Naročnina za Ljubljansko	HL	H	|H H|	IH	Uredništvo	Ljublj*na.
letno 100	9	m	BH	ln^__ gHg g^JBt Ba Gregorčičeva ulica 23. Tel.
inozemstvo	za	■■	H|	„	Gregor,
leta 50 lir, za V« leta 25	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
Ur, mesečno D lir. Te v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in tozl se v Ljubljani	Časopis za trgovino, Industrllo. obrt In dmnarnlitvo nici v Ljubljani St. 11.953.
Izhaia ”*£*	Ljubljana.	petek 17. decembra 1943	Preis	■	cena	L	Q'80
Od svobodne trgovine do politike veleprostora
Skorai nepopravljiva škoda
Cela generacija bo morala pridno in požrtvovalno delati, da se popravi škoda, ki so jo povzročili v Ljubljanski pokrajini komunisti. Da navedemo le en primer: Po mnenju naših stavbenih stro-kovnjakov bo treba samo za obnovitev razdejanih in požganih kmetskih hiš ter drugih poslopij 250 milijonov zidakov. Vse naše opekarne pa morejo na leto izdelati približno 12 milijonov zidakov. 20 let bodo torej potrebovale samo naše opekarne, da napravijo za obnovo razdejanih hiš potrebno opeko. Dejansko pa bo obnovitveno delo trajalo še mnogo delj, ker so razdejane tudi ceste in železnice in se bo mogla potrebna opeka dovoziti v nekatere kraje I te z na j večjo težavo in šele potem, ko bodo prometne zveze znova urejene,
Samo ta primer kaže, s kakšno brezvestnostjo so se pri nas uničevala poslopja in kako je bil ves ; »osvobodilni boj« pri nas samo { prava gospodarska katastrofa za vso pokrajino. Ali tudi ta katastrofa nekatere ljudi še ne bo iz-pametovala?
-----
Kupovanje blaga pri stalnih trgovcih
Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani, razglaša:
Po nalogu nemškega svetovalca za prehrano pri šefu pokrajinske uprave v Ljubljani sinejo nabavljati od 1. januarja 1944 vsi potrošniki brez izjeme racionirana živila le pri svojem stalnem trgovcu v oni občini, pri kateri »o prejeli živilske nakaznice, kot je predpisano v členu 7. uredbe Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino z dne 24. IV. 1942 o ureditvi racioniranja živil.
Gostinski obrati smejo izjemoma izdajati lirano onim gostom, ki se hranijo pri njih samo predhodno, tudi na odrezke živilskih nakaznic, ki jih je izdala katera druga občina.
V	Ljubljani sme menjati potrošnik trgovca v primeru preselitve ali podobnega tehtnega vzroka le z odobrenjem Prevoda, Novi trg št. 4/II, soba št. 12. '
Potrošnik, ki se preseli v mesto od drugod, mora najprej zamenjati svojo dotedanjo živilsko nakaznico pri Mestnem preskrbovalnem uradu v Ljubljani (Batova palača) in potem prijaviti Prevodu (Novi trg št. 4/II soba 12) trgovca, pri katerem želi kupovati racionirana živila.
Trgovcu, ki bi kljub tej odredbi izdal racionirano blago potrošniku, ki ni njegov, pri Prevodu vpisani odjemalec, ali bi predložil večje število odrezkov kot je upravičeno, bo Prevod odvzel prodajo •'acioniranih živil.
Peki ob ljubljanski mestni meji, ki so prodajali kruli tudi na odrezke živilskih nakaznic, katere so izdale obmejne občine, lahko še nadalje prodajajo kruh kot dose-daj, ako se dogovorijo s sosednjo občino, da jim bo dajala krušno moko za odrezke živilskih nakaznic njenih občanov. Predrto izda °bniejna občina peku moko, se mora prepričati, da ni celotna po-faba moke pri trgovcih v občini pekih .prekoračila ono količino, ki ustreza številu izdanih živilskih nakaznic za moko v dotični občini.
