FOinifttP AMD BttTMIBlJTKD WPP FPICT flIO. 556) AUTHOEgED MY TUB ACT OF OCTOBEE g. 1917, OH FILEATTflE FOOT OFFICE OF NEW TOM. M. V. By Order of the Preadent, A. B. burl-on, P. M. Pen. ' Največji slorenzkl daanrik IT7 A ^^ ▼ A ^^^^ W ^ A The Largest Slovenian Daily v Združenih državah. M a ■ M ^^^ 1% j ^ IJ fl M I M M the United States -::::::::; % UliAu 1>I iilVUIJA —SCST " Zt Hew York odt leto.... 6.0C z. moiemstTQ orio i«o... 7.00 | List slovenskih delavcev v Ameriki. 78-000 Read"r- " - TELEFON: 287« COBTLAKDT Entered aa Second Glasa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT NO. 46. — ftTEV. 45. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 24, 1920. — TOREK, 24. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. BESEDILO ZAVEL MEMORANDA, KI JE POVZROČIL SEDANJO KRIZO MEMORANDUM ZANIKUJE ITALIJI PRAVICO DO CELE ISTRE. — PREDLOG Z DNE 20. JANUARJA NAFRAVLJA REKO KOT PROSTO MESTO. — SPORAZUMI SO BAJE NASTALI V BLED VPRAŠANJ, KATERE JE MOGOČE HITRO POJASNITI. PREDSEDNIK SE JE ZAVZEMAL ZA BUFFER-DRŽAVO (Poroča E. L. James ) Pariz, Franciji*, 2;'.. februarja*— Jadrauski memorandum, ka-i c repa so decembra lutscca podpisal.• Franci ju, Anglija in Združene države, obrazloiujc »>a dolgo dokaze proti sklepom, ki so vsebovani v sporočilu iwit'euem Jujrosiovanom dne 20 januarja. Takrat j*' bilo rečeno, du morajo Jugoslovani sprejeti pogoje ali pa i-o Londonska pogodba s silo izvedena. Decembra mesecu sta Anglija in Francija podpisali dogovor ] roti izvršitvi tega, km je Francija pozneje skušala storiti januarja mffi-a. V načrtu, predloženem Jugoslovanom dne 20. januarja, od stra-. ni in in. pred. Llovd Lieorga in Clemeneeaua, se vstanavlja Reko kot prosto mesto pod Ligo narodov ter jo spoji z Italijo potom tesnega jasu ozemlja ob obali. Italija dobi tudi celo Istro. Ker bi imela Reka pravico izbrati* si svoje lastne diplon.stične zastopnike in ker je večina prebivalcev italjanskn, jc očividno, kako bi bilo prosto in neodvisno stališče mesta. .Memorandum iz decembra pojasnuje na dolgo vzroke, >akaj bi ne bilo primarno napraviti Reko za prosto mesto ali i a jo .vezati z Italijo potom ozkega pasu ozemlja. Ta memorandum rani kuje tudi Italiji pravico do celc Istre., Pr-'dlo^ z dne 20. jan.u:rja pa dela Reko separatno prosto mesto, jo * e/e I. Italijo ter daje Italiji celo Istro. Besedilo memoranda, katerega so dne 9. decembra podpisali' ( lemencean za Francijo, Sir (irove za Anglijo in Frank Polk za Združene države in karerega so izročili dne 13. decembra v Londonu M. JScialoji, lafikcuiu ministru za zunanje zadere, so glasi; Pridela se je zadnja faza dela, ki j* bilo zapooeto od strani kon-ferenee, da se sklene i.iir z Nemčijo ter Avstro-Ugrsko. Ostala so pa • •/»•mel.tska Vprašanja flt-de okrajev, k j»ir je Ktunje negotovosti take' i hi rave, da bo lahko napravilo veliko škodo bistvenim mtresom dežel, ki so pri tem direktno prizadete ter je ob istem času lahko urh-Ijivo, da bi »e na ta način ogrožalo tudi mir Evrope in sveta. V prepričanju, da bi se ta nevarnost le še povečala, če bi bila mirovna konfereuca odgodena brez tozadevne rešitve, ho«"ej.> za-« htopniki Združenih drinv, Anglija in Francije obrniti pozornost svo-^••ga lahkega tovariša ra nujno j>orn'bo, da je najde rešitev. Vj>ošte- * ajo v nad al j ti** m tezktče na katere je naletela laška vlada, ko se je lotila trga problema, * endar pa je natančno iz istega vzroku, da mo-i;i Italija sama kot prva obrazložiti položaj, pot« m ko je več lnese- • i'V študirala vprašanja ter razmišljala o njem. Prijatelji Italije -e smatrajo prisiljeni vprizoriti nov napor, da; d«»s« /«'jo uravnavo, ki bo spravila v soglasje upravičene ambicije ler uprav <"ene *aht?v»> sosednjih držav in istočasno tudi najvišje mtere*e svetovnega miru. V /\r*zi s tem j«' mogoče primemo spomniti se najprej bistvene to»'ke, na katerih se prišlo do dogovora. To pa je tembolj zaže- I ljive, sodeč po novejših olicijelnih h:ških izjavah, kajti očividuo so' r ostali nekateri nesporazumi glede vprašanj, katera je mogoče hitro pojasniti. Istočasno pa tudi lahko obrazložimo črto, katero po-> » u\adi imenujejo črto nredsednika Wilsona. Točke, glede katerih ^ « b^taja dogovor, so .»-činoma navedene v ameriškem momerandu, ^ 1. i je bil 27. oktobra i:*.ročen laški delegaciji v Parizu. Prvič; Kar se tič~ Avstrije, j* predsednik Wilson od pričetka-sprejel in»*tno črto, ki te»"-e od reke Arze do Karavank, črto, ki zelo I- rči narodopisno mejo med Italijo in Jugoslavijo in koje sprejem bi imel za posledico ua bi Italija anektirala več kot 300,000 Jugo- ' slovanov. Zemljepisni položaj Italija ter obenem njene gospodarske i potrebe, <•« navajali, du opravičijo to veliko hršenj^ narodnostnega principa. j < Predsednik Wilson, ki je želel dati tem rfzmsilekom važnost, 1 i jo zaslutijo, je še'. naprej ter od;bril, da s? premakne mejo še; 1 olj proti vzhodu tako, da bi dobila Italija Labinj v Istri in to kljub , preeej&ajemu dodatnemu številu Jugoslovanov, ki bi prišli na ta način pod Italijo. FOTOGRAFIJA MESECA. Tukaj vidite najboljšo fotograf^o meseca, kar jih je bilo dosedaj vzetih. Napravljena je bila potom Hookerjevega teleskopa v Monpt Wilson observatoriju. Leča ' eleskopa je debela sto inčev. Da se znanstveniki lažje razumejo, so dali raznim višinam in dolinam na mesecu posebna imena Nekatere višine morajo biti visoke od 15,000 do 20,000 čevljev. !NA TAK NADIN SE 1 DAJO SLEPARJEM i , SPELJATI NA UM1 ■ i __ i i Slovan v St. Louisu se je na lep « ' način iznebil 1450 dolarjev. — 1 ! Posledica prevelike zaupljivosti.; St. Louis, Mo., 23. februarja. — Vukaj je postal žrtev dveh prefri- J 'gaaih sleparjev 30 let stari O. Ku- ? j čin. ki ima na št. 629 N. Sarah St.H j delavnico za popravljanje čev-i ; ljev. Izgubil je $1450. i Soglasno .i poročilom policije ? sta prišla pretekli teden nekega ' , dne krog poldne v delavnico dva možka. Enega je poznal Kučin pod I O ^ K- ■ , ; imenom "Jim". Po običajnih go-r jvo-icah je sporočil Jim čevljarju,j' jdu je njegov oče v Denver, Colo, j umrl ter mu zapustil premoženje j v gotovini $20,000 z določbo, da ! j naj pripade dedščina neki cerkvi j katero mora izbrati Jim kot izvršitelj poslednje volje očeta Jim 'je nato izjavil Čevljarju, da mvi niso znane eerkve in cerkvene 'razmere v St. Louisu in da mu je j nemogoče izbrati cerkev, kateri bi j izročil zapuščino svojega očeta. IČelel je, da ;nu svetuje Kučin v jt^m oziru ter izjavil, da bo plačal; iKueinu sto dolar.iev. če bo izpol-jnjen testament očeta na način kot j ga je slednji želel. IF o je K učil obljubil svojo po-,moč- v tej zadevi, so pričeli govoriti o drugih stvareh in Jim je (spravil pogovor na finančne za-jdeve Kučina ter izvedel, da ima 'slednji Liberty obvezniee in gotov I denar deponiran pri West St. ! Louis Trust Company. Jim je ta' ;koj nato izjavil, da ima svoto j^»20,000, katero mu je izročil oče, i spravljeno v Marquette hotelu, | kjer on in njegov prijatelj stanu-ijeta. Ilotel pa ne smatra za primeren prostor za shranjenje denarja ter izjavil, da je pripravljen spraviti denar v delavnici! Lučin, kjer ne bo gotovo nikdoj iskal tako veliko svoto pod pogojem, da tudi Kučin vzame svoj denar Iz banke ter ga deponira z J imovini vred v svoji delavnici. Kučina, kjer ne bo gotovo nikdo tem, da se polasti obljubljenih mu sto dolarjev, je bil zadovoljen ' s predlogom Jima in vsi trije so i so nato podali v banko, kjer je dvignil Kučin svoje obveznice ter gotovino v znesku $400. 1 Ko so se vrnili v Kučinovo de- • lavnico, je znal Jim'slednjega pre-■ govoriti, da mu je izročil bonde in 1 denar. Jim je spravil to v omot • ter pozval Kučina, naj gre z njim ' v Marquette hotel, kjer bo od o-1 četa podedovanih $20,000 istota- • ko položil v isti omot, v katerem • se je že nahajal I^učinov denar. • Kučin naj bi na to odnesel omot z denarjem v svoji delavnico ter , ga skril tam na primernem mestu. Trije možje so se odpeljali na-. to s poulično karo na 18. cesto, i Vam je pričel spremljevalec Jima stokati, da mu je slabo ter dal iz« raza želji, da se napoti v sosed- • njo apoteko. Zapustil je voz ter se napotil v lekarno, kamor mu [ je sledil tudi .Jim. Tudi Kučin, ka-s teremn se je pričelo tedaj obnašanje obeh sumljivo dozdevati, je . izstopil. Ko pa je stopil v lekarno, . ni bilo obeh nikjer. Svoj doživljaj .je sporočil policiji in pri policiji ?o mu obljubili, da bodo skušali najti oba moža. V Marquette hotelu pa niso naSU nikogar, ki bi 6 odgovrjal popisu obeh prefrigan-i cev. I--- s naleteli na odpor, smo za vse sin-čaje dobro pripravljen i. Zaenkrat nameravam- aretirati okrajnega {fravdnika McDocougha, dva left rifa ter vse polieijske uradnike a t Iron Bfric«__; " JUGOSLOVANSKI i ODGOVOR NA ' ZAVEZ. ULTIMATUM • ___ i Jugoslovani so jasno povedali, zakaj ne morejo sprejeti zavezniške, ga predloga. Pariz, Francija, 23. februarja. Sedaj je bil objavljen jugoslovanski odgovor na zavezniški ultirna-jtum. Odgovor se glasi r i Meja med Italijo in Jugoslavijo kot vstanovljena po WiLsono-vi črti od Julijskih Alp pa do Kaše (Arse) je edina meja, ki od-jgovarja zemljepisnim strategi«" • inim in gospodarskim razmeram ter je popolnoma v prid Italiji To mejo sprejmemo, čeprav krši zelo resno princip narodnosti, ker pušča 400,000 Jugoslovanov Italiji. Tako velike žrtve kot jili i.