Letnik XXXI, št. 1 januar-februar 1984 Poštnina platana pri PTT enoti Celje 4*t* Poslovanje v letu 1983 Dosegli že enajst milijard prihodka V letu 1983 je bil ustvarjen celotni prihodek v znesku 11 064.353 331 din, kar je za 67 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta in za 20 odstotkov več kot smo planirali. Na planirano rast oziroma preseganje načrtovanega prihodka so vplivali: Metalurgija 5,5 odstotkov, Kemija S.^Kemija Mozirje 0,8, Grafika 0,3, Veflon 0,4, Transport in skladišča 0,3, Energetika 2, Titan dioksid 6,5, Vzdrževanje 0,8 in DSSS 0,4 kar skupno znese 20 odstotkov, kolikor je bil presežen načrtovani prihodek. Na rast prihodka glede na preteklo obdobje so vplivali: Metalurgija 22, Kemija 8, Kemija Mozirje 3,2, Grafika 4, Veflon 1, Transport in skladišča 0,9, Energetika 6, Titan dioksid 18, Vzdrževanje 2,6 in DSSS 1 odstotek kar skupno znese 67 odstotkov, kolikor je bil ustvarjen večji prihodek glede na leto 1982. Rast prihodka je posledica večje produktivnosti, prav tako dohodkovnosti sredstev, medtem ko je bila ekonomičnost poslovanja slabša, predvsem v tozdih skupnega pomena, kar se je pokazalo tudi z nižjo dohod-kovnostjo prihodka oziroma nižjo udeležbo dohodka v celotnem prihodku. Prihodki na tujem trgu so v strukturi celotnega prihodka ostali nespremenjeni glede na leto 1982. V letu 1983 je bil ustvarjen dohodek v znesku 2.309.420.045 din, in je za 19 odstotkov večji od predvidenega ter za 43 večji od lanskega. Stopnja obremenjenosti dohodka s prispevki in davki ter poslovnimi obveznostmi je bila večja od predvidene, precej višja tudi od lanskoletne, predvsem zaradi visokih obrestnih mer. Del čistega dohodka, ki pripada delavcu (osebni dohodki in skupna poraba) je rasel počasneje za 19 odstotkov od ustvarjenega dohodka na delavca, zaradi družbene usmeritve, da mora hitreje naraščati tisti del čistega dohodka, ki pripada delovni organizaciji. Zaradi tega se je delež sredstev, ki pripadajo delavcu v čistem dohodku zmanjšal. Tako je povprečni osebni dohodek na delavca znašal Hokejisti Cinkarne v dvoboju z jugoslovansko reprezentanco 19.616,32 din in je bil za 20 odstotkov višji od lanskega. Glede na rast življenjskih stroškov je bil osebni dohodek realno nižji za četrtino glede na leto 1982. Posledica navedenih gibanj je krepitev akumulativnosti dela in reprodukcijske sposobnosti delovne organizacije. Količinski obseg proizvodnje v letu 1983 je zaostal za predvidenim za 7,5 odstotkov. Največ je k temu prispeval zaostanek predvidene proizvodnje v Grafiki, kjer so imeli težave z oskrbo in devizami, bistven pa je tudi vpliv Metalurgije in Kemije, v doseganju oziroma nedoseganju planiranih količin. Položaj je drugačen, če ga primerjamo z lanskoletnimi rezultati, saj smo zabeležili večjo proizvodnjo za skoraj 8 odstotkov. K presežku je bistveno vplivala Metalurgija s svojima novima investicijama, medtem ko je bil vpliv ostalih tozd neznaten. (Proizvodnja v tozd Veflon se obračunava po tekočih cenah. zato je rezultat v tej tozd bistveno drueačen). Glej tabelo na strani 2. Obseg prodaje je bil nižji od planirane za 5 odstotkov. Na to je vplivala nižja proizvodnja. Realizirano je bilo komaj tri četrtine predvidenega asortima-na, zaradi težav z oskrbo, saj asortiman ni bil več odvisen od tržnega interesa ampak od surovin, ki so bile na razpolago in možnosti