V	dunajski izdaji lista »Volki-scher Beobachter« piše dr. Ludolf Haase o temeljnih razlogih za novo politiko evropskega veleprostora. Nit njegovih izvajanj je naslednja:
Ce mislijo sovražniki Nemčije, da morejo danes uničiti nemško silo z bombardiranjem nemških velemest, je to ravnanje silno podobno lakotni blokadi v prejšnji vojni, ko je zaradi te blokade umrlo 700.000 Nemcev. Ista barbarska sredstva naj bi tudi sedaj strla nemško odporno silo.
Čeprav sedaj ne bomo dali zmage iz rok, ne smemo pozabiti, da je mogel sovražnik uporabljati te metode le zaradi naših napak. Ce bi bil rajh v skladu s številom svojega prebivalstva leta 1914. znatno večji, bi mogli 1. 1914. tri-umfirati nad lakoto. Ce bi pa imel vsak Nemec toliko zemlje, kakor jo ima Amerikanec, bi se mogla naša mesta tako razširiti, da bi postal zračni teror brez smisla.
Naša prostorna ozkost je posledica našega razvoja od srednjega veka dalje. Nasprotno pa je postala Anglija velika, ker je drugim jemala velikanska ozemlja in dostikrat tudi le zato, da jih ni imel nihče drug. Tako je oropala druge narode za kolonije, istočasno pa se je začela mednarodna industrializacija ter so bile z gesli židovskega marksizma in svetovnega bratstva potegnjene v mednarodno industrializacijo tudi nacionalne države.
Namenoma je Anglija iz sebičnih razlogov gojila po delu deljeno svetovno gospodarstvo, da je dobil odjemni trg odločilen vpliv na obratni sistem kmetijstva. Zaradi tega je industrializacija pregnala gojitev žita v Ameriko, ovčjerejo najprej v Rusijo in nato v Avstralijo, ekstenzivno živinorejo pa v dežele ob La Plati. Hkrati je zvabila Anglija druge narode k priključitvi na to svetovno gospodarstvo, • ker se je v glavnem razvijalo v mejah njenega imperija. Konec tega razvoja je bil, da je bilo svetovno delo razdeljeno na posebne gospodarske province, kar je povzročalo velika preseljevanja proizvodnje, da so bili vsi narodi medsebojno odvisni in da je morala nastopiti svetovna katastrofa, kakor hitro ni več funkcioniralo to svetovno gospodarstvo.
Staro svetovno gospodarstvo je razpadlo in se ne more več obnoviti in zato moramo Nemci in vsi Evropci v bodoče načeloma z lastnimi ukrepi skrbeti za ozdravitev gospodarstva.
Namesto po delu razdeljenega svetovnega gospodarstva stopi v bodočnosti izravnava veleprostor-n inskega gospodarstva, h kateremu bo spadalo tudi gospodarstvo evropskega veleprostora. Pri tem veljajo kot osnovna načela: kritje potrebe namesto liberalnega dobičkarskega gospodarstva, upora-
Darujte za Zimsko pomoč!
Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinijevi ulici 4/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoli«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16580.
Kdor hitro da, dvakrat da!
ba ne ravno prevelikega števila ljudi v Evropi za produktivne poklice z omejitvijo manj važnih, in zavarovanje našega človeštva po naših domačih bioloških zakonih. Tako pridemo po razbitju prostorne ozkosti do uspešne odpornosti proti blokadi in do sodelovanja evropskih narodov, kar bo omogočilo polno zaposlitev vseh naših gospodarstev. Blagostanje bo potem odvisno od načrtnega dela in ne bo več odločal kapital.
Plemenske, državne, socialne, pravne in nravne vezi bodo novi Evropi zopet samo po sebi umev-
pogoji na Jugovzhodu je tudi Hrvatska, ki razpolaga z znatnimi kmetijskimi produkcijskimi rezervami, ki jih skusa sedaj hrvatska vlada na vse mogoče načine mobilizirati.