-i doprinesla nobena druga zavezniška država, pa je odobril jugoslovanski narod v interesu dogovora in miru. Aenksija, katere ne more upravičiti nobena stvar, namreč aneksija izključno jugoslovanskega ozemlja preko Wilso-nove črte, pa bi predstavljala novo in globoko kršenje principa narodnosti. Imela bi neizogibno ; za posledico ustvarjenje v notranjosti meje Italijo stalnega središču irredentizma, ki bi bil iste na-lave, kot je bila Italia Irredenta, Ui je zahtevala povratek k Italiji in ki je našla tako velikejra pov-darka v Londonski pogodbi. Kar se tiče prostora, kjer meji /rlezniea. prihajajoča z- Keke na ^ obal, bi v slučaju, da dobi dotični kraj Italija, nastale vsaki dan nepremostljive težkoče z oziroma na ' kontrolo carine, obrežno službo ter druge slične stvari in to le radi par metro" med morjem t^r železnico, ki bi predstavljala ju-j | goslovansko mejo ij Izključno jugoslovanski okraji - ni?o le oni, ki so na zaznamovani j črti zemljevida. Izključno jugo-i slovanski okraji so tudi oni, ki U*-. že južno od Senožeč proti morju > in ki predstavljajo ozemlje v o-i bliki nekakega trikota. Potom od-i stopa tega ozemlja bi prišlo na-) daljnih 60,000 Jugoslovanov pod ; Italijo. r Obal od RaŠe pa ao Voloske, ki je dolga več ket pet kilometrov, obvladuje reški zaliv i do tc cbali nima Italija nobene postavne pra-j vice. Na drogi strani pa je reški t zaliv za Jugoslavijo bistveni po-1 go j za obstoj, ker je njen edini gospodarski izhod na morje. Potom odstopa tega ozemlja Italiji t bi bilo ločeno od morja vse zaledje obenem z obal j o, ob kateri bi-z va izključno jugoslovansko pre-bivalstvo. Ne more se dovoliti, da bi imd-la Reka in Zader pravico izvoliti si svoje lastno diplomatično zastopstvo. Če bi se kaj takega izvedlo, bi ne bilo to nič drugega kot zakrinkana aneksija. Hočemo pa še enkrat najbolj o-~ brniti pozornost na dejstvo, da bi bil Zader, ki nima nobenih lastnih neodvisnih sredstev za obstoj, gospodarski uničen, če bi bil kot neodvisna država ločen od ostale 6 Dalmacije, koje administrativno središče je bil že stoletja. . Tudi če pustimo Zadru najbolj \ popolno upravno avtonomijo pod ^ varstvom Lige narodov, bi bilo t vstanovljenje neodvisne države, Vi bi ločilo to mesto od ostalo l" Dalmacije vse prej kot upravičeno. Če pa se bo to neodvisno drža-vso kljub temu ustvarilo, bi morala L- država SHS dobiti pravico, da £ spravi iz Zadra dalmatinsko zem-a ijiško posojilno banko, nadalje provincijalne administracije, ar* e bi ve, knjižnice in vse kar spada. k pod administracijo Jugoslavije, u 2GANJARSKA ! REVOLUCIJA _ . (Okrajni pravdnik je ostro naato-i proti suhaškim agentom. — Sedaj ga hočejo aretirati. - Chicago, 111 23. febr. Včeraj se .n* v Iron Hi ver nekaj nenavad- nega pripetilo. K nekemu Italja- •iu so prišli prohibicijski agenti l.r mu zaplenili par sodov pija- «"e. Takoj nato je pa okrajni jpravdnik M.Donough zapovedal |.-vojim stražnikom, naj zaplenjeno i, , : blago vzamejo z voza ter ga vrne-! jo Italjanu, kar se je po precej-|sn jem prerekmu tudi zgodilo. Vmes je posegel mestni župan ,;i r postavil na stran prohibicioni--tov. Ljudje so r.ačeli demonstrirati. Polovica mesta je bila za žu-ip.ina. polovica pa za okrajnega j pravdnika. Okrajni pravdnik je zatrjeval, da nima noben agent pravice pri-1 (ti brez varanta v kako stanova-j mjc ter zapleniti pijačo. Župan je | bil pa drugega mnenja. j Danes je odšla od tukaj oboro-J žena sila, da uveljavi prohibicij-sko postavo v gorenjem delu mi-<>iiiganskega polotoka. Prohibicijski ravnatelj za een-tralne države m j or Dalrymple ae *! je odpravil s 30 prohibieijakimi ' r g en t i v Nagauned. Odtam bo iel v sosednje kraje ter ▼ fcon - County. | — Ne mislimo, da bomo nale-^ teli na kak odpor — je rekel pred svojim odhodom. — Če bono pa S TX2XSZ SS 1 ROJAKI, MAEOČAJTE EE MA "GLA8 NAEODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDI mUTAi ~ Canada V« Za Catrt lata UM Za New York |M0 Ka aot lata __- ji.W Za Inoxemetve _TAP . •LAI NARODA (Volca of t ho Poop la) (MM W| day except Sundays an« KoMaif luHcHptlwi yearly $5.0*__: Aawartlaamant on agreement_ J Dogta broa pod p loo la oaahnoatl oo ne prlob^iTjejo.D^ :iar naj oo blagovoli poMjatl po ; Honey Order. Pri opremocnbl kraja naročnikov proalmo, da aa nam tadl projinjo , MvaUKe naananl. da bltreje najdemo naslovnika. G L A• NARODA m CertJandt ItrMi Borough fo Manhattan. Now York. N.V. Telephone: CorUandt 2B7* __j Prebivalstvo Nemčije _ » Pojavila se je frrsa, rln se mora soglasno s; pogoji mirovne po-godbe, če bodo s silo izvedeni, deset miljonov prebivalcev v deželah prejšnili eentralnih zaveznikov rili izseliti ali poginiti od gladu, l'.rez dvoma so industrije Nemčije pred vojno n»pOteObile slednjo, da je mogla dobivati veliko živil, 1. al era jo potrebovala, od ;mna-2ije«ra sveiu. Leta naprimer je uvedlo cesarstvo za približno t i»oe in štiristo miljonov dolarjev vrednosti živil različne vrste. — fcej zado*ti. da se je dalo s tem na razpolago" skoro eno četrtino i i > i vil. katera j<' pot rebovalo prebivalstvo kot ji- obstajal standard i iivljenja takrat .Sedaj pa se je Nemčija zaobljubila, da odplača žr-M t vam svoje vojaške podjetnosti svoje obveznosti v lako težkih obro-11 kih, «!.i bo jrvba za 10 celega normalnega prebitka pri eksportiranju .zdelanesa blaga. Na ta način bi ne mogla ohraniti za>e nikakik ! M'«»dstev /a nakup /ivd katera potrebuje preko onih. ki jih bihkoj proizved* sama. Tako izjalovijenje bi slavilo Nemčijo na stidišče dežele, ki ima preveč prebivab-ev. Pi ed časom indust rijalne ekspanzij« je imela; Nemčija, leta 1875, nega ko 25,000.000 prebivalcev manj kot jih ima sedaj, a je v toliki meri čutila pritisk prest evil nega prebivalstva.; «ia j» pošiljala e»linnl- v Kdrijiene države voje prebivalstvo. S -daj prinaša sv:>/e sadove napaka dveh nekdanji trditev Veni-- < .!•■. Ib»ktri'ia. da daje irostejše prebivalstvo narodu pravico po-mairati si koiuoleem ter si zagotoviti več prostora na solneu., katero^ s.- i«- pridigovalo v evropska ušesa ter na to povdarilo z mečem. je na \ d.da 1* v rope je , vtrahom pred velkim številom človeških bitij.: Številni taki bojazljivi K\roj>ejei bi j»ozdravili tako skrčenj«' rem-snaroda potom izseljevanja, da bi bilo ostalo prebivalstvo nato \ Ntatiii prehranjevali samega sebe Na drogi strani pa se zopet sprašujejo nadaljni, ..ukaj se j«- pričela sedaj Nemčija zanašati na < uge z i /irom na dobavo živil, ko je tekom vojne vendar neprespano trdila, da lahko preživlja samo sebe in da ni v tem pogodit odvisna mo slavili o'oletnieo rojstva očeta domovino . Itil je George Washington, kateremu se ima narod zahvaliti za \ »e, kar je. Njegovi jn ustrašeiiosi i, njegovi hladnosti v najbolj tež-Uih in r»-sjiili trenutkih, njegovemu zaupanju v zmago pravične j«* dolžna A?u«-» il.a. ne !.* «.»*verna, temveč «-«-la Amerika, dolg I v iIiviionIi, katerega »n* bo nio«:!;i nikdar odplačati. lieorge Washiri^loti je bil. ki .ie pripomogel nekdanjim angle->kon kobm jam ,> ilt. smo spuščati v varljive in nevarne zveze / evropskimi silami. Po skoro stoletju in pol pa so se morale Združene države zopet podali v boj. v boj / i iste ideale, ki so pokliealt pradede naše v boj - .i resnieo, prostost in demokraeije. ^li -o \ boj. da | »o ni o rej o praviei do zmage ter uvelajvijo prin i ip demokraeije po e.b-m sM-tii. Šla so v boj v mnenju, da so tudi druge države, katerim >o prihitele na pomoč, istih misli kot so one same. Ksiko grdo so s,« zmotile v tem ožim vidimo sedaj, ko si hočejo zmagoviti Angleži, Franeozi in Italjani razdeliti eeli svet ter se toga jo vsakemu primipu so mood loč be narodov, posebno majhnih. s,> bolj kruto pa je. d j - od te krivičnosti prizadet naš lastni slovenski narod, koje^a velik del prišel pod tujo sovražno mu \ lado. i leorge Washington j.' bil voditelj v velikem boju proti tiran-?vu in zatiranju. Bil je mož, ki ni hotel preje odložiti orožja, do-. IJer ni dosegel eilja, katerega si je stavil. V današnjih resnih časih rabimo tudi mi Jugoslovani drugega Washiiifrtona. ki nas bo bodril ter nas vodil v boju. dokler nr bo pro«* slehrni naš brat. I Amerika je imel; svojega Washington« in rato je danes velika in tnogoi-na. Vsakdo, iti ljubi prostost, ne le na papirju, ampak v j lesiiiei, se mora klanjati manoni moža kot jih je le male najti v svetovni Zgcnlovini. Slava spominu Oeorge Washington«! Poročilo rojaka, ki ve, kako je s čelo! zadevo — - --- Pueblo. Colo.. lH. februarja. J * Cenjeno uredništvo: — ... J • v. - . • ' * • Prosim, dovolite mi. v dobrobit vašim čitateljera ne-j koliko prrstora v Vaš«im renjenjem listu: » r *k Odkar nem se rrujl iz domovine, sem d6T>il od roja- • / kov nešteto pisem.v katerih, me pozivajo, naj zopet začnem zbirati kište, katere bi poslali rojaki v Združenih državah svojim sorodnikom v staro domovino. Zelo mikavna je misel spraviti skupaj novo pošilja-tev. ki bi bila vt?m slučaju s^-etia na trgovski podlagi. Ker so p-t obleke, obutev in vse druge stvari v tej deželi j silno drage ter jih je mogoče dobiti za primeroma nižjo; ceno v Jugoslaviji, se mi zdi, da bi povzročila druga poši-' 1 j ate v ki£t v tem času vsakemu posiljalcu veliko sitaosti in veliko izgubo. ' Sarfio en primer naj navedem.' Zadnjo jesen sem kupil v Ljubljani volneno vrhno suknjo za cn tisoč sto kron, ozirom za $18.50 ameriškega denarja. V Ameriki bi ne dobili nikjer take suknje izpod šestdeset ali sedemdeset dolarjev. Kupil sem tudi v Zagrebu za devetdeset centov par otroških rokavic, kakoršne bi v tej deželi zastonj iskali za tri ali Uiri dolarje. Dane:* .