opravljanja storitev, kot so predelave, itd. Kljub omenjenim težavam sprememba asortimana ni delovala negativno na poslovni rezultat, saj je bila stopnja finančnega rezultata precej višja od predvidene. Rast prihodkov iz naslova prodaje je bila še vedno hitrejša od rasti stroškov po enoti prodanega proizvoda. Posledica tega je bila, daje bil tudi koeficient ekonomičnosti boljši, kot je bilo to predvideno. Tudi struktura prodaje je nekoliko drugačna kot je bilo predvideno. Povečal se je delež prodaje v Nadaljevanje na 2. strani Iz razširjenega kolegija Cinkarne Skupaj naprej V letu, ki je za nami, je Cinkarna napravila bistven premik na bolje, razen v nekaterih dejavnostih, kjer so bile možnosti zelo otežkočene. Težko je bilo v Kemiji, kjer je bilo zaradi zastarele proizvodnje potrebno več vzdrževalnih posegov kot je bilo predvideno in v Grafiki, kjer so bile velike težave s pridobitvijo surovin za grafično proizvodnjo. Na razširjenem kolegiju, ki se je sestal na zadnji delovni dan starega leta, so prevzeli obveznost in odgovornost, da moramo v letu 1984 posebej prioritetno delovati na razvoju delovne organizacije in povečanju proizvodnje. Prav tako je bilo rečeno, da mora biti naše izhodišče, vključitev v enega od samoupravnih sporazumov prioritetne dejavnosti v okviru Kemije. Najvažnejša naloga pa je vsekakor vrnitev posojila Narodni banki in ponovna pridobitev deviz, ki jih nujno potrebujemo za nakup surovin in repromateria-la, s tem pa je seveda povezano povečanje izvoza na konvertibilni trg. Leto 1983 je pokazalo, da je Cinkarna močna delovna organizacija, zato moramo nadaljevati po zastavljeni poti. Poudarili so, da je potrebno čim manj časa porabiti za probleme, ki niso vezani na povečanje proizvodnje, ter da le z združenimi močmi lahko realiziramo zadane cilje in omogočimo skladen ter trden razvoj celotne delovne organizacije- Ob zaključku kolegija, ko so si vsi voščili srečno in uspešno novo leto, so podprli idejo, da bi pred zaključkom leta organizirali skupno srečanje vseh cinkar-narjev, da bi tako poglobili delovne odnose in enotnost dva tisoč štiristo članskega kolektiva- M. G. DOSEGLI ŽE 11 MILIJARD PRIHODKA tujino in prodaja med tozd znotraj delovne organizacije, medtem ko se je znižal delež prodaje na domačem trgu zunaj delovne organizacije- Delovna organizacija je v letu 1983 realizirala izvoz v vrednosti 23-737-248 dolarjev, kar je za 4 odstotke manj kot je bilo predvideno in 8 odstotkov manj kot v letu 1982. Takšen rezultat je posledica strukturne spremembe našega izvoza, saj so vsa prizadevanja temeljila na realizaciji družbene usmeritve, to je povečanju konvertibilnega izvoza. Na konvertibilno področje smo izvozili za 8-351-345 dolarjev oziroma 35 odstotkov skupnega izvoza in presegli plan za skoraj 18 odstotkov, medtem, ko je bil konvertibilni izvoz glede na leto 1982 večji za 20 odstotkov. Največje k konverti- bilnemu izvozu prispevala Metalurgija, ki še naprej ostaja poglavitni izvoznik na konvertibilni trg, medtem ko izvoz titanovega dioksida predstavlja 73 odstotkov celotnega izvoza naše delovne organizacije. V letu 1983 se je bistveno izboljšala stopnja pokritja konvertibilnega uvoza s konvertibilnim izvozom-Na vsakih 100 dolarjev je bilo realizirano 68 dolarjev na konvertibilno področje, medtem ko je bilo lani 57 dolarjev. Število zaposlenih delavcev se