Od celotne hrvatske površine v izmeri 10 milijonov ha je samo 5.7 milijona ha obdelane, zemlje. Ker ima Hrvatska 6.6 milijona prebivalcev, bi prišlo na en kvadratni kilometer 65.5 ljudi. Ce pa se upošteva, da se more samo polovica vse zemlje kmetijsko izkoristiti, se dvigne gostota prebival stva na 117. Ce se pa odštejejo še malo donosni kraški kraji, se dvigne gostota prebivalstva na 163 ljudi, da pride na vsakega prebivalca samo 0.03 ha res produktivne zemlje. Zato si prizadeva hrvatska vlada z vsemi sredstvi povečati površino obdelane zemlje in zvišati donos zemlje. To je tem bolj potrebno, ker je v primeri z Nemčijo donos hrvatske zemlje zelo nizek. V zvezi s temi prizadevanji skuša hrvatska vlada tudi na novo urediti dedne določbe, ker povzročajo sedanje preveliko razkosanost posestev. Po statističnih podatkih za leto 1931. je bilo 73.5°/o vseh kmetijskih gospodarstev na Hrvatskem malih posestev z manj ko 5 ha površine. Več ko tretjina vseh posestev ni imela več ko 2 ha.
Zaradi različne klime in zemlje se posamezne hrvatske pokrajine zelo razlikujejo po načinu obdelave zemlje in njeni donosnosti. Najbolj plodni kraji »o v severno-vzhodnem delu države med Savo in Dravo in v severni Bosni, Odjugo-zapada proti severovzhodu, t. j. od Krasa proti nižini se> stopnjuje donosnost zemlje. Od vse obdelane zemlje odpade na njive 51.5%, ki je po povprečnih številkah iz leta 1929. do 1939. obdelana največ s koruzo (36.3%) in pšenico (23%). Povprečni donosi so znašali 15.3 oz. 10.5 stotov na ha. Na vse druge žitne vrste odpade 17.2%. Najbolj se goji ječmen (6.4%) in oves (6.1%), dočim se druge vrste goje le v nekaterih krajih. Gojitev zelenjave zavzema Le 7.2% vse obdelane zemlje. Zanimivo je, da se navaja krompir med zelenjavo in da se goji krompif samo na 4.7% vse obdelane zemlje. V primeri s srednjeevropskimi donosi »o donosi na Hrvatskem zelo majhni. Tako se pridobi na ha samo 60.4 stota krompirja, kar je približno ena tretjina nemškega donosa. V
ne, dočim bo amerikanizem zahtevat diktaturo cen, moč zlata, zato svobodo gibanja in mednarodno povezanost narodov, a tudi monopole, ki morajo povzročiti ne-končljiva trenja in s tem vedno nove vojne. A tudi britanski otok bi si mogel zagotoviti svoj obstoj le v evropskem gospodarskem vele-prostoru, ker v amerikanskem sistemu ne bo več mogel biti izvozna dežela, ker nima več kmetovalcev ter bodo milijoni Angležev po vojni brezposelni. Katastrofa, kakršne se ni mogoče zamisliti, se bliža Albionu.
manjši meri se goje še zelje, fižol, čebula in grah.
V	plodnih krajih Srema in Slavonije se goje zlasti krmila, ki zavzemajo o.o% vse orne zemlje. Zlasti se goji rdeča detelja (2.4'Zu/o), lucerna (1.2%) s povprečnim donosom 40 stotov na ha. Tudi gojitev industrijskih rastlin je malo pomembna, ker zavzemajo te samo 1.8% vse obdelane zemlje. Najbolj se goji konoplja, ki daje na ha 10.6 stota čistega tkiva. Sladkorna pesa in lan se gojita približno v isti izmeri v vsej Hrvatski, ogršči-ca in sladkorna pesa samo v Sremu in sosednih krajih, tobak pa
v	Hercegovini in južni Dalmaciji. Povečanje obdelane zemlje je tu mogoče samo z zvišanjem storilne sposobnosti predelovalnih obratov. 43.6% vse kmetijske koristne površine zavzemajo pašniki in travniki in sicer prvi 27.8%, drugi pa 15.8%. Posebno dobro pašo nudijo bosanski planinski pašniki. Vinogradi zavzemajo ,1.4% vse obdelane zemlje in dajejo na ha povprečno 20.6 hi vina. Sadnih dreves je bilo naštetih 24.4 milijona ter se je naštelo 14.7 milijona češpelj, 2.5 milijona jablan, 1.7 milijona hrušk, 1.2 milijona orehov in 1.8 milijona oljk.
