ILUSTRIRANI SLOVENEC Leto VI 9. marca 1930 Štev. 10 Tomaž G. Masaryk predsednik bratske češkoslovaške republike in eden najuglednejših državni Evrope. ki je ohiiajal dne 7. marca svojo osemdesetletnico. 74: Jugoslovanska umetniška razstava v Londonu Injj. Miloiiul Jcltic, ki je kol ši-f -okcijc in nLi-sinski« ter priredilo v piestoluici lepo uspeli koncert. .Spodaj : Dr. Josip Jerič, odvetnik \ Ljubljani, odlični sodelavec v mnogih javnih zavodih in korporacijah ter taj-niK nekdanjega slovenskega Narodnega sveta, je 21. februarja nepričakovano umrl v cvetu svoje moške dobe. S pogreba poslanika dr. koester-kia v Belgradu. Dne 20. februarja t. 1. je bil prepeljan umrli nemški ijoslanik z vsemi slovesnostmi in častmi v Nemčijo. Pogrebnih svečanosti se je udeležila vsa belgrajska visoka družba in vsak opazovalec-je lahko čutil, kake simpatije je užival pokojnik povsod. — Zgornja slika nam kaže osebje nemškega poslaništva, našo vlado in diplomatski zbor za pogrebom: slika na desni pa kaže slovo prestolnice od pokojnika na belgrajskeni kolo-dvoi'u. (Slavia Press.) 75 Nil (lesni: Slovenski volkovi« v Ameriki. AI. \Odiiik. doiiiii /. \ r-lnii-kc. ijiiii \ \\ illic.tonii (Nord Diikotii. Aiiiciikii) \elik() Msiijiiiiio. /.il katero ji-cji tudi sdiu lii/.iio di\]u("inc), med dnijid tudi po in še več vol-k(;V. \ Sliko |)oinliid potem \elik del inliulili v(ilko\ posti'eli. njih kože pa ustroji. .Slika nam kaže pojrU'd \ njej;o\ /.aiiimi\ \ol('ji lilev. (i. \ od-llik je p((i'o(-eii / \la riboiča liko. Spodaj : Udeleženke izborno uspelega knietijsko-gospodiiijskeKa tečajn III) Jezici, ki jja je piiicdila .še l)i\ša okrajna hiagajiia /a ljiil)ljaiiskPek<)« v Tržiču. Kdorkoli je poznal tejra moža. vsakemu ho ostal za vedno v najlepšem spominu. Z izredno pridnostjo, vztrajnostjo, soosobnostjo in iznajdljivostjo se je povzpel iz naj->ikromnejšili razmer do veleu(;led-lUfia tovarnarja. Peter Kozina je nam Slovencem lahko vzor dela, vztrajnosti in uspehov, /gornja slika nam fra kaže na mrtvaškem odru, . na ^4><. do svoje sinrti tudi politični voditelj svojega iiaroih,. Jako velik vpliv je imel Palackv tndi na tedanje narodno zavedne slovi ii^ke politike. \a desni: Svntopink Čech rif^-*l —/nameniti češki lirik in epik. Hviezdosinv ( 1849—l')2li. največji slovaški pesnik, ki je slikal življenje svojega naroda iii mnogo |)ii-lioinogel k narodni prebuditvi .Slovakov. .Mnogo je tndi prevajal iz ilriigih literatur. .\a desni: Masnryk podpisuje meseca septembra I')I8 v Beli hiši \ \Vas-hingtoiin deklaracijo za osnovanje češkoslov aške d rža v e. 78 Razne zanimivosti in posebnosti Indijanci so najstiiistncjši kadilci iz pip. Kadi vso. staio iu mlado, ženske iu otroci. V Berlin» so uvedli ua mkcin ta inošu jciii poštnem niadn tiik luilii ra I nik. da se vozi iz iijejia kai i \ tomatieno vsa pošta \ 11. uadstr.. v oddelek /a žigosanje. Na desni: Motiv s Hudičevih otokov. kamor pošilja I'ranciju svoje največje kaznjence. Slika na in ka/e aine-liSk. pisatelja II.I lalliburtoiia. ki jih je šel sam iiroučevat za nekaj tednov, da jih lahko nazorneje popiše. Na levi: Najspretnejši lovilci ostrig so \iahei na otokn ("ejlonu. Spodaj: Tudi japonski rekriiti prihajajo \ vojašnice z j.'o(ll)o. zastavami i, t. d., ne pa tako pijani, kot žal večkrat pri nas. Spodaj na levi: Državni odbor za perut-iiinarstvo v Nemčiji je pred kratkim uvedel posebno zaznei me, va nje domačih svežih jajc. da jih uveljavi napram inozemski koii k u renei. 