je na ravni delovne organizacije v povprečju znižalo za 7 odstotkov v primerjavi z letom 1982-Izkoriščenost delovnega časa je bila še slabša kot leto poprej, prav tako pa je bila tudi slabša od predvidene. Ker so odsotnosti zaradi bolezni bile nižje kot leto poprej, je slabša izkoriščenost delovnega časa posledica ostalih odsotnosti- Če računamo odsotnost na zaposlenega delavca v letu 1983 potem je le- ta 61 dni, od katerih 25 dni odpade na račun bolezni. DSSS, ki opravlja združene funkcije na nivoju delovne organizacije, je pridobila iz naslova svobodne menjave dela s temeljnimi organizacijami 319.917.075 din, kar je 24 odstotkov več, kot v enakem obdobju lani in 5 odstotkov več kot je bilo planirano. Glede na inflacijsko stopnjo in kvalitetnejšo kadrovsko sestavo delovne skupnosti je celotna rast prihodka delovne skupnosti iz naslova svobodne menjave dela v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Režijski stroški v DSSS so rastli po enaki stopnji kot režijski stroški na nivoju tozd, to je 40 odstotkov, medtem ko so tozd prekoračevali planirane režijske stroške za 29, jih je delovna skupnost za 26 odstotkov. Povprečni osebni dohodek v DSSS je znašal 19.956.07 din. V povprečju se je zmanjšalo število zaposlenih za 4 odstotke, medtem ko je bila izkoriščenost delovnega časa veliko slabša kot v preteklem obdobju, prav tako pa so se povečale tudi odsotnosti iz naslova boleznin. Dušan Jereb Indeks TOZD Preteklo obdobje = 100 Plan 100 METALURGIJA 115.36 93,51 KEMIJA CELJE 100,79 91.19 KEMIJA MOZIRJE 104.29 91.35 GRAFIKA 98,21 79.49 TITAN DIOKSID 102.38 99.97 VEFLON 159.90 129.81 107.67 92.51 Zapis iz pogovora s predstavniki izvršnega sveta občine Uspešnost terja sistem dela zacije, saj smo zaradi pomanjkanja surovin večkrat razporejali kadre znotraj DO, sprejeli na delo več strokovnjakov ter dali večjo možnost izobraževanju ob delu, smo zanemarili večjo povezanost varstva pri delu s kadrovsko funkcijo in premalo naredili na organizaciji poslovnega sistema in inoviranju v ljudski tehniki. V letu 1984 pričakujemo tudi večjo povezanost med kadrovsko službo in tehnološkimi skupinami v tozdih. MG. Naša delovna organizacija redno informira predstavnike skupščine občine Celje o svoji kadrovski politiki, problematiki zaposlovanja, izobraževanja itd. Tako so nas 17. januarja obiskali tovarišica Ana Špat in Aleksa Gajšek-Kranjc, predstavnici skupščine občine ter tovariš Kaluža, predstavnik občinskega sindikalnega sveta. Inovacijska dejavnost Novi predlogi Komisije za inventivno dejavnost in delavski sveti v temeljnih organizacijah so proti koncu lanskega leta obravnavali, sprejeli in potrdili izplačilo posebnega nadomestila za naslednje inovacijske predloge: V zadnjih letih smo v kadrovski politiki naredili velik korak naprej. Do leta 1980 smo imeli v Cinkarni kadrovsko politiko, ki je postavljala kadrovsko službo pretežno v administrativno funkcijo, s spremembo organiziranosti v delovni organizaciji pa je kadrovska funkcija pridobila na svojem pomenu in se osredotočila na cilje celotne delovne organizacije ter tako zmanjšala parcialne interese posameznih organizacijskih enot. Lotili smo se zaposlovanja strokovnih kadrov, izobraževanja obstoječega, novega načina nagrajevanja in dolgoročnega planiranja kadrov in tako kadrovsko politiko vtkali v poslovno politiko delovne organizacije. Tovarišica