Ugodni pogoji za intenzivno živinorejo so le v nižini med Savo, Donavo in Dravo ter v porečju Kolpe, ker so tu velike količine visoko vredne krme. Gorati del dežele dopušča kvečjem ekstenzivno živinorejo, dočim je v jugoza-padnem delu Jadrana skoraj nemogoča. Kmetijska produkcijska politika skuša zboljšati domače pasme ter zopet dopolniti zaradi vojne močno zmanjšano število živine. Število konj je padlo med vojno za 25%, goveje živine za 40%, prašičev in koz pa celo za 50 odstotkov.
Razlogi male donosnosti hrvat-skega kmetijstva so različni. Le v redkih pokrajinah je v navadi ko-lobarenje in v vsej deželi prevladuje enkratno sejanje. Tudi oskrba s semeni se mora znatno zboljšati. Zaradi malega števila živine primanjkuje gnoja, umetna gnojila pa se uporabljajo le malo. Tudi obdelovanje zemlje se mora še znatno zboljšati. Primanjkuje tudi kmetijskih strojev. Na približno
900.000	kmetijskih obratov pride samo 400.000 železnih plugov. Prizadevanja hrvatske vlade imajo v zadnjem času ta cilj, da se sistematično goji kmetijstvo in da zavzema hrvatsko kmetijstvo v
evropskem kmetijstvu ono mesto, ki mu gre po svojih naravnih pogojili.
t Viktor Cencič
V	sredo je umrl urednik »Slovenca« g. Viktor Cenfič, star 60 let. Kot novinar se je začel udejstvovati že 1. 1905. v Trstu, nekaj let pozneje je deloval v Mariboru, od začetka prve svetovne vojne pa je bil urednik »Slovenca«. Novinarskemu poklicu je bil vdan z ljubeznijo in dičila ga je zgledna stanovska in tovariška zavednost, ki je izkazana z njegovim požrtvovalnim delom v odborih novinarske stanovske organizacije ter priznana z ugledom, ki ga je užival med slovenskimi novinarji. S svojim lepim značajem si je Viktor Ctenčič tudi izven stanovskega kroga pridobil mnogo prijateljev, ki ga bodo s poklicnimi tovariši vred ohranili v dobrem in častnem spominu.
žigosanje osebnih oblačilnih nakaznic
Okrajno glavarstvo v Ljubljani je razposlalo na vse občine naslednjo okrožnico:
Dodatno k okrožnici Vili št. 1562/1 z dne 4. decembra 1943 odrejam zaradi nastalih razmer, da morajo biti oblačilne nakaznice, izdane po naredbi št. 203 od 1. novembra 1942 (Sl. 1. 69/1942) in podaljšane z naredbo št. 93 od 21. septembra 1943 (Sl. 1. 77/1943) vi-dirane edino le po okrajnem glavarstvu v Ljubljani, sicer so neveljavne.
Zato odrejam, da se žigosajo vse (tudi nakaznice, ki so jih naslovi že žigosali) oblačilne nakaznice na sedežu občine po uradniku tuk. glavarstva. Datum žigosanja se bo naknadno javil. One osebe, ki radi nujnosti že uporabljajo sedaj vidi-rane nakaznice, naj jih osebno predlože v sobi št. 25 tuk. urada, da se žigosajo. — Okrajni glavar: Mnršič s. r.