79 Lord BoHiierbrook. luifrU'ski čusopis-l'.i iiiiifiMiil. ki ijstiiiiiu Ijil Četrto iiTi-{lleško stranko: njen |)rof;rani je preihseni rešitev vprašanja brezposelnosti. Iz sovjetskega paradiža. lUiski bolj-ševiki so prepričani, da bodo re.šili svetovni proletarijat in nasitili svojih lačne niiio/iee s tem da zapirajo in ubijajo duhovščino. /. največjo suicvostjo teptajo vse verske svetinje: milijoiu)v in podirajo cerkve, luijijlobljo uteho reve/ev. — Slika nam kaže boljševiške vojake i)ri podiranju znamenitejia Simonovega samostana, ki ga baje i/premcue v >dom kulture«. Spodaj: Pogreb belgraiskega nemškega poslanika dr. Koeslerja v Hamburgu. I inriega nemškega i«)-slanika na našem dvoru so pre )e-Ijali v domovino, najprej v |}er in, odtoil v Hamburg ter ga pokopali goziiuem pokopališču Siilldurf. kancler dr. aclioi)cr \ IJeiliiiu. UPisK avstrijskega kanclerja Schobra v Miniu je odjeknil v nemškem tisku precej neugodno, zato je (;(l|)oto\ul J', lebrna rja še v lierlin. da izgladi nesporazume in pos|)eši avstiijsko-lU'iuska trgovska pogajanja. Neka-teii hočejo celo vedeti, da posreduje za novo zvezo Italije. .Vvstrije in Nemčije. Spodaj: Največji nemški in eden največjih parnikov sveta sploh — »Evropa« je odplula l'i. febr. t. 1. prvič v .\meriko. Slika nam nazorno predočuje ogromno riizliko med »Kvropo« in običajnimi vlačilci v Jiamburškeui pristanišču. Eda, hčerka italijanskega diktatorja Mussolinija, ki se je pred kratkim zaročila s sinom prometnega ministra Ciana. so Naš filatelistični kotiček Saiška pokrajina (Saargebiot). Dobrodelne znamke. Vrednote po 40 e. 50 C in 1 Fr, predstavljajo siromaštvo po sliki prof. H. Kaulbafliu. — Vrednote po Fr. 1-50. 2 in 5 dolrro-srčuost po sliki V. Feiiersteiua, — Znamka za Fr. 10 pa materino ljubezen po sliki Fernzia. Danska (Danmark). Dobrodelne znamke v korist fonda za pobijanje raka. Na znainkali je Učislikana palica ilskulapa kot sind)ol zdravja. Izšle so samo vrednote po 10, l5 iu 25 ore. A.Derental: Singapurska krasotica Povest Majhna usta so biia Je za spoznanje predebela, in črne, le rahlo proti sencem navzgor zasukane oči se skoraj niso zdele jjo.ševiie. Slikovito ogrnjcni rmueiii saraiig je kazal njeno sloko in prožno postavo. Do ramen gole roke so bile lepo oblikovane. Rahmanov sicer ni razumel onih zatcgnjenih in predolgih stavkov, ki jih je recitirala na čast - znanemu j)isatelju Inči-Naniju«. a jo je rad gledal, loda igra sama mu je že presedala. Pogledal je na uro in odločil, da ima zadosti. Saj so se na odru itak bogvezakaj zopet prikazale vse osebe iz prvega dejanja, vštevši tudi brezbesetlnega zamorca. Zopet so sprožili po vrsti vsak svoj samogovor. Rahmanov je vstal. Ko se je zadnjič ozrl na oder, je videl, da je stopila Haruni Čan-dana stran in da šepeče s črncem. Potem ji je zamorec z glavo pokima! proti Rahmauovu. Ta je odšel iz gledališča iu ni vedel, kaj bi vse to pomenilo. Najbrž bo vsega kriv le moj frak!« se je naposled spomnil, ko se je bil že vrnil domov in se slačil, da gre spat. >Kajpak! Čudno, da že prej nisetn prišel na to!