Špatova je opozorila na nujnost medsebojnega sodelovanja, saj so kadrovniki lahko uspešnejši, če to omogoča sistem dela samoupravnih in družbenopolitičnih organov ter poslovna politika. Poudarila je, daje potrebno omogočiti dobro spremljanje in programiranje nalog znotraj delovne organizacije in tudi na ravni občine. Omenila je, da resolucija 1983 zahteva večje,,zaposlovanje ve-čizmenskega dela in širjenja proizvodnje, da pa so gospodarski načrti delovnih organizacij v tem smislu pomanjkljivi in drobnjakarski- Toda kolikor bolj poglobljeno hočemo planirati, se nam zastavljajo vprašanja, kako planirati sovlaganja, kako povečati izvoz, ko pa je vedno težje oskrbovati surovine že za normalno proizvodnjo. Z drugimi besedami, lahko je planirati, če v družbi ni omejitev. Zavedamo se, so poudarili udeleženci razgovora, da današnji pogoji gospodarjenja zahtevajo večjo odgovornost in strokovnost kadrov. Lahko smo uspešnejši, če nam to dopušča pravilen sistem dela. Zato moramo v naši delovni organizaciji razmišljati tudi o reelekciji ostalih vodij služb ter programe dela služb načrtovati in sprejemati na samoupravnih organih ter seveda preverjati njihovo delo- Čeprav je bilo ugotovljeno, da smo lani kadrovsko politiko precej približali potrebam in zahtevam razvoja delovne organi- Sivanje platna na rotacijskih filtrih, Titan dioksid Avtor: TEŠlC STEVO Enostaven in zelo učinkovit koristen predlog je avtor izvedel sam- S tem predlogom je za skoraj 100 odstotkov podaljšal čas uporabe enega platna in ostalih pripomočkov. Zmanjšan pa je tudi zastoj v proizvodnji. Prihranek na deviznih in dinarskih sredstvih za eno leto znaša 2.285.232 din. Avtorju je priznano posebno nadomestilo v znesku 114.642 din- Poraba žveplove kisline pri raz-klopu rud za proizvodnjo titanovega dioksida Avtor: ON1Č MIRKO, dipl. ing. S tem koristnim predlogom je uspešno rešen problem uporabe koncentrirane žveplove kisline za razklop ilmenita v zimskem času. Na podlagi tega predloga se obdrži višja koncentracija žveplove kisline, s tem pa se zmanjša uporaba višje koncentrirane žveplove kisline, poveča se uporaba odpadne kisline, odpade pa nevtralizacija. Skupni prihranek v eni zimski sezoni je bil 1.490.993 din. Avtorju je priznano posebno nadomestilo v višini 67 406 din. Ponovna uporaba vode iz Zepinc za pripravo apnenega mleka v nevtralizaciji, Titan dioksid Avtor predloga: PUSTOSLEM-ŠEK BRANKO Inovacijski predlog je bil prijavljen že leta 1977. Tehnično vodstvo Titanovega dioksida in inovacijska komisija sta o predlogu že večkrat razpravljala- Mnenje obeh je, .da je predlog pozitivno vplival pri odločitvi gradnje cevovoda Žepina. Narejen je tudi izračun ekonomskega učinka, katerega pa se sedaj ne da upoštevati. Inovacijska komisija je predlog temeljito pretehtala in sprejela sklep, da se predlog nagradi z enkratno nagrado 10.000 din, kar je potrdil tudi DS Titanovega dioksida. dela in zmanjšanju onesnaženosti odpadne vode. Spremenjen je tudi cevovod, prejšnji je imel devetkratno menjavo smeri, zato je prihajalo do prelitja rezervoarja. Sedanji ima samo trikratni pregib in prejšnjih težav ni več- Inovacijska komisija se za prikazani prihranek ni opredelila, temveč je predlog ocenila po členu 35. novega pravilnika- Na osnovi točkovalnega sistema pripada avtorjema enkratno nadomestilo v višini 23-529, din od tega