«:tane v Ameriki par čevljev od osem do petnajst dolar jev. Če bi to svoto izpremenili v krone, bi lahko kupOi v domovini dvi, tri ali štiri pare dobrih čevljev. 1'iiaul.iein "Cilas Naroda** iz tega vzroka — in še vec T»i jib na vedel, če bi dopuščal prosi or in čas — sve-:njein, naj pošiljajo denar namesto kišt, če hočejo pomagati svojim dragim v domovini. S pozdravom Val ter P redov ič. ^ Dopisi Fly Creek, N. Y. ; šedaj imamo dosti- <*asa tn dovolj snega, katerega je kar do ko-1 len. Več rojakov me je vprašalo, kako je tukaj ha farmah. Poleti se: mora trdo delati, pozimi je pa bolj ; Slovenci smo precej raz-| t rešeni. Dosti časa vzame, p redno, pridemo drug do drugega i Farm je Še precej naprodaj v tukajšnji okolici. Dosti sem liodil t>o svetu.: # 1 f pa še nisem videl kraja, kjer bi tako raslo kot pri nas. Rast po-vspešuje dež, katerega je dovolj J Krompir lepo obrodi, pa tudi ne tako kot nekateri vpijejo. Zemlja' potrebuje gnoja. Kje ga bom pa: vzel? Imam 21 glav živine, pa še , enega dela farme ne bom mogel pognojiti. Kdor poleti več dela. lisi i jeseni več domov pripelje. Prvo leto je seveda bolj slabo. Sam ne vem. zakaj se rojaki ta-r ko malo zanimajo za farme.' Zadnja stvar je premogorov. Tprvič1 I je nevarno, vdrugič si pa odvisen; r.d boso ve volje. Tukaj na farmi i si sam svoj gospodar. Zemlja je rodovitna, podnebje zdravo in do-; bra pitna voda. Nekateri mislijo.! | da je farma boljša, čimveč akrov ima. Sto akrov ti popolnoma zadostuje. če je v ravnini, če je pa' preveč hribovito, pa še za kupit ni. Mleko prodajamo v mlekarno. Nekdo piše iz Wisconsin a. da dobijo tam farmerji po $150 na te-, den. Seveda jih dobi $k50, če ima dosti živine. Toda to traja samo j šest mesecev. V ostalem času so pa krave suhe in se ne dolu za j mleko niti 150 eentov. Čudno se mi zdi." zakaj se rojaki tako radi1 hvalijo in lažejo v svoj žep. Pozdrav v«em rojakom. Adolpn Tailek. Aurora, Minn. ' Delavske razmere so bolj slabe| kakor pa dobre. Tukaj ni drugega dela kakor v železnih rudnikih in človek mora trdo delati, če hoče kaj zaslužiti. Kar se pa drugih stvari tiče.: posebno društvenih, prav dobroj napredujemo, kar je tudi hvale vredno. Posebno moram čestitati našim mladeničem in mladenkam.' ker nam tako lepe igre predstav-l Ijajo. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam širnui Amerike. Matija Zal ar. j Cleveland, Texas. ' Kakor sta sloveli nekoč Alaska % in California s svojimi zlatimi md-j niki. tako slovi danes država' Texas s svojimi bogatimi oljnati-j 'mi vrelci. Dne 2S. januarja so naleteli na bogati oljnati vrelec vj W est Columbia, Tex. Prve tri ure je priteklo :{0.000 sodov olja. 25 milj od tu so organizirali novo1 družbo s $100.000. Ona ima 6000 akrov zemlje v n rje mu in namerava vrtati 8 studencev v začetku. Ako se primeri, da zadene na tak ' vrelec kot. so ga dobili v West Co-lumbiji. bo zopet postalo nekaj delničarjev in lastnikov zemlje1 srečnih, da jim ne l>o treba garati do smrti. ( Vreme imamo tu prav prijazno, finega nismo videli to zimo. Farmerji že pridno orjejo in se jejo oves. koruzo, krompir in vrtno ze-: lenjavo. Kakor izprevklim iz slovenskih časopisov, so se STovendi zadnja leta začeli močno seliti na farme, t Jaz mislim, da nas je že toliko, da j l»i imeli lahko svoj list. ki naj bi I se imenoval "5sl o venski Farmer* \ List naj- n! ^zfrtaja! mesečno v ob- I liki magazina in naj bi se ha vil z\ umetnini poljedelstvom ter živino-j rejo. Ako je še kateri rojak za to: • i idejo, naj se oglasi v listu "Glas Naroda". Ako se jih oglasi za-' dostno število, se poteni lahko! vpraša, koliko b: stal tak list. Ako; bi imeli svoj list, bi se boljše po-; učili v poljedelstvu in živinoreji.' Oglašali bi lahko pridelke in bij lahko drug od drugega kupovali ali zamenjavali blago. H tem bi se prihranilo dosti denarja, ki ga sedaj dobe tuji trgovci, ki ne delajo1 drugega kot pošiljajo blago iz j [kraja v kraj. Koncem dopisa pozdravljam vse zavedne Slovenec in Slovenke, j Vaš za napredek Frank Zime rman. Komu prijpada y Carigrad? f ' —tangradl Ime, ki ga zadnje ease najčešče {čujemo ali v časopisju .>rcčavamo, je j>oleg G danskega, Reke in Kijeva pač — Carigrad. Carigrad štejemo med najlepši svetovna mesta, ker ima prekrasno lego. Potovalei se ne morajo nadiviti njegovi izredni obsežnosti in orientalski lepoti, najsi je — kot iztočno mesto — tudi eno naj-j bolj umazanih mest kontinenta. Edin faktor, ki skrbi za njegovo, isnažnost, so menda nepregledne množice znanih carigrajskih psov. i Tud i 4jlede zgodovine je 4'ari-grad velezanimivo me^to. Stoji na kraju, kjer se križajo trgovska in strategična pota z vzhoda na za-pad, to je iž Rusije na Sredozem-. jsko morje, in i/, juga proti severu, tO je iz Male Azije na Balkan. Ta zadnja pot je znana zlasti kot važna karavanska pot. - Ta točka je bila ugodna za prehod vojska 7. enega kontinenta na drugi. Čez Dardanele je prepeljal j svoje množice že perzijski kralj j Kserks, ko je napadel Grke. Pozneje je peljal tod čez svoje boje-vite čete Aleksander Veliki, da si osvoji Azijo j V srednjem veku pa •>o ti kraji videli prehod sultana Snlcimana. ki je otvoril s tem prodiranje moslimov v Evropo. Skoro stoletje nato šele je padel v I turške roke Carigrad, ki ga je I brezupno branil zadnji kralj bizantinski Konstantin. Preskočimo, kako se je mesto j razvijalo pod turško vlado in kon-■statirajmo le to. da sedaj mesto j nima veleindustrije in da je veletrgovina v rokah Grkov, Armen-jeev in španskih Judov. Da ima mesto važno lego. so se evropske države dobro zavedale. Zato so se 1 ved no ko.sale. katera dobi nad njim protektorat, in to kosanje je rodilo mnogo ljutih in celo krvavih sporov. Sedaj je bolni mož", ob Bospo-ru menda že dozorel za smrt in bi se na njegovem grobu rada eta-i blirala ta ali ona velesila. V tem trenutku ne prihaja Rusija več v poštev. pač pa si stojita nasproti j Anglija in Italija, za katerima ubira svoje korake tudi mala Grška. Amerika se ponuja za posredovalca in želi. da ostane Carigrad »ul-tafm. To pa ne bo obveljalo, ker v tem so si vse stle edine, da mora sultan preko Bospora v Bruso ali kamorkoli, ena velesila pa'naj orevzame mandat nad mestom. Govore, da bo Anglija. S padcem Carigrada leta 1453 se je začela za Evropo kruta doba PHEijeiBi D'Annunzio skoraj vsak dan I vjame ali ukrade kako dobro na-! i c žen o ladjo materi Italiji. T t je že stara godba, čital sem. i jo kot otrok. Deček ni hotel ubogati matere,) n ikar niti je rekla, da ne bo do- i bil ves dan ničesar jesti. Žalosten! je hodil krog hiše in se zasmilil ^ materi. Pustila je omaro odprto in < šb: na vrt. Deček se je splazil v 1 hišo, pobral 'z omare jest vine ter; Šel naprej kuhat svojo jezo. * ♦ * Odgovor na vprašanje. Nekdo iz Lafayette, Colo., mi piše: j — Peter Zgaga, prosim le, daj mi dober svet ; 1. Ce je ženska že enkrat orno j žena, ali lahko pove svojemu; možu, koliko je stara? Odgovor: To je težavna zadeva.! Predno jo vprašate kaj takega, ji motate ves mesec prej streči, točno odrajtovati svojo tedensko pla- f čo. peljati jo na kako veselico ter jj obljubiti bogato darilo. Potem jr. jorav ljubeznivo vprašajte, koliko je stara. Če bo rekla, da pet-j izulvajset, • pridenite še deset zrn-! ven. pa boste tako na lep način izvedeli, (la je stara petintrideset bt. 2. Kaj je najboljše sredstvo, če, ^ženski muštaee pod nosom raste-, jo. Kako se strati spravijo? Oilgovor; fle je vse drugo po- j ipolnoma O. K. ste lahko zado-1 ! voljni. * . * Rev. II. iz Springfielda, Minil., ► mi je pisal, da sem ljubljanska