni se zdi, kot da raziskujemo divjino. Glejte, tam pa kuri poglavar divjakov... prav divje kuri, sicer bi ne bilo toliko dima.* In teta Marija je strahoma dejala: «Slišite, to je res... res preveč di- ma!...« Molče, po nekem tihem ukazu smo pohiteli do vrha in zagledali v plame- nih široko plast resja, ki jo je ločil od hrama goli vinograd. «Kristus!... Ogenj! ...» je kriknila teta. Jan je pobledel, a Ljuba je pogra- bila debelo vejo, tekla navzdol in za- čela mlatiti po vžigajoči se resi vpijoč: «Martin!... Vode!... slepci!... vode!.... Občudovala sem jo, ko je od raz- grtega lica otresala lepe valovite la- se in s strastnim uporom stopala od plamena do plamena, da bi pohodila, ubila kačo požara* ki se je potuhnjeno plazila dalje in dalje. Medtem sta Jan in Martin prinesla vode ter začela polivati meje goreče plasti. Zdajci je od resja skočil pla- men na grmovje. Za moje oko je bil to , užitek. Stala sem kakor ukovana in občudovala... V hipu je bilo staro, rjavo liste ognjeno in koj nato črn pe- pel, frfotajoč v pomladanski sapi. Pla- men je švigal od grma' na grm, debla so začela tleti. Ljuba me je nenadoma pogledala: «Kaj stojiš!?... Pojdi tolažit teto, saj veš, da ji je slabo!* Začudila sem se njenemu brezobzirno ukazovalnemu glasu, a zdel se mi je v popolnem skladu z njenim pogumom. Obrnila sem se in sem šla v zidanico. Tam je za mizo slonela teta Marija. Niti sli- šala me ni, ko sem vstopila. «Teta!» Dvignila je glavo in me pogledala z vnetimi, objokanimi očmi: «Povejte, ali bodo pogasili! ?» »Seveda bodo pogasili, saj polivajc z vodo.* «Sam Bog, da imamo na Peščenku vodnjak!« »Drugače bi menda vse pogorelo.* «Vse! Slo bi do vrha, po drugi stra- ni navzdol, kakor vods, razumete?... Vi tega ne razumete!... Veste kaj je ogenj?... Ne veste!... Če bi vedeli, ne bi bili tako mirni.* «Ogenj...» «Ogenj. da!...» Poglejte, poglejte, če so pogasili!* Stopila sem iz hrama. Znojna in iz- mučena sta Jan in Martin še vedno donašala vode, a Ljuba mi je mirno zaklicala: «Na, zdaj smo brez skrbi! A veš, bilo je nevarno.* «Toda — kako je tu nastal ogeng'?* Jam je plijusnil ostanek vode v črno pogorišče in skesano pobesil roke in glavo: «Hudo mi je.* «Zakaj? Trudni ste. Siromak!*... «Oh, kaj to!... Toda kmalu bi bil zločinec — in tako nehote.* «Kako to?* «Prej sem tukaj vrgel žveplehko v suho resje. Mislil sem, da je ugasnila — pa je menda še tlela. In zdaj — po- mislite — če bi gorelo!... Ne vem... sploh ne vem, kam bi šel...* Ponudili smo mu vina. «Ne morem. V meni še zdaj vse tre- peče.* Hlapec Martin je poslušal naS raz- govor; nazadnje se je oglasil še on. «Veste, kaj sem hotel storiti jaz?» «Kaj pa?* »Najprej sem vas klical. Potem sem si mislil: — ko se vrnejo, bodo misSli, da sem iaz za šalo zanetil Gorelo bo... strašno bo gorelo '— in mene bode dolžili. Bolje je, da kar izginem. — Že sem mislil pustiti ogenj in hram in klo- base — nu, pa ste prišli.* Strmeli sme vanj kakor v čudo: «Ti neumnež!... Če bi bil ubežal, bi te gotovo osumili. Kdor ima mirno vest, ne beži.*