vsakemu polovica- Zamenjava apna z kalcitom v nevtralizaciji, Titan dioksid Avtorja osnovnega predloga sta: RUŽIČ VOJISLAV, dipl. ing. in SKALE VIKTOR Predlog je prijavljen že leta 1975. Pri zamenjavi apna s kalcitom se je v preteklih letih precej delalo, vendar dokončne - uspešne re-' šitve ni bilo. Ker je predlog še vedno zanimiv z ekonomskega vidika, sta DS in inovacijska komisija razpisala natečaj za izdelavo informativne študije o smotrnosti naložbe »Nadomeščanje hid- apna s kalcitom v nevtralizaciji«. Razpisana je bila tudi nagrada za najbolj popolno informativno študijo v znesku 30.000 din za prvo in 20.000 din za drugo-Študije sta prijavila Ružič Vojislav, dipl- ing in Onič Mirko, dipl. ing. Na predlog inovacijske komisije, ki je analizirala obe študiji in jih ocenila za približno enakovredni, je DS sprejel sklep, da se vsakemu avtorju odobri enkratna nagrada v višini 20-000 din- Informativni študiji sta bili osnova za izdelavo projekta, ki ga je izdelal ITC Celje. Predlog bo realiziran v tem letu. Sprememba obese zmetenja na vozilu Magirus 310, Transport in skladišča Avtor predloga: LUZAR ZDRAVKO Koristen predlog tov. Luzarja temelji na tem, da se rezervni deli za vozilo Magirus 310 izdelajo doma po njegovi zamisli. Vsi deli so narejeni v naši delavnici strojne obdelave. V praksi se je pokazalo, da popolnoma nadomeščajo uvožene dele- Prihranek na devizah in carini znaša pri enkratni menjavi in skrajšanem času popravila 528.158 din. Avtorju pa je priznano enkratno nadomestilo 56.893 din. Izboljšava pretoka odpadne vode iz starega v novi del nevtralizacije, Grafika Avtor predloga: ŠMID FRANC, soavtor ŽERJAV FRANC, ing. Predlog temelji na izboljšanju Izkoriščanje odpadne toplote in hladilnikov Alfa Laval na »S« kislini, Energetika Avtorja predloga: RUŽIČ VOJISLAV, dipl. ing. in PUSTO-SLEMŠEK BRANKO Predlog je opredeljen za tehniško izboljšavo- V sklopu »S« kisline, ki dela na osnovi elementarnega žvepla je vgrajen hladilni sistem Alfa Laval za hlajenje oziroma regulacijo temperature v proizvodnem procesu- Z vgradnjo tega sistema je dana možnost izkoriščanja odpadne toplote nizkega temperaturnega potenciala, katero bi sicer preko hladilnega stolpa spuščali v zrak. Glavna prednost inovacijskega predloga je v tem, da voda, ki se je segrela pri znižanju temperature FLS04 v procesu proizvodnje odvzema pred vstopom na pršišče hladilnega stolpa del odvečne toplote, ta pa se izkoristi v pripravi vode. Z upoštevanjem vseh parametrov, ki vplivajo na prihranek energije in vode, z odbitkom vseh materialnih stroškov je skupni prihranek v lanskem letu 9-227.470 din. Avtorjema pa je priznano posebno nadomestilo v višini 173-210 din, vsakemu polovica. Stroj za rezanje prirobnic. Vzdrževanje Avtor predloga: BRUMEC SLAVKO Predlog je priznan za tehnično izboljšavo. Na predlog avtorja so v strojni delavnici izdelali stroj za rezanje prirobnic z vsemi pripadajočimi napravami. Pri-robnice so do sedaj rezali ročno ali pa so izdelavo naročali zunaj. Podobne stroje izdeluje Gorenje, Varstroj Lendava. Če bi kompletno napravo kupili, bi stala 368-790 din, doma izdelan stroj pa stane 162.000 din. Prihranek oz. razlika pri stroju je 206.790 din, prihranek pri izdelavi prirobnic v letu 1983 pa 43-902 din. Avtorju pripada nadomestilo v višini 37 433 din. Maks PEČNIK Kako je z disciplino Od oktobra 1983 