j baraba, ker s^-ni naznanil, da je j prišlo nekaj slovenskih nun v Ameriko. . j Ilvala za poklon, ni mi posebno teknil, toda prebavil seni ga vse-j eno. Čestitam nunam, ker imajo tako gentlemaiiskega zagovorili-j ^ka. Svojo hvaležnost rim na ta na-j • čin lahko izkažejo, da prosijo sv. j Katarino, naj ga obdari v veliki! i meri s svojimi darovi. | i Pater Ska za je pripel k nekemu ; rojaku ter ga pričel nagovarjati:' < — Ah. kaj bi se obotavljali, daj-; te. dajte. Bog Vam bo povrnil. Rojak nekoliko pomisli in ' pravi: — Veste kaj, jaz imam rad či-j račune. Jaz bi vam dal, vi bi dali Bogu ter bi mu bili dolžni in Beg bi bil me;n dolžan. Zakaj vse' te sitnosti? sla kaj toliko mešeta-renja Kar z Bogom se zmenita in | ni treba mene štulili vmes. V dolenjem delu mesta Xccr i Vorka stanujejo domžalski rojaki.! Nekoč se je bil vnel prepir, ir. ne-|'.ii Domžalki niso dali besede. Ilo-'tela je pa posedati svoje mnenje; Tet je neprestano govorila: — -les sm votva. jes sm votva.f ; je^ sm votva.... : — Sej vem, de si — jo zavrne t rojak, nato jo bil pa ogenj v stre-j H. — » * j * Stal sem pred vrat m i in poslu-j šal. i — Krš — k rš — krš — krš — l'i'š — krš.... — Kaj mislite, kaj je bilo za! i vratni i? j — Mačka -- boste rekli. — Nikakor ne. — Bil je rojaki t.uka, ki se ni mogel pridušiti. ( • • • | Odkar jc i::gubil D'Annunzio • svojega blagajnika, je izgubil tudi vse veselje do nadaljneg-i ob- j stanka na Reki. * * * Cčiteljiea je hotela razložiti o-1 rokom pojem tatvine, i — Poslušaj Peter, — je rekla I ,irčeneu. Ce bi segla v tvoj žep teri ! vzela iz njega dolar, kaj bi bila J j potem ! — Coperniea — se jc glasil odgovor. IB8B8S88ttQ8&&Q80ttSt8Q8Q0Sttl i- 'turškega nasilja, ki je ovirala raz-| voj jugozapadnega dela Evrope, j zlasti slovanskih narodov, in tra-ijala celo do dobe. ko je posegla .vmes Rusija in podala roko tlace-(nim balkanskim državicam. Po* jstavila je na noge Bolgarijo in po-j mogla Srbiji, da se je osamosvojila. Zadobifa je na ta'način ne-jkak protelctorat nad temi država-' mi, ki so se tudi vedno obračale do Influenca S povratno epMemijo je influenca nevarna, fteitite pamopra sebe in družino s tem, da zasigurate zdravje. Prva znamenja Bo: v-netje fn'-es. nahtxl, bolečine v fcrižu, glavi in mjšii-ili, mraz, mrzliea in si>k»šna ntrujenost. Kot brambno in prvo z<]ravljenje iiri|H»roT-a-diii naslednje: Izpirajte jrrlo ia nos z Severovim Antisepsolom. ? En del ga ujM»rabite * tremi deli gorke vode. V slučaju inrzllee a!t mraza vzemite eno Severovo Tableto zoper prehlad in pri po. in IHMiavljajte to vsake tri ure, dokler se ne izeistite. lX»bro se * fiokrite. Te v enem dnevu ne t>oste zdravi, ]K>kličite zdravnika in se ravnajte po njegovih navodilih. Ta zdravila vam lmdo zelo po magala. dn se boste varovali proti epidemiji in vsledteza jih mora te imeti vedno pri roknh. Naprr-laj r vseh lekarnah po sledečih cenah: Severov Antlsepsol. nr» eentov In 2 eent.\ tak««e. Severove Tablete Zoper Prehlad In Hripo. ?SO<\ in 2e. tflk?w». f!everov Balzam zn Pljnfa, 2.T in .W\ ter 1 in 2e. tak«e. Te ne morete dobiti pri lekarnarju, jili naročite naravnost od k W. F. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa >^Wa^————^^^w ■ ■ m mi ■** n««""*^'« » — - j-— ■ * - ' | • tlflgoslovanska ^^^ Gttuovljfiu 1896 - iul orpor^aa k i 190^ Ciavni urad v ELY, MINNJ iftvtMA^kt___A-J BtrriN^tei^^omuML MmdMdaik: LOUIS BALAN« bam IM P«ut At«., I irm M. rsjalk: JOHKPH FtSKJS, Br. Mlna. atossjnlk: GBQ. ^ aRCWICti. Wty, Ktu. _ , iMBBtiill MtnUiKUb mrtuln: LOtJTl COtmKd. MM ' " VRHOVNI ZDRAVNIKI ; or. foe r. mok Mt m. oaio n. nb. nwifc va. _ _ nadzorni I fOKN flvuu. RT> WWb UITSOMT MOTS. Mil Ar«. & Mm. CHmM m ▼AM TlBOOi. SIM NfttrtNl Altov nttotau«*, a» ROROVNIKIi i Hintw I. rOUNVA. M ltt, laci DUmoaa. Mmm bBONARD HULBODN1JK, ksa AM. Rr Mlaa. j JOMJf BUFNIK. a. M, Mr M. Boort. Fa. - ■ v PRAVNI RDROR1 ,/ommpm mun. Mr. an-na h cuuh na • 'OHN MOVKRN, (14-toft At«.. DuliaU. Mlna. : KAffV POOORRT^C. T M. MmAimoa St. Room M flW «V __ZDRUŽEVALNI ODRORt ZITDOZ^ FRRDAN. MM B«. GUlr At«., NR CUvtfuC MM FRANK ft>JlABEC IM4 Waablnton 8(r««t. l>«nv«r. Col*. 7RRGOR aklEČAS, M7-ltfe It«., Jobnstovm. jPa. ' IttMttx* Iluui SkiS naio»a ▼m »tTtrt tkajo« m uradnik uder keior tudi dtatru JuZMlovaiia'ui Katollfik« Jednot« a« prlporofm t sem Jnaosloranom M obllan prti (top Jacincta poaluje po "Xatlon«l >Yat«m*l Confrraaa" laatvld. V blagajni imš ■throg »SOO oOO. e drug moment jc, ("emu je vloklo veliko Rusijo proti i'ari-l <_rra«lu. V tem praveu jo slutila | Kusija gospodarske in politiene i koristi in gotovo jc, ila takorekoe brez morja, j | Severno ledeno morje je bilo veeji! i del leta neplovno. lialtsko morje | so ogrožali Nemci, dostop v Tihi; j ocean pa so .ii zapirali Japonci-! j Preostajalo je Orno morje. To pa | bi inielo za Rusijo pomen le, ako [bi ta imela v rokah izhod iz nje-i ' j?at to jc morske ožine pri ('ari-, jgrailu. Rusija si je vedno mnogo' I prizadevala in ogromno žrtvovala J da dobi pod to in ono pretvezo protektorat nad Carigradom. ozi-! I roma na«1 pravoslavnimi verniki, j bivajoeimi poii okriljem turške j države. Pa se ji ni liotelo posrc-leiti. ker so ji delale velike nepri-j like druge države, liojer se za svo-j . jc koristi v Leva t i. I Carske Rusije ni vec. Sovjetska j dr ž;i v a ^e knusolidira in ne misli na razširjenje svojih ozemelj. S tem, da dovoljuje narodom samo-j 'odločbo, si dela pot preko prijn-j t teljskih držav na vse strani sveta j tndi do morja in vse nasilje ev i j ropske reakcij c ji tega ne more preprečiti. Dalo bi se govorili, kdo izmed (številnih kompetentov bi imel največ pravic do Carigrada. Vpraša-. I n je je seveda precej kočljivo, ker i 1 nam je upoštevati najrazličnejše [ j politične, zgodovinske, gospodar-j ske in narodnostne momente in ker so .si nasprotstva zelo ostra . Tudi moramo sočasno računati z ; realnostjo, ki govori za — moč in i kapital. S tem seveda še ni rečeno, da . priznavamo rešitev v zadnjem (smislu. Zavedamo se, da je vpra-išanje Carigrada treba rešiti prn- i vično in razumno, to ie tako. daj ... 'ne bo večnih sporov radi njega 111 nemirov v njem samem. Pri tem j imamo pred očmi. dn je to točka, j kjer se osredotočuje promet iz po-j kr;ijiii. ki mesto obkrožajo, da vodijo vanj trgovska pota z v-sph. strani -svela in , (iibraltarska ožina. Panamski prekop. IJab ei (Mandeb. ožine Baltskega in Se-j vernega morja. Trst 4td., v koli-1 k<.»r /'■ niso nevtralizirane po med-' narodniii dogovorih. *' Xaprej". | VALEŠKI PRINC BO ŠEL V AVSTRALIJO. London, Anglija. JO. februarja. i I Angleški pr<*stoIona>lednik ! !o«;šel dne fl. marca na potovanj«-v Avstralijo, kajti imenovanega din- ho odphil na krovu boji.e !a-jdje iz Port mont ha. X Barbados bo j 12o>pe 1 dne 10 marca ter v Colon job vhodu v Panamski prekop dne t J'-', niari-a. I):in pozneje se ho vo-i;.il skozi Panamski pr^-kop. nakar j-.- l»o bojna ladja obrnila i rot i Isfveru ter >e oglasila v San Oie-jgo. Cal. dne ,'!l. marca. Iz San Die-ga se bo pričelo potovanje preko IVeifika in princ bo dospel v TIo-: nolnlu dne (;. aprila na Fid/.i o-•točje 1-5. aprila ter v Aueand dne 17. aprila. Začimbe, zelišča in najraznovrst-Rejša ; domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station | NEW YORK CITY. GIiAft jtfA&3RA, CTMk 192fb . Resnični junaki l^ettratbgftffijl . t ■ %-: - ' / ' KAKO TVEGAJO FOTOGRAFI ZA KIN04KJKE VSAKI DAN SVOJA ŽIVLJENJA TEB JIH TUDI POGOSTO ŽRTVUJEJO, DA NAPRAVIJO PRVE IN NAJBOLJŠE StlfcE O VELIltlH tU VAŽNIH DOGODKIH. p..ro«*u Edgar B. Hatrick. i ■ Bfi ™BMBBS^B ] p*v v V * S uscoca osi, r J p' kakor tndi novate ja palaahaa. da ►o cni^rur.o lualadt}« Ic&icur |il)| 1 P ali iufluaaru. katarih «e ja saj- i> bolj Isti izmad bolezni. ki faz- ) limL V> ted taca bodi** ! pripravljeni lit imej ta aa roki Severa's | Antisepsol , • ► ■ ' " : ' i' fSMtro* AatiifpMt). Rabi w za g »r«aii izpiranje Dome *->ak 1 . «laa. V porablja se tudi za prou- ry * "^umjik-i izpitmaje na, obdrc- njrn>i ui kožn JkiinaKaje*. Zdr*- £ \ i prizadene drla. otaRa hripa>ost ' m w uit t U pri^atan oluis. Ca- i n ra X'-c in 2c davka. * vwh tekar- J 1 > V rMeljen uradu v Londonu, nil. uro v parnika. da se vrne v Lon- J( Ion. Preje i«* imel tiket za par- iik "New Vork", a ko je bilo ob- ~ javljeno svarilo, je šel na '' Luši- j anijo", da ie na mestu, če bi se . li :aj zgodilo velikemu t'unard par- 'Ikii. o Dva dni potem, ko jo bil veliki j. [>arnik potopljen ob obali irske, j ie prišel neki trgovec iz ChieagaLj ter eden preživelih v Internatio-• ^ tal urad v Lodonu ter povedal, j ^ kako je stal mladi Jones na ogra j,, ji vrhnega krova ter slikal tra-!j irične prizore, ki so se vršili po;1( lorpediranju parnika. Truplo Jo-|j r.