« m. Naslednjega dne so se zbrali na obed v holandski gostilni običajni obiskovalci. Pogovarjali so se samo o včerajšnjih izgredih v kavarni iNiagari«. Singapurski policijski ravnatelj je bil že zgodaj poklical k sebi njenega lastnika. Sicer še ni bilo znano, kako sta se pobotala, a nihče ni dvomil, da bo kavarna za nedoločen čas zaprta. Na vsak način bodo oblasti dokaj omejile točenje alkoholnih pijač v kavarni. To pa je pomenilo, da bo moral lastnik odsloviti najete umetnike. Saj nihče ne bo prišel pogledat sporeda, če zraven ne bo mogel naročiti »rain-bo\v« (mavrice), ob ravniku priljubljene pijače. Dobila je to svoje ime, ker se res lesketa v vseh mavričnih barvah in takoj po prvem kozarcu zaziblje človeka v mavrične san,ie ... Rahmanov ni posegel v razgovor in je samo poslušal druge. Prav malo se je razburjal, da je ostal brez zaslužka, pa še sredi sezije. V'edel je, da dobra plesalca, kakor sta on in Kate, ne bosta dolgo ostala brez ponudb. t'etutli ne l)o ničesar primernega tu, v Singapuru, se M'dno lahko odpelje kanu)rkoli drugam... Svet je velik. Mar n\n ni vseeno, kod se bo potikal zdaj. kt) je ostal brez domovine? VI nogo rajši bi dobil kake podatke o llaruni Candani. KO se je zbudil, se je spomnil nji'nih črnih, ob sencih malo poševnih oči. Imela je sicer za eviopsko oko malce predebele ustnice, a bile so tako lepo in oblastno oblikovane, kot da bi bile vajene deliti povelja in ne samo suženjsko j)ona\ljati tuje, na pamet naučene besede . . . Razen Rahmanova je v holandski gostilni stalno obedoval še drug umetnik iz kavarne ^Niagare« — mednaroden humorističeii pevec neznanega pokojejija. z imenom Raga-Matu. Bil je tekom svojega dolgega življenja že povsod in pri vseh ter vedel vsaj nekaj menda o slehernem človeku na svetu. Zdaj. po obedu, je sedel v naslonjaču na balkonu, molče prebavljal zavžito kosilo in dremal: še najbolj je bil podoben stari, pametni človeški opici ... Rahmanov je prisedel k njemu, ko so se bili polagonm razšli vsi ostali obiskovalci. Povejte mi, Raga-.\latu, je pričel brez ovinkov, kaj vam je znano o Harum Čandani, ki nastopa v malajskem gledališču?« Raga-Alatu je odprl drobna, zaspana očesca pod košatimi obrvmi: Čemu pa hočete to vedeti?« -Videl sem jo včeraj — in mi je všeč.« Raga-Matu je počasi privlekel na dan čiruto, kratko, iiu obeh koncih obrezano mauilsko smotko, jo prižgal, izpuhnil oblaček dima in kratko vprašal: Kaj pa Kate?« lo kratko, popolnoma nepričakovano vprašanje je Rahmanova nehote spravilo v zadrego. >Kaj pa hoče zraven Kate?« je odvrnil. »Ne vprašam vas po Kate, temveč po Harum Čandani!« Raga-.Matu ga je po strani pogledal s svojimi rjavimi očesci. Potem je pomaknil čiruto v kot svojih brezzobih ust in pljunil. Če mislite, da je Harum Čandana samo navadna igralka, se zelo motite. Nikakor ne...« i Kaj pa je?« -Princesinja iz kraljevske hiše. Ima celo pravico do naslova .raj i na', kar pomeni ,soproga, oziroma hči radže, samostojnega kneza'.« Kako pa pride princesinja iz kraljevske hiše v ta hlev? Bil sem namreč včeraj slučajno v malajskem gledališču. Naša .Niagara' je palača v primeri s to podrtijo,« je rekel Rahmanov. BakroltslC Jugoslov. tlsUarne v Lfubl/ant — Ponatis posame:fnl6 sllk aovolfen le s prlvolfenfem ureaniitva