Velikodušno darilo
Za Božič je darovala trgovka gospa Anica Janeš za brezposelne novinarje lir 500.—, Podpornemu društvu za gluhonemo mladino 500, za mestne onemogle v zavetišču v Japljevi ulici 500 in Društvu slepih 500 lir.
Denar se lahko dvigne pri upra-
vi	»Trgovskega lista«, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica.
živila se prodajajo le proti takojšnjemu plačilu
Živila, dodatki za božič, vštevši žganje, bodo trgovci z živili prodajali le proti ’ takojšnjemu vplačilu. — Združenje trgovcev v Ljubljani.
Lan v Dobrudži
Med delniško družbo »Siidost-ropa« v Sofiji, nemško in bolgarsko vlado ter neko privatno bolgarsko trgovsko tvrdko je bila sklenjena pogodba o pridelovanju in industrijski uporabi lanu v Dobrudži. Lanene njive v Dobrudži, ki so že letos obsegale nad 1000 ha, nameravajo že prihodnje leto razširiti za 50%. Lan se predeluje v dveh tovarnah, v katerih dela nad 400 delavcev. Stroji teh tovarn so nemškega izvora. Pridelovalcev lanu je bilo letos okrog 8000.
Hrvatske kmetijske proauKCuske rezerve
Dežela z ugodnimi kmetijskimi
»TRGOVSKI LIST«, 17. decembra 1943,	Štev.	101.
Jubilej g. Tomaža Mencingerja
Ugledni ljubljanski trgovec in meščan g. Tomaž Mencinger je te dni dopolnil 70. leto svojega pridnemu in poštenemu delu posvečenega življenja. Na svoji življenjski poti »e je izkazal kot vreden in zgleden član narodnega občestva, ki je s svojimi vrlinami mnogo koristil svojemu stanu in skupnosti ne samo po velevanju dolžnosti, temveč tudi po nagibu dobrega srca.
Rodil se je v Brodu pri Bohinjski Bistrici in ker ga je iz kmečkega doma gnalo v svet, se je izučil trgovine v raznih krajih Istre, v Trnovem pri Ilirski Bistrici ter v Ljubljani, kjer se je že 1. 1901. osamosvojil. Stanovski tovariši so pravilno ocenili njegove sposobnosti in vrline in svoje zaupanje so mu zkazali s tem, da so ga po prvi svetovni vojni izvolili v odbor stanovske organizacije, katero je s svojo zavednostjo in požrtvovalnim delom čvrsto podprl na poti izgraditve in razvoja. Tudi Ljubljana se je oddolžila svojemu uglednemu in priljubljenemu občanu. Tomaž Mencinger je bil že 1.1919. izbran za ljubljanskega meščana.
Dolga desetletja poštenega poklicnega dela in vnetega prizadevanja v korist skupnosti so jubilantu v čast in ponos, naše čestitke k lepemu življenjskemu prazniku pa so združene tudi z željo, naj bi imel g. Tomaž Mencinger še dolga leta tudi to veselje in zadoščenje, da se taki napori in nazori, kakršni so njegovi, jped nami cenijo in posnemajo.
Denarništvo in zavarovalstvo
JOS. L. ŠILIH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
vodov, v 1. 1930. pa je trpela zaradi agrarne krize. Prišlo je do reorganizacije in sanacije banke ter so se odpisale odprte rezerve.
V	zadnjih letih pa se je likvidnost banke povečala, 1. 1940. pa je mogla banka resignirati na zaščito in vse ugodnosti. Z novo banko se bo utrdil vpliv dunajskih bank na Jugovzhodu ter se povečala trgovina s Srbijo. V zvezi s tem je treba omeniti, da je tudi beograjsko Bančno društvo s prevzemom podružnice praške
Kreditne banke povečalo svoje posle. Z ustanovitvijo Jugobanke sta vodilna dunajska zavoda Lan-derbanka in Creditanstalt neposredno po njima bližnjemu zavodu zastopana v Beogradu in v Zagrebu.