« s-a so našli teden dni pozneje jy nT' obali in krog pasu je imel pri-J ,. i-« zano prazno kamero. Tekom velike vojne pa s^ niso j rzhnrljivi doživljaji kino-fotogra- K Fov omejevali na bojna ozemlja, j Velik Black Tom nesreča, ki sc je , -a vršil a v poletju 191"» v newyor- ^ škem zalivu iu ki je uničila neka-1, k« petdest miljonov dolarjev vred j j n ost i niunieijo, je nudila dosti j razburjenja za ]>ol ducata resnic-j| ničnih bitk. Xa nobenem bojnem polju ni bilo videti takih piro- j tehničnih prizorov in pojavov. Ko j ^.o bile eksplozije na višku, jc šest j fotografov International prodrlo ^ kordon ter napravilo ponoči naj- ^ večjo sliko v tem oziru. kar se jih s je kedaj videlo. * j Uničenje vladne nmnieijske naprave v Morgan. N. J., je skoro f stalo življenja C. L. Mathieu, rav-r.atelja Hearst International ter j W. Ilearfielda. fotografa pri šta-bu. Vsa pota. vodeča v Morgan, so bila strogo zatražena od voja- j kov in policije, a Mathieu in Hear j field sta se skrila pod cevi voza j požarne hrambe ter prišla skozi j kordon. I ] Dospela sta do policijske posta- ] je ter našla, da so bili vsi jetniki , premeščeni in da je bil prostor ] skoro zapuščen z izjemo par po- , lieistov. Medtem ko s;a skušala ( dobiti par dejstev ter izvedeti za ., kraje nesreče, je nadaljna f-traš-m eksplozija stresla poslopje v temeljili ter pobila vse šipe. Mathieu in Ilearfleld sta ločila iz polieijske postaje ter splezala v avtomobil, ki se je ravnokar pripeljal. Pregovorila sta šoferja, da ju je odpeljal v smeri eksplozije. Ko sta se približala mestu, kjer so stala skladišča, so počele prihajati eksplozije druga za drugo. Zapustila sta avtomobil ter postavila kamere za drevesa. Dobila sta več prizorov skladišč, ki so zletela v zrak. ko sc je pripeljal neki armadni avtomobil z vojaki, ki so oba aretirali ter kon-tiseirali kamere in filme. Odvedli so ju nazaj na policijsko postajo, a eksplozije so prihajale tako hitro, da ni bilo nobenega časa^ia zaslišanje. Poslopje se je izpraznilo in straže z jetniki so bile komaj nekako petdeset jrrdov proč, ko se je završila nadaljna eksplozija. Vsi so popadali na tla. Ko so vstali, ni bilo nobenega sledu reč o poslopju. Bf-lo jc popolnoma porušen«, obenem z filmi in kamerami. Doživljaji kapitana Ariel Var-ges-a. globe-trotterja, vojnega fotografa ter štabnega zastopnika Hearst International, bi sami napolnili celo knjigo. .. Koncem leia 1914 je dobil kapitan Varges naročilo, naj gre v Kvropo ter se pridruži katerikoli i.".med zavezniških armad. Na tej strani je bilo nemogoče dohiti kaka poverilna pisma in slike niso prihajale kot bi morale. Varges Jugoslavia irrčdenta u _ » - * Starke! RoparjH Nemiri! .Da«t>o«te prlpravlenji, morate kupit! takoj edini predmet svoje vrste na svetu, kombinacijskl NOŽ in REVOLVER. Nož lahko uporabljate vsak dan. In revolver i« vedno pripravljen v slučaj nesreče. l^H^P^^ kroqig 22. kalibra. To nI iflrnčn. pač pa zel^ ^poraben REVOLVER—NOŽ. Izgleda kot navaden žepni noz ker je isti velikost. Klinje er» i« najboljšega jekla, noz je pa ponikl|an. Če je zaprt, je nož dolq 3 in 3 četr. inče. Petelin in krogle so skrite v ogrodiu noia ravnotako kot klinje. Tak nož naj lil vsakdo imel v slučaju stlobrana. Kombi-nacijski nož Je vreden najmanj $1000, to da aa kratek čas ga bomo prodajali prt tvorniški ceni za $4 95. Pošljite nam SO c. v item psih takoj kot depozit, ostanek boste pa plačali ko qa sprejmete. Pišite nam dane«. UNION PRACTICAL CO., Dept. 205 lfSS HIvrtiK A>.|M 0>(4|*. m »•■ izgubil življenja noben piebi-valce. I zdaj večji. zdaj manjši «»bsi-g. -Samo sedež škofije je bil italjanski:' ali bolje reeeno: tudi na sedežu škofije, posebno pa v Trstu, je bilo prebivalstvo vedno mešano — tudi v starih časih! Vračajoči se Italjani. Iz šibenika odhajajo vsak teden v e T-j i transporti odpuščenih vojakov v Italijo. V šibeniški Inki jej sedaj samo 5 vojnih ladij. Stavka v Pulju končana. Splošna stavka, ki je trajala v Pulju okroglo ir» dni. se je 2o. j.i-nuarja končala. Delavci so nastopili zopet delo. le delavei plinar-nice niso glasom "Pieeolo della! Sera" še šli na delo. POTRES NA ŠPANSKEM. j Kadiz. Španska. '22. febr. \ Benamargozi. (Irazalemi iii dni q;li središčih Andaluzije sr je te dni pojavil precej ntočon no! res. \ I ovzro.'il je veliko šknrlo. »lneiml Usioličenje tržaškega škofa. ( Dne 2T>. januarja se je vršila v ka.tedrali sv. .lusta svečana oere-monija iutronizacije novega tržaškega škofa msr. Angela P,anolo-masija. O priliki ustoličenja novega tr-' žjjško-koprskega škofa prinašii tržaška '•Edinost'* naslednje statisti, ne podatke o tržaško-koprski škofiji po zadnjem shematizmu iz leta 1 ni S: Združeni škofiji imata' lfi dekanatov. Od teh je 11 f-isto jugoslovanskih. 5 pa mešanih ju-1 gosiovansko-italjanskih. Čisto it a-Klanskega ni nobenega. V obeh škofijah je okroglo 258.000 Jugoslovanov in 1:17.000 Italjanov. ali z drugimi besedami: dve tretjini Jugoslovanov in le ena tretjina Italjanov. Taka je torej narodnostna sestava tržaško-koprsko škofije. Tržaška in koprska škofija nista bili nikdar italjansld. ampak mešani. Vedno je bil. zlasti kar se tiče tržaške škofije, o-gromen del — po dve tretjini, tri četrtine, sedem osmim — jugoslovanski. škofija je imela namreč--1—■—-—*—i— I - * V m ^ ^ S | Najzanimivejše, | |1 najcenejše j || m najbolj I popularno čtivo I vam je na I) razpolago. i ^ I " I SIovensko-Amerikanski Koledar j; je fssel za leto 1920. [j Veliko vec slik kot prejšnja leta. |j Najbolj izbrani članki, opisi, razpravej pove- m ■ [J sti, šale, zanimivosti. j! Stane 40 centov. ■ ■ [ j Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter po- ]L šljite nam. i 4 SLOVEKIC PUBLISING CO., - > 5 82 Cortlandt Street, S He# York, N. Y. S Tempotom naročam Slovensko - Amerikanski Koledar za ■g leto 1920 ter prilagam za 40 centov štempsov. 91 TVnu . ..... M | Naslov.................................................. 39 Mesto in država _ Ha - - ¥ mm ... m« mmm mmm .... m« ... ...... ... •■••....••.. ! [je šel irtjnndfMor.'kjer sejnin je po- -srečilo seznaniti se s Sir Thomas Liptonom. Vsled prijateljstva s slednjim mu je bilo dovoljeno iti na kro<- Krina. privatne jahte šir I^iptoiia. katero je slednji izročil angleškemu Rdečemu križu in ki ^ naj bi kmalu odplula proti Srbiji. ! ., š DoT-im jc čakal, je t-ul o potre- t] su v Itailji-ter takoj odpotoval v Avezzano. Prva slika, ki je pri- -šla iz prizadetega okraja, j- bi-le ona Vargeaa. s Ko je opravil svoje delo pri po- ^ tresu. se je vrnil v Marseilles, Kiancijo. kjer se je vkrcal na Eri- ] n;, ter odpotoval v Srbijo. Xjego- J vi tamošnji doživljaji so bili stra- -i šili. V oiiem času je divjal tifus fpo c»'li deželi in na tisoče ljudi je miniralo. Varges sam je dobil mr- 'T izlieo. a njegova zdrava narava mu j j»* pomagala skozi. Vrnil se je v j [l.ondon v juniju 101.1 ter dobil tam dovoljenje, da se sme pridru- ^ žiti angleškim četam v Solunu ter bil vsled tega edini ameriški foto- a graf. ki je smel delti pri angleški s armadi. Delal je na tej front*i eno a ga niso I nikakor izmučile. Naprosil .ie za j srarb službo in dva meseca pozne- I jc je bil že na poti v Francijo z J navodilom, naj bo prvi. ki bo pre- J koračil nemško meio po sklenitvi J i -. . . ■ j miru. Življenje v armadi ga ni J j napravilo počasnim in komaj sc J j je posušilo črnilo na podpisih, je J j bi! Varges že na poti v Berlin. Ni J pa čakal na vlak. Sedel je n i ve- J ltkanski zrakoplov Bodensee ter J lir pravil potovanje po zraku iz J 1 riedrichshafen v Berlin, s čemur j je dal obrinstvn priliko. «la vidi \ Nemčijo iz zraka. V sedanjem ča- j št: se nahaja ta drzni pustolovec j na lačnem Dunaju. | Kino-fotograf pa se mora pogo- j slo tudi boriti z velikimi težkoča- J mi in zaprekami. V času, ko se je J predsednik Wilson drugič poro- , či'. je bila seveda ambieija vsake- , pa. fotografa, da napravi prvo sliko novoporočencev. a slikanje je bilo prepovedano. Za medene tedne je bil ižlSran Hot Springs, Va. in uradniki Tajne službe so izjavili fotognifom. naj se izgube in da ne bo nikdo v stanu napraviti niti ene slike. Kljub temu pa so nekateri odpotovali v Hot Springs ter se tam potikali naokrog par dni. nc da bi imeli priliko rabiti svoje kamere. Eden izmed International fotografov pa je prišel na pravo idejo. Izvedel je. da gre predsednikova družba vsako jutro po golf-igrišču ter ponoči spravil aparat v neko kočo iz lesa. ki je mejila na igrišče. Tam je izko- * pal v tleh jamo. katero je pokril zopet v z deskami ter napravil v ' leseni stehi luknjo, skozi katero je naslednji dan slikal predsednika in njegovo družbo. Ko je' .1. P. "Morgan okreval od * eientata, ki j? bil vprizorjen nanj. 1 so bili ljudje seveda radovedni " videti, kako izgleda po napadu. " Nekega dne je stal Morgan na svojem privatnem pomolu, ko se j. približl neki čoln. v katerem " se je nahajal človek, ki je vstal "ter vprašal Morgana, če dovoli, da vzame nekaj slik. I Morgan, ki so sovraži slikanje, jc * nadležneža ostro zavrnil, a med- * tem je prišel sunek vetra, ki je odnesel njegovo čepico v \odo. " Fotograf je pri veslal, pobral čepi-e(. iz vode ter rekel Morganu, da ran jo vrne, ce dovoli vzeti par 1 slik. In Morgan se je morrl udati. ^ "Z&crebačke Norine". 4»agreDac e «mn , ki izhajajo vsled »trajka namesto vseli drugih! zagrebških dnevnikov. obsegajo štiri strani velikega formata*. Vsak dnevnik ima svoj * stolpce; zasebne brzojavne ali te-| lefonske vesti in poročila posamez-J n3i nredniatev se priobčujejo z l* navedbo vira. Splošni del lista ° urejuje skupno uredništvo vseh * zagrebških dnevnikov. ti Proti koneu marca 1015 se je nahajal v spremstvu nekega na-duljnega poročevalca na poti iz Kntterdama v Lontlon na krovu nizozemskega parnika "ISataviar V." Pil je io prijeten spomladanski dan in Wallace je ravnokar pri-šel na krov po poštenem zajutre-ku. Oziral k«» je po obširni morski ravnini, ko je naenkrat pojavil iz morja velikanski podmorski čoln, ravno poleg parnika. Ko se je približni, se je pokazalo več o^eb v stolpiču in nizozemski par-nik je dobil povelje, naj se ustavi. | Wallace ni izgubljal časa, da bi ogledoval novo prikazen. Njegova prva misel je bila slika. Vsled te- . ga jc sko«'-il iiavzdol ter se kmalu '' vrnil s svojo kamero. Čeprav ni bil oddan noben strel, ni hotel Wallace, da bi se njegov aparat z;.menjalo z;r strojnico nove vrste. Vsled tega se je nastanil na | zi.dnjem delu krova in kakorhitro ^ se j« prMimorski čoln približal, je 1 pričel vrteti svojo kamero ter de- 1 Ud to toliko časa, dokler ni sple- ' ral na krov neki nemški častnik J t« r informiral kapitana, da je nje- ^ gova ladja vojna pri/a in da jo 1 IumIo odvedli v Zeebrticgge. Ka- 1 korhitro se je pokazal nemški čast 1 t ik. je izginil Wallace v notra- * n.jost parnika ter pričel slikati podmorski čoln skozi okno svoje 1 kabine. ^ Par milj pred Zeebniegge je p riši-1 k parniku neki tender za J |»odmorske čolne. i- — Kaj imate tnkaj — jc vpra-šal ]»oveljnik tenderja nemškega č; stnika na krovu parnika Bata- J vier V. — Klii.seu ]>leu. kapitan. — se j je glasil odgovor. — Svinjino, sir, s .surovo maslo. pivo, kislo zelje, j jajca, ter Belgijce in Francoze. i Wallace in njegov tovariš sta stii ravno pod tvmškim častni- j kom in takrat se je oglašil tovariš AVallaee-ii ter rekel : — lu dva j A meri kanca. Nato pa sje nemški poročnik j ozrl a Wallae--a ter rekel: i — Da. in vzeli ste slike celega ] prizora. Wallace >e je ozrl na častnika j ter se prešerno . smejal. Ničesar j drugega ni bilo mogoče storiti, j Takoj so v still e v njegovi glavi ] \ izije, da bo moral nekaj časa preživeti v ječi, ali kar bi bilo še l njše. da bo mogoče izgubil svoj j film. • Na poti v pristanišče je prine-svojo kam *ro ter drugo prtlja- , po na krov. Sklenil je žrtvovati \ se brez vsakega protesta, če bi tu zali te val i. da ga tudi osebno preiščejo. Edina stvar, katero je imel v mislih, je bil dragoceni, dvesto čevljev doltri fim. Ko so dospeli na pomol, so jih postavili v vrsto z drugimi potniki vred ter jima rekli, naj ostaneta na krovu parnika. Ostal i sta dva dni in nato je prišlo na daljno presenečenje. Wallace in njegov tovariš sta dobila potni list in nemškega častnika za spremstvo , ter povelje, naj še istega popoldne odpotujeta na nizozemsko mejo. Prtljage niso več preiskali in > odpotovala sta oba s filmi in ka-' merami. Wallace ni nikdar .zvedel, če ni častnik naznanil dogodka s filmi ali če so ga namenoma ■ spustili skoz! ter se t-iidi ni hotel - ustaviti, da bi povpraševal. Od-. potovala sta oba na Holandsko i ter dospela par ni pozneje v An-' glijo. Tam pa nista bila deležna iste- - ga postopanja. Njih prtljago so oblasti konfiseirale in kakorhitro f je Wallace pojasnil, kaj da ima. 1 sn filme odnesli v urad adimirali-~ tefe. kjer so jih razvili ter vrgli - na platno v informacijo častni-kov. Par tednov pozneje so filme \rnili TVallace-u. ki se je vrnil z f j njimi v Ameriko. -! Istega dne', ko je grof Bern--jstorff objavil v newyorSkih listih p ^ oglas, v katerem je svatil obein-p: Htvo pred potovanjem s parnikom r["liusitanijo", je prišel .Tones, fo- - tograf Hearst International News, Polo je ii''k Jei ko s<» j»» pririnil skozi množi- i « «> ie ki fotograf. Zapazil je nan- « i< <"• prajfen prostor v zrakoplovu j in ker je rapazil i/vanreduo pri- > liku, da naprti vi slike Chieaga i r > yraka. je prišel do nemirnega ( ►klepa. t Kaj pa ^le^le onega sedeža? — .)•• zaklieal pibitu. < Allrigbr, le naprej, — >e je i glasil oozneje je množica v trgovskem delu mesta o- ^ pozorjena \sted ropotanja propelerjev, pričela zreti proti nebu ter 1 opazovati napredek novega zrač- ' nega velikana. Naenkrat pa se je * dvignil iz tis<»č grl krik groze. Ot> ftmrii zrakopiova <•><• je dvignil pla ' men in z.ii trenutek je bila zračna ' ladja plametieča masa. Zii kratek 1 • as videla tii masa v zraku. j V tem intervalu je več potnikov prijelo za padalne priprave t»'i poskočilo iz gondole. Eden teb 1 je bil naš fotograf. N'i še padel ' did«*« , ku se je njegov padalnik odprl ter ustavil padanje. Vse je * kazalo, da bo rešen, a u^o^la je * sklenila drugače. Tar sto čevljev od tal je prišla ji« ka goreča cunja zrakoplova v j stik s (liidalnikom. Vi cesto spodaj. I Povest, kako je padel *iako- i plov skozi stekleno streho neke- , ^j' ban«"mega poslopja ter ubil preostale potnike ter več ljudi ki so < s« nahajali v dotičnem poslopju, je bila priobčena v vseh listih na ] dolgo in široko. Tragični konec Nori ona. ki j«* i umrl v izpolnjevanju svoje dolž- i nosti, pa nam nudi pogled na či- 1 j;«- junakov kinematografa. — 1 mož, kojili delo je zabava na mi- ] Ijone ljudi vsaki dan, kojih ime- ] »ia in obrazi pa niso znani občin- j stvn v splošnem. Vsaki dan so ti fotografi deležni doživljajev, ki i potrebujejo veliko mero odloč- ; nosti ter železnih živcev. Cela armada teh žurnalističnih vojakov, raztresenih po celem svetu, predstavlja silo International Film Service, ki izdaje tlncv-re novice iz celega, svet. Doživljaji teh vojakov so številni, nekateri razburljivi, drugi komični iu pogosto tudi tragični, a vsi ti doživljaji predstavljajo delo 4cn«*-ga »Ineva Drznosti in bistroumnosti nekega takega fotografa sc je morala angleška admiraljteta zahvaliti. «ti je dobila v roke vidne doka-y \ da ima N» mčija v akciji tako-zvane super-podmorske čolne. To se je zgodilo v prvih dneh velike vojne, še pred n O se je uvedlo podmorski čoln v njegovo pogubo-iiosno slu/bo. Vsakemu je bilo se-vi'«la znano, da ima Nemčija podmorske čolne, a domnevalo se jc. d;: obstajajo podmorski velikani dolgi skoro štiristo čevljev ter zmožni prevoziti več tisoč milj, le v domišljiji časnikarskih poročevalcev. Bil je A. E. Wallace, fotograf International News, ki je pokazal apgleški admiraliteti in svetu v splošnem, tla nima Nemčija le su-per-podmorskih čolnov, temveč da jih ima tudi v akciji. Wallace je odšel v Nemčijo v, oktobru 1014, potem ko je svetovna vojna že divjala nekaj me-: necev. Dobil je vse privilegije časnikarskega poročevalca ter se xnu je tndi dovolilo napraviti več ji*,oč čevljev filma ob iztočni fron- GLAS NA ROT) A, 24. FEBR. 1°20 GOZDNI ROMAR fj FKAHCOIZI 8PIAAL G4BEIEI. fXIlT. It » T It "OIm Naroda" prerod«! O. P. > i .... »• 102 i Nadaljevanje, j j g it Visoka trava pa j«1 prikrivala njegovim očem skupino jetn»kov. i* \ kal* ri sta »e senator in haeiendero s strahom vpraševala, kdo pa«'| p more biti narečni beli mož. kojega okrutne muke naj bi se kmalu " pričele. * Ona jetnika pa tudi nista mogla zapaziti Fabijana, katerega j«- a zakrivala visoka trava. U Konei'no j«* bila p i roga v vodi in dva Indijanca sla pripravljala & ko je bilo naenkrat čuti strušon krik. kot ga je pa-'- moral t, • l\ itrititi Ahil, ko planil i/ svojega šotora, da osveti smrt l*a-(*! t rokhi. 1 Ta krik je dvignil na strani Bobrovega wzera. Indijanci ga & i vu motem trenutku strašno tule nje z vseh strani, s severa, juga-, i;1 iztoki« Sredi t»*ga vrvenja je bilo T-nti lajanje velikega spa. slič , ro rjovenju ujetega l»«va. Pri naporu, da zadrži od sebe nož renegata, je Fabijan padel r.a zemljo in ta padee n»u je za trenutek rešil življenje. Se v » dno rastoči sum v tej dosedaj tako tihi in mirni dolini, jf «♦• Ivrtiil jezo starega renegata. Spomnil se je, da je življenje jetnik? le last c metra -»okol i t»-r skupil spoznati s sovražniki, ki jih je o ; grožat. Pred »H^m v is.>.'