*
Iz Madrida poročajo, da je španska pezeta v razmerju do angleškega funta popustila od 40,5 na 44 pezet. Prvič po decembru 1940. se je spremenil tečaj pezete. Sprememba je nastala zaradi nameravanih velikih angleških nakupov pomaranč v Španiji.
Gostilničarski vestnik
Poštna hranilnica v Ljubljani
vabi vse svoje hranilne vlagatelje, ki so na kakršen koli način izgubili svojo hranilno knjižico, da izgubo hranilne knjižice osebno javijo najkasneje do konca t. m. pri blagajni zavoda zaradi uvedbe postopka za priznanje njihove terjatve pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu.
Nova banka v Beogradu
Dunajska Landerbank in njej blizu stoječa Dresdner Bank sta ustanovile v Beogradu z glavnico 12 milijonov din novo banko: Jugobanko. Nova banka bo prevzela posle podružnice Hrvatske deželne banke v Beogradu, ki se je v letih 1920. do 1941. imenovala Jugoslovanska banka. Ta banka je že spadala v interesno sfero L&nder-banke, prvotno pa je bila tesno povezana z Zivnostensko banko v Pragi. Prevzela je več drugih za-
Božičnica za strežno osebje
Pokrajinska delavska zveza v Ljubljani nam je poslala naslednji dopis:
Kolektivna pogodba določa za strežno osebje v gostinskih obratih, veljavna od 1. I. 1943, v čl. 10. božično nagrado vsemu strežnemu osebju v predpisani višini. Podpisani oddelek trg. delojemalcev naproša naslov, da opozori na to izplačilo božične nagrade z okrožr nico vse svoje člane v Ljubljani in — kolikor je to izvedljivo — tudi v ostali pokrajini.
Po predlogu Sindikata delojemalcev gostinske stroke se naprošate, da predlagate in priporočite svojim članom sledečo božičnico. Strežneifui osebju I. kategorije 120.— lir, 11. kategorije 110 lir, lil. kategorije 100,— lir, IV. ka-tegorije-vajencem 80.— lir.
Istočasno se naprošate, da predlagate svojim članom tudi izplačilo božičnice vsemu ostalemu pomožnemu osebju (tudi nestrežne-mu), in sicer eno četrtino plače kot božičnico.
*
Uprava Sindikata priporoča članstvu, da po možnosti in po lastni presoji ustreže prošnji Pokrajinske delavske zveze, posebno glede izplačila božičnice osebju, ki ni zaposleno z neposredno postrežbo gostov, in torej zanj ne velja kolektivna pogodba.
Opozarjamo vas pa, da je po čl. 10. kolektivne pogodbe izplačilo božične nagrade obvezno za vse osebje, ki je zaposleno z neposredno postrežbo gostov, v višini četrtine mesečnega pavšala.
Božična nagrada za to osebje znaša po kolektivni pogodbi:
Strežno osebje: Ekstra in I. kategorija: I. Chef de salle in plačilni natakar 112.50 lir, II. kategorija 106.25 lir, III. kategorija
87.50	lir; II. natakar: ekstra in I. kategorija 112.50 lir, II. kate-
m
gorija 106.25 lir, III. kategorija
87.50	lir; 111. nekvalificirano strežno osebje: III. kategorija 75.— lir, IV. kategorija 75.— lir; IV. vajenci: po enem letu učenja 5 lir, po dveh letih učenja 12.50 lir.
Prispevki gostov za »Zimsko pomoč«
Šef pokrajinske uprave v Ljubljani nam sporoča, da bo v kratkem izšla uredba, ki bo med drugim določala, da se bo dne 31. decembra 1943 in dne 1. januarja 1944 pobiral od vsakega obiskovalca gostinskih obratov v Ljubljani za vsakokratni obisk lokala znesek lir 1.— za »Zimsko pomoč«.