-;i zavesa rmene trave pa mil je zapirala pogled Vse, kar je mog'1 videli s svoje postojanke, je bilo par glav In dijaneev, ki so hitro skočili na svoje konje ter v nadaljnem takr hitro premikanje vis< ke trave, da bi človek miftlii, da se nirhaja z; i njo čreda bivolov. Ob# nem pa je počilo pet strelov, ki so pometal i konj pet Apače v, ki so ravno zasedli konje. Stari renegnt je :iato videl na nasprotnem bregu zmešnjavo, v Luteri s«- je vsakdo ?k>:šal rešiti kot se je mogel. Pričel je strašne preklinjati t»*r skuša! s puško v roki zaman zapaziti sovražnika katerega je riil, katerega pa ni mogel videti v visoki travi. Večji del ostalih Apaeev je zasedel konje ter pognal slednje v i« ko, dočim je za nju.ii pričela goreti visoka trava. Strah se je lotil indijanskih vojnikov veliko hitreje kot pa se ;< 'razširil ogenj po ravn'ni. Preostali, ki so ostali, na nogah, so s>i vr gli v reko ter pričeli plavati. strahopetci ' Itabjekl! — ic kri'-al .l.le>-t izo. ki si je zamai prizadeval ustaviti beg Indijancev. !>im, katerega je valil veter pred seboj, pokanje gorečo ?rav« in preilvsiin strah ki se j#- lotil Indijancev vsprlčo nenadnega napa »ia nevidnega sovru/n kaj pa je uničil vse napore Mestiza. < >n s.iiii jf moral -praviti na vabilo dragocen plen ter vsled te pa kmalu pr«n«-hal z tirezusp«-šnimi rotenji. Prij» 1 je enega konja , 1 i ,ie ravno izirubil s«•«• je niidil njenim očem, je bil še veil , i.o ostudni Mestizo, katerega so delale še bolj strašnega strasti, ki so divjale v njem. Zaman je skušal;: bežati, kajti Mestizo jo je prijel za roko in kljnb njen«-mu kričanju ter krikom Don Avguština in senatorja, ji ^e Mesti/o dvignil, j> vrgel ua konja ter sedel sam nanj. Trenutek pozneje je njegov konj že plaval po vodi obenem z drugimi vred in teman oblak jim ji- zakrival sovražnika in iz tega oblaka so prihajali nočni glasovi. Semkaj, liois Kose, — je grmel glas Pepeta. — Ciljem lajanje .Mestiza. — Kje si ti. rdeči in beli gad. Na pomoč v '.menu vseh svetnikov J — sta kričala senatoi ip baciendero istočasne ter se zvijala v svojih vezeh. — Wilson, — je rekel neki glas. — Sir! — je odvrnil drugi. Dim se je dvigal v velikih oblakih in v trenutkih, ko niso pokale puške, je pokalu trava pod plameni, ki so lezli naprej. Tekotc popolne zmešnjave, ki je vladala tako pri obleganih kot oblegancih b* na senatorja in Don Avguština kljub njih krikom pozabili, če bi ne bilo čuti glasu Sir Frederieka. — Wilson, - je rekel Anglež. - - Prenehajte pečati se z mojo < >.ebo. Nedaleč od tuk;.j sta dva nesrečueneža, ki se nahaja v veliki »»varnosti. Ali jih eujete! Dobro, mislite, da sem jaz. V istem času sta napravila Anglež in Ainerikanee velik ovinek. i:a se izogneta plamenom ter dospela do mesta, kjer sta ležali ha ciedero in senator. Bil je že skrajen čas, kajti plameni so že metali svoj odsev na i bo g c ga Don Avguština in njegovega tovariša, ko sta oba rešitelja dospela na lice mesta ter prerezala * vezi. V trenutku, ko je bil ne srečni oče prost, je planil ua breg reke. Za trenutek je videl le zmešano maso konj in jezdecev, ki so sc borili proti brzo tekin-i reki ter drug drugemu ovirali pot naprej. Nekatere je potegnila vod« v sredino reke in drugi zopet so prišli ne breg. Med slednjimi se je za trenutek pojavil tudi Mestizo s svo jim bremenom in Don Avguštin je videl za trenutek obleko Rosari-'e nakar je jezdec naenkrat izginil za grmičevjem bombaža. V trenutku, ko je dvignil haeiendero krik bolesti, je čutil, kako ga je močna roka pritisnila na tla. Don Avguštin si ni še mogel pojasniti tega, ko je kroglja pri-; /ižgala par palcev nad njegovo glavo. Bil je Wilson, ki sc je ravnokar priplazil ter ga podrl na tla v trenutku ko je ustrelil nanj Main Rouge, ne da bi vedel Don Avguštin za to. — Vidite, — je rekel Amerikanee, — tam beži lopov ter se sramuje, da je zgrešil cilj. Ah, če mi imel le časa. da bi mogel zopet nabasati svojo puško! Nikakor pa nisem mogel dovoliti, da bi vam razbili glavo, potem ko sem vas rešil smrti v plamenih. Tekom tega časa je dospel zadnji indijanski jezdec na breg in1 tudi Main Rouge je izginil. Slednji pa ni bil sam. Oba stražnika Fa- j 1 ijana sta zavlekla slednjega, kljub njegovim naporom da se opro-i Mi .s seboj in stari r« nega t je prišel pri tem na pomoč s svojo silno močjo. — Zaupajte v Boga, — je rekel resni glas Sir Frederieka, ki se je medtem časom pnbiižal bregu, kjer je ogenj ugasnil v sled mokrote zenuljf. — Tam je eden, ki čuje nad vašo hčerko. Obkolili bomo, te pse, od vseh strani in niti eden njih ne bo uael. Pri teh besedah je pokazal Anglež s prstom na nasprotni breg j rekf, kjer je bilo postavljenih nekako dvajset vakerjev na konjih * * Ti greš lahko v Evropo — ne moreš pa j prinesti Evrope sem. Lahko pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.85. Vojna i« končana. AH hočeta videti etra- ^^^ a ne bitka, ki al ae vraile v Franciji* Bel- t olji. Rueijl. Italiji. Srtoljl. na Ane*eafcem i^ffl , Ifcfmi^W^^^M in druplh evropskih meatin? Ali heCea vi. MMJmat lj^JH^^^BA deti apooooe med aubmarini In bojnimi ^^^H ladjami na visokem morju? Boje aero- » J^^^M t planov v zraku? Oeieie. vaai In meata ^^/fl^V j uničena ter cerkve razdejane? V resnici SLA Vyj^MT vse strahote vojne, v katero je bil tam«. _ TJ aan ves svet. M V S^mm \ Vse to lahko vidia v ovojem lastnem ^ J|» \ domu brez stroakov, vse jasno In natan- ^^HiBsmLav /f eno a pomočjo naeeoa steroskopa. zadnje ^^P^HS^^SJI \ Iznajdbe. Vsi ti prizori so bili vzeti na l f bojiisčih In trn qledas nanje a stem stereo InGffiDIl skopom. jih bos videl tako jasne kot da ^^ UKSijU) bili v resnici. ČKanje časopisja In knjl« 1 ti ne more dati takesa Jasnega pojma i ato novega inzanlmivega za vsak dom. hočeš priateditl denar pošljite takoj naročilo, predno se mu cena zvlaa. Ne pošlji denarja naprej. Pošljite samo jO centov v stempaih kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga bos dobil na dom. P:» •akni na: UISilON PRACTICAL CO.. lOC&Milwauke* Ave.. Oeot. 128. Chicago. HI i In vsprieo tepra je prišlo v sree haeiendera zopet upanje. , — Poprlejte še nadalje, ttikaj in tam, — je nadaljeval Sir Fre leriek, -- povsod imamo zveste zaveznike. Anplež je pokaral v smeri ob reki navzgor, kjer sta stala Dia: ! I n IVpe na konjih in v isti razdalji ob reki navzdol pet mož v ka 1 :ioi, v kojih spremstvu se je nahajal velik pes. Haeiendero je takoj spoznal štiri lovce na bivole. Petega, ki j< '•i! videti pole? sieer junaškega Engine, kot velikan, pa Don Avjru Jtin na poznal. ! - (Daljo jntri.) Iz Slovenije ■■■■■■■■■■■■■I Bi f NAZNANILO IN ZAHVALA. Tu/niiu srcem naznanjamo so-j rodiiiltom in znaneem. da je ne-j mila smrt pobrala nam nepozab-; nej»a sinčka JOSIPA JAGODNIK. 1 Preminul je 6. februarja zvečer.! Pogreb se je vršil 9. febr. popol-i dne iz hiše žalosti na katoliško po-' i kopališče. , Naša najlepša zahvala sosedom, | j ki so nam prihiteli na pomoč ter ^ ''nas tolažili v žalostnem času; lepa: ; hvala družini Gerželj. ker so pri-j !šli na pomoč; posebna hvala teti, in Angeli Stanič, ki sta bili pri t i zadnji uvi našepra nepozabnega! > sinčka; srčna hvala tudi za po-1 , darjene vence, ki so jih darovali j ranjkemu v zadnji spomin, kakor ■ tudi Vsem onim, ki so ga spremili "" k zadnjemu počitku. ; . j Ti pa, sinček in bratee, počivaj f v miru. bodi ti lahka ameriška! j,j žemljica in na videnje nad zvez- i t dami! Žalujoči ostali: Anton in Ivana Jagodilk, starši Anton, bratee. 137« E. 53. .St.. Cleveland. Ohio. (21 2-1 2) iT j - Rara bi izvedela da svojega prijatelja JOŽEFA MUC, podoma-če Mrtineov id Lokviee, ter za svojo teto ANO RRUIvC, sedaj j omoženo SLAK; čula sem. da! iej se je nahajala o Milwaukee,) 'O; Wis. Prosim eenjene rojake, če o, kdo ve za nju naslov, naj mi ga e.j blagovoli naznaniti; ako pa sa-| ti; raa čitata, prosim, naj se mi ta-j ij, koj javita. — Jennie fckoff, 222 el! Empire St., Crrass Valley, Cal. iii (24-25—2) H—--:1 fj KRETANJE PARNIKOV in KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW TOEKA 1 La Savole ]25 Feb. Mavre ih ' Lapland {28 Feb. ' Antwerpen ' jr.; La Touralns |6 Marca I Havre "••New York I 6 Marca ! Cherbourg iij ' 1 . ' , ; Rochambeau I Mw» Havre •e -:------=-, Glede cen za vozne listke in vsa druga • oojasnila. obrnite ae na tvrdko FRANKSAKSEFt *7 CartlaM Rt. New Vnrk o-, ^^^, ^^^^^ Ozdravi katar ; ti JVVffl^ mehurja in od-i o- strani vse v 24 urah. .—. ■ e WmSm VMka_pU«la ^ I O J ^MUhF Varajte seponaredb,1 li. | ^^^ fc^^u-^i ; o-1 -<-i •H Dr. MOT J« uspeteo ozdravil na> dnho, boijaat, ataiuijo, vodenioo h- ————— ETC6, Jetra, ledldj _ šabdent bote. „ Čino na čudežen i ^^^^ n.čin. Bolečine CO MM ^T T i fm* }' tatiriiwA revmatt 1 se i *» / J n io /\ ^^ »«gmh, to!1 ' i if> mb aH kriiu; o.! rem, koine boles | v . nI, izpničaje, ogree. Molke aH ženske bolezni ali slabo kri se lab j ko ozdravi brez operacije v naj- i 18 krajšem času in po najnižji eeni j Uradna ura: ob delavnikih od I. dop.4» t \ pop. Ob nsdetjati ln praznikih: od 9. dot | Dr. JIN FUEY M0Y ki 3016nit Strict PITTS8UR6H, PA. | ii- ■ -1 S Dr.JKoler j 9S5 Liberty Ave Pittsbarfk, Pa. Was risatjlusi« llalisa | . , ^MA t>r. Koler je naj-1 ■loj starejM slovenski J adravnik. tpecia- a' liMt v rittaburrhu. • | " ki ima sa-Letito " ; ^Ba A prakso v fdra\1]e i ^^ nju vsth modklb bolezni- | — Zastrupljanje kr I _ vi zdravi s (U-1 I- i« l rum c i dr. prof. | Erlich. Imate mozolje aH raennr-. f ke po telesu v vrlu. ispadanje laa. ) bole£ln« v kosteh, pridite In tsPistlll vam bom kri. Ne čakajte, ker U bo lesen se naleze. Vse moAke bolexenl zdravim po e-krajftani metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuje zdravje, ne tekaj t«*, tcmvff pridite in jax vam ga bora _ »opet po*-mil. i n Hydrocele ali vndno kilo ozdravim v 3«. urah in sicer brez operacije. . Bolezni mehurja, ki povzročajo bo ' loine v kriiu in hrbtu in vtoalh tudi pri nuifanju vode. ozdravim a goto-v ostjo. | Revmatizem. trzanje, boleetna o tektine. srbeMre. AkroTle in draga kotne bolezni, ki nastanejo vsled ne«S-rte kr\1. ozdravim v kratkem fuu in ni potrebno leta t L I'r»dfie ure: vsak dan od I. ura zjutraj do S. zvečer: v petkih Od a zjutraj do 5. »opoldne: ob nsdsljah od a zjutraj do 2. popoldna. u« mm w RDRi HBBn ^^ nvn Rad bi izvedel za moje tri brate JOHNA, FRANKA in ALOJZIJA MIKLIČ. Doma so iz fare ■ Šmarje pod Ljubljano, podoma, če TomJetov. Ker ie več let ni-: sem slišal od njih, zato prosim; cenjene rojake, ako kdo ve za-'; nje, naj mi blagovoli naznaniti | njih naslov; ako pa to sami či-j t a jo, jih prosim, da se oglasijo svojemu bratu: Joe Miklich, 222! j Empire St., Grass Valley, Cal.! ^24-25_2) 'Rada bi izvedela za naslov JOE JAMKIKA Nahaja se največ v Virginiji, Minn., na boardu ' pri F. Klineu. Ker mu imam ne- | kaj važnega sporočiti, zato ga ' ! prosim, da se mi oglasi. Tudi ro-j ~ i jake prosim, da ga opozore na, ■ ta ogla«. — Anna Jamnik. 204! ' Bennett St., Pueblo, Colo. ■ -- -------- i il Kje je ADOLF LOVŠIN? Doma j ( j je iz Ribniee h£t. 36 in od leta j c 1 1906 se nahaja nekje v Colora-| di. Njemu pripada dedščina po < pokojnemu očetu Ivanu Lovšin, j , trgoveu in posestniku v Ribnici. Oglasi naj se na*: Ludovikj, Lovšin, Dolenjska cesta 101.1, Ljubljana, Jugoslavia. ,'01.25_o) i j . j. Rad bi izvedel za mojega prijate-i< lja FRANCA LOGNIČKAIL Ou! ". je pekovski pomočnik; delala j i *, sva skuapj v starem kraju na. }< Zgornjem Koroškem. Prosim ce- ji i j n,iene rojake, ako kdo ve za nje-|l 1 gov naslov, naj mi ga naznani,!I »! ali naj se mi sam javi. Pred tre-i mi leti se je>nahajal v Pennsyl-'i lj vani,ji. Moj naslov je: Bartol F.> Danek, 415 First Avenue S.,! -! South St. Paul, Minn. - (21-25—2) Rada bi izvedela za svojega brata DOMEN TIIIEL, doma iz Pod j bukovja, fara Krka pri Zatičini.! Pred desetimi leti mi je pisal iz! Calif orni je in od takrat nisem: več si'šala o njem. Cenjene ro-; jake ilrom Amerike prosim, če n- kdo ve za njegov naslov, da mi j ga blagovoli naznaniti, ali naj i 9 ga opozori na ta oglas ter se naj' sam oglasi svoji sestri. — Mrs ! ■ Mary šimee (rojena Tiliel). 27: East 38. St.. Cleveland. <~Vhio. (21-25—2) k _____________ • Žel m b.viKleii za svojo prijatelji-r! ^o JOHANO BREZOVA R, do-J' in a iz (.'ešnjie, fara St. Lenart. i Izvedela .sem iz starega kraja. ^ j da je šla k malo za monoj v A- ( i meriko, pa ne vem. ali je omo- * j žena in kje da se nahaja. Prosim " i eenjene rojake, če kdo ve zanjo. ^ da mi naznani njen naslov, za j kar mu bom zelo hvaležna. Če I pa sama bereš te vrstice, te pro-^ sim, oglasi se svoji prijateljici: IS Mrs. Fannie Campbell. 820 Addison St., Chicago, 111. Moje: prejšnje ime je bilo Vidic. ti- j j Rad bi izvedel za svojega bratran- J ^a ANTONA OERM, doma iz j j Velikih Lesc, fara Krka pri Za-j B' tičini. Že petnajst let nisem sli-; II j šal ničesar o njem. Imam mu j. i več važnega za povedati iz sta-[ j rega kraja. Cenjene rojake pro-I j sim, če kateri ve za njegov na-r ! slov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bra-| , | tranen. — John Pavčič. .^612 ' East 82. St., Cleveland, Ohio. Ift&EU DOBRE DOGAKJE. I Plačam visoke cene In Imam najbolj 51 lea v Texas. Nanravite lahko dvakrat toliko kot pa dagje v močvirjih ker ne morete delati več dol po vsa-. j kem dežju. MoJ les Je a a visokem Id j nikdar prtplavljen. Max Fleiseker^SS i j Lewis Si, Memphis. Temi. 24x l Cnsulich Line Direktna pot m Grško in . t Trsi rarnik President Wilson odplnje 9. marca Parnik Arreatina odploje 30. marca Parni ki odplujajo od pomola t. o* vznolju 41. ulica, lo. Srooklyn Z s cans In tfruos Inform sel Js sa obrnit« na PHELPS BROTHERS & CO. Paaaangar Ospsrtman« 4 West Street New York PISKA IZ STAREGA KRAJA imajo v našem uradu sledeči: JOŽEF GORNIK od žene iz [Martinjaka. Svoječasno je bil v iClevelandu, Ohio, na 1422 Kast j 53. St. ALOJZIJA MIKLIČ. omožena SMITH, od svoje hčere Antonije iz Drage. j ANA POJE od Fraujice Zba*-jnik iz Oabra. Svoječasno je bila na 212 Graham Ave., Brooklyn, I N. Y. i | LOUIS MODERO od Giovanni jModerc iz Gorice ter od brata in i svaka. JOHN GALLAN od Mijo Celi 'na iz Petrin ju na Hrvatskem. ; JOHN RUDOLF od lvauke Uu jdol'f iz vasi Rasna. Svoječasno jo j bival v Riehwoodu, W. V a., Camp ! 50. i LUKA J AM NIKAR fMl svojega ^brata iz Rožne doline. 1U je pri .vojakih pod iinenoin Jeninger v iNogales, Ariz. JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je delal v Brooklyn u, N. V., od svoje ,žene Ivane Ivane Meglič iz IJuh-I ljane. URBAN' STRAŽt§AR od Ude 'ne StražiAar iz ftlrufce. ; IGNACU MASTEN od Ane ■Masten iz vasi Sredice na 1 skem. J JOŽEF ŽAGAR o!Rad bi izvedel za naslov svojega brata JANEZA PLANINO. On biva nekje v West Virginiji, v Morgantownit. pa ne vem box številko. Ako kdo rojakov ve za njegov natančen naslov, ga prosim, da mi ga naznani, za kar mu bom hvaležen; ako pn j sam čita ta oglas, naj se pismo-|j no javi svojemu bratu: Panl cJ Planine, Box 396, Royalton, Til. I Cene mesu na Dolenjskem. ' V Črnomlju so cene za goveje ■ meso po 12 K, za telečje meso po; 8 K, voli se pa od tam prodajajo, na Hrvatsko po 16 K. Jasno je.! da mesar sploh ne more prodajati; mesa, če naj plača živino skoraj; za polovico diaije kot bi smcl| prodajati meso. Kmetu pa tudi ni i zameriti, če živino da raje tistemu, ki mu plača mnogo več, kot mu. more plačati mesar. Krive so raz-' more. Prašiči naprimer so nedavno bili na Dolenjskem še po 12 in 15 K. Vnovčevalnica pa je potre-1 bovala za Trst večjo množino pra-! šičev. in da jih je hitro dobila, jih: je plačala po 8 K dražje pri 1 kg.: Nabrala jih je tedaj 131. Od tedaj j»a so cene ^a domače prašiče splošno po do 25 K. i { Iz Črneč na Koroškem. > Na sv. večer je prvikrat nasto-j pila naša šolska mladina, da i>oku-že, kaj se je naučila v kratki dobi. i kar se poučuje v pravem jugoslo-jvanskem duhu. Pred lepim božič-, nim dreveseem — mnogo otrok je je sploh prvikrat videlo — so šo-; • larice zapele več božičnih pesmi, j 16 deklet je deklamiralo prav do-1 bro razne božične pesmi, naš vrli L Stanko pa Gregorčičevo "Kmet-jski hiši,?. Vsi otroci so S3 tudi ob-, darovali in sledila je tombola. — I Na novega leta popoldne pa je na-) stopilo ob zelo veliki udeležbi poslušalcev prvikrat naše žensko J društvo s svojo prireditvijo, ki se J je kaj primerno začela z izborno deklamirano pesmijo "Naprej". jiSledilo je prav ljubko petje šolske » mladine ter ženskega zbora in tri I šaljive igrice: 4'Kaznovani šalji-vec'4sestnikov sin. 25 ! Ct. Ivan Tie. hiralec. 51 lejL. Katarina Turk, eerkovnikova dovat 72 let. ' j Marija Franrič, tesar jeva žena, »7 let. Marija Franke, žena orožniške-ra stn i/.mojstra v pok., 73 let. I Alojzij Uher, špe »Irani. Lahke vam poka tam več dokazil naftita rojakov, katere eem ozdravil. Jas aam K^j ozdravil, ke Si u>i nioo mali. Ne Čakajte. Pridite k meni W&2 »rodno Je ensposns. Cene oo take. da jm lahke veakde zmore. PralakavS brezplačna. Pref. Dr.EG.iAK> ItICIJAkaT S9 SMITHriELO STRttT PITTMURCN, PA. DOCTOR L O R E N Z gk COINI SLOVENSKO OOVOftEČI ZDRAVNIK liL f, T. ftPKCIJALIST MOtKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. f^Žk. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz Mm ie sdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezeu, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju mnžlHV bolezni. Zato iS« morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje. Jes ozdravim saetrupijene krt. mazulje In iloe po tslaen. bolezni v snu. Ispadanje laa. bototlno v keeteh. atare rane, tivčne bolezni, oolabetoot. bolezni* ^wrtarK Isdcah, jetrah In Salodcu. r menico, revmetllsem. katar, zlate tU«. Uradne urs ee: V ppndzl)sk. arodak In petkih od S. ime stvtre) Se S. pspslinsb V torkih. Četrtkih In eebotah etf S. ure zjutraj do S. V9W iviiifo M ^ ur^ pIpoMu^ PO POtTI NK ZDRAVIM. PRIDETE OSEBNO. NC POZA BIT C IME IN »____NASLOV. Dr. LORENZ m p— nromscH, pa NokeSori drupl zdravniki rablje tefceaCa^da vaa^raaumajo. Jas snem hrveteko