V	ta namen bo odbor »Zimske pomoči« po svojih organih razdelil med vse gostinske obrate v Ljubljani, posebne bloke s kuponi. Vsak posetnik gostinskega obrata je dolžan ob vsakem posetu odkupiti od imetnika gostinskega obrata takoj ob vstopu v lokal kupon za 1.— liro. Taki posetniki, ki prihajajo v lokal samo po službenih poslih (n. pr. poštarji, stražniki, dobavitelji, kolporterji i. p.) seveda niso dolžni odkupiti kuponov. Pač pa plačajo ta prispevek tudi oni, ki kupijo pijače in jedila za dom (v prodaji čez ulico).
Za natančno izvrševanje predpisov te uredbfe, bodo pazili posebni kontrolni organi, postavljeni od odbora »Zimske pomoči«. Teni organom bo odbor »Zimske pomoči« izdal ivosebne legitimacije, katere so ti organi dolžni pokazati na zahtevo imetnikov gostinskih obratov. Ti organi bodo po zaključku nabiralne akcije proti potrdilu prevzeli od imetnikov gostinskih obratov zbrani denar za prodane kupone in preostale bloke.
Pripominjamo k tej naredbi, da se bo ta prispevek pobiral le od gostov, in to od vsakega, ne gre pa na račun gostinskega podjetnika. Prosimo vas in vam priporočamo, da strogo izpolnjujete navodila v tem smislu, da pridobite čim
Specialna trgovina otroških potrebščin
JO/S* A. ENGELMAN
LJUBLJANA, Tavčarjeva 3
OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE * ZIBELKE * POSTEUICE * VOZIČKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA
več prispevkov in da pri nikomur ne oeiaie izjeme, ampak, aa ou vsakega) jzalnevate prispevek m mu izročite kupon. Opozarjamo vas tudi na kazenske sankcije, ki jih predvideva naredba za vsako kršenje predpisov, bodisi po gostih, bodisi po imetnikih gostinskih obratov. Prepričani smo, da vsi gostUničarji uvioevajo velik dobrodelni namen iu da čutijo socialno do svojih bratov, ki so vse izgubili in ki nimajo danes ne strehe ne kruha, ter se bodo zato resno potrudili, da zbero čim več prispevkov. Zato pričakujemo od vseli podjetnikov sodelovanje in vso podporo pri izvajanju socialne akcije.
Podrobna navodila za izvajanje-te akcije vam bodo ustno dali kontrolni organi »Zimske pomoči« ob razdelitvi kuponov.
Nakup blaga
Ponovno vam sporočamo zahtevo »Prevoda« in »Mestnega prehranjevalnega urada«, da smete odrezke živilskih nakaznic od gostov predlagati v nabavo racioni-ranih živil izključno le Mestnemu prehranjevalnemu zavodu (Mestni dom v Ljubljani), ne pa, kot to nekateri delajo, svojim trgovcem špeceristom.
Sklicujoč se na našo okrožnico št. 21, s katero smo vas obvestili, da bo uveden z Novim letom »Vpisnik« za racionirana živila, vam sporočamo, da predložite vse odrezke decembrskih živilskih nakaznic »Prehranjevalnemu zavodu« najkasneje do 8. januarja 1944, da vam bo le-ta mogel ugotoviti saldo in ga vpisati v novi register (Vpisnik), katerega boste z od Prevoda potrjenim saldom za konec leta 1943. prejeli, kakor vam bo tam sporočeno. Ob predložitvi decembrskih odrezkov, prinesite s seboj v Mestni dom tudi register, ki ga sedaj vodite. Pavšalno nakazana živila, bo verjetno Prevod sam vnašal v Vpisnik, kar se vam naknadno sporoči.
Z odločbo »Prevoda« smejo gostinski obrati izjemoma dajati hrano tudi onim gostom, ki se hranijo pri njih samo prehodno, in to tudi na odrezke živilskih nakaznic, ki jih je izdala katera druga občina. Odrezke pa je treba predložiti le Mestnemu prehranjevalnemu uradu.
Da se vsi odrezki živilskih nakaznic od gostov predlagajo izključno za nabavo novih živil le Mestnemu preskrbovalnemu uradu, je važno tudi radi tega, ker se iz teh odrezkov ugotovi promet, od katerega je odvisna tudi količina zadrugi pavšalno nakazanih racioniranih živil. Če je odrezkov
malo, je Prevod na stališču, da je-majhen promet in mala jrotrošnja in zato pavšalne količine tudi zniža. V vašem lastnem interesu je, da se ravnate po teli predpisih.
Decembrske odrezke predlagajte še na dosedanji način Prehranjevalnemu uradu, januarske odrezke pa, ki jih boste predložili šele v začetku februarja 1944 iu ne prej, pa boste predlagali Prehranjevalnemu zavodu po odredbi Prevoda na posebni tiskovini, ki jo bo založil Sindikat. Najmanj 10 teh izvodov boste morali odkupiti od Sindikata. Opozarjamo vas, da boste vse odrezke od nakaznic gostov smeli in mogli predlagati samo na podlagi tega obrazca.
Sindikat gostinskih podjetij.
Gospodarske vesti
Opozorilo!
Opozarjamo p. n. konsumente, da je g. Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste stavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po '/t kg, katere P« ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova i> površina na kateri se nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet g. Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve.
škatle Sedlarja Ivana sploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo radi gornjega uvedli/ sodni postopek.
3
FH.
FRANCK INDUSTRIJA KAV0VINA D. D., prej
Hinka Francka Sinovi d. d., Zagreb.
Italijanska vlada je sklenila ustanovitev enotne delovne fronte z izključitvijo kapitala in uvedbo enotne delavske knjižice. S 1. decembrom se zvišajo vsem delavcem plače za 30 odstotkov razen onim delavcem, katerim so se mezde zvišale že v zadnjem četrtletju.
Na Hrvatskem se je zvišala cena za dnevnike od 6 na 10 kun za posamezno številko.
Hrvatski minister za gozdove in rudnike je dobil pooblastila, da izda posebne predpise za zasebne gozdove na Krasu, ki ne presegajo 30 ha, da bi se ti gozdovi racionalno upravljali.
Pri hrvatskem kmetijskem ministrstvu se je ustanovil poseben oddelek za načrtno gospodarstvo. Oddelek naj bi vzgajal kmete za racionalno obdelavo zemlje. Oddelek bo nadalje dajal kmetovalcem semena in jim dobavljal kmetijske stroje. Lansko leto je hrvatska vlada uvozila kmetijskih strojev za 100 milijonov kun. Stroje je potem oddala zadrugam in posameznim kmetovalcem. Zlasti se bo gledalo na to, da se v Bosni nadome-ste leseni plugi z železnimi.
Bolgarski finančni minister je izjavil, da velja dodatni davek na sladkor v višini 100 levov za kg sladkorja samo za sladkor, ki se porablja za izdelavo slaščic in alkohola, ne pa tudi za sladkor, ki je namenjen za potrebe civilnega prebivalstva.
Madžarsko kmetijsko ministrstvo je določilo v okolici Budimpešte
180.000	ms veliko posestvo, za ustanovitev visoke šole za vrtnarstvo.
it 124 grah
barva, plesira in kemično s n a š i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 3 Telefon it. 22-72.
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Cff	nVAflaia	v	za	nočno luč, zaklonišča,
3VIS«C |llUUd|dV grobove itd. dokler traja zaloga:
Žar — Svela G. MAHER. Ljubljana, Rimska cesta 16/1.
Pecilni prašek
v odlični predvojni kakovosti izdeluje
Ž1KIN LABORATORIJ * LJUBLJANA
AVTO PREVOZI IN ZBIRNI VAGONI
avto prevozi
na progi Ljubljana—Trst in obratno dvakrat tedensko
redni zbirni vagoni
po železnici Milano direktno v Ljubljano
Vse informacije pri: PAKETOSPED Kolodvorska ulica 41
F tir da« Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Ples« — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar — Fttr die Druckerei »Merkur« A. G. —
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.