do januarja 1984 je disciplinska komisija Cinkarne obravnavala 54 primerov kršitev delovne discipline. Največ kršitev je bilo v Titanovem dioksidu, medtem ko v Veflonu, Grafiki in Kemiji Mozirje ni bilo nobene. Med kršitvami je največ neopravičenih odsotnosti z dela, sledijo neizpolnjevanje delovnih dolžnosti, vinjenost in pretepi na delovnem mestu ter spanje na delovnem mestu in poskus tatvine. Prenehanja delovnega razmerja so bila v zadnjih treh mesecih izrečena samo pogojno. Krivde kršitve delovne discipline pa je bilo zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva ali ob- stoja nasprotnih dokazov, ki so bili v prid obdolženim kršiteljem, oproščenih 10 delavcev, od tega v Titanovem dioksidu 4, Energetiki 3, Metalurgiji 2 ter Vzdrževanju 1. V primerjavi s preteklimi tremi meseci je stanje nespremenjeno. D. T. IZREK KAZIH 3 s 4 S lili! s a Opomin 123--91--- Javni opomin — 21- — 32 — 7- Prenehanje del.raz.pog. 3 mos. -3----“-4- Prenehnnje del.raz.pog. 6 mes. --1---1-2- Prenehanje del.raz.pog. 12 mes. - -- --1---- Prenehanje delovnega razmerja ---------- Denarna kazen Skupaj 175- - 12 4 - 14 - OBVESTILO PRVA POMOČ NA 444 Vse do 16. januarja letos je imela Cinkarna z Zdravstvenim centrom, tozd Medicina dela, sklenjeno pogodbo, po kateri je plačevala posebni znesek (v letu 1983 je znašal 1.700.000 din) za neprekinjeno dežurno službo v obratni ambulanti. Letos pa je nudenje prve pomoči organizirala Služba za varstvo pri delu v sklopu gasilske službe. V vseh treh izmenah se v gasilski službi nahaja ustrezna strokovna pomoč (medicinski tehnik), ki na telefonski klic 444 skupaj z dežurnim gasilcem pride na kraj nesreče, nudi prvo pomoč in odredi nadaljnjo oskrbo ponesrečenca. Z uvedbo prve pomoči se je sicer povečalo število izvajalcev v službi za varstvo pri delu, vendar bodo izkušnje ob polletju pokazale, kakšne prednosti ima nova metoda dela dežurstva in prve pomoči v Cinkarni. Služba za varstvo pri delu Litostrojska koča na Soriški planini Ob rob občnim zborom sindikata Naloge so odgovorne Na osnovi določil statuta Zveze sindikatov Slovenije in sklepa predsedstva občinskega sveta ZSS so v mesecu decembru potekali občni zbori osnovnih organizacij, v januarju pa je bila konstitutivna seja konference osnovnih organizacij. To je bila tudi priložnost, da smo se pogovorili in sprejeli tudi programsko usmeritev za delovanje sindikatov v naslednjem obdobju. Zavedati se moramo, da sindikat ni privesek niti opozicija, da ima jasno določeno odgovornost v našem političnem sistemu. Bistvo je, da delavci - sindikalno članstvo - spoznajo in zavestno sprejmejo vsebino stabilizacijskega programa. V tem času ni mogoče več sprejemati pomembnih sklepov brez širokih in demokratičnih razprav. nje med vodstvenimi delavci, dogovori pa se tudi niso v celoti spoštovali. Razvoj delovne organizacije je bil tako prepuščen le iznajdljivosti posameznih tozd- Z uveljavljanjem nove organizacije, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju tozd v DO, so se začeli odnosi bistveno izboljševati. Doseči pa moramo še večjo no- Občni zbor konference sindikata je bil pri Mlinarjevemu Janezu Občni zbori so bili dobra priložnost, da namesto formalnega sestajanja začnemo resnično ocenjevati razmere in se zavzemati za politično in samoupravno delovanje. Bistveno je tudi, da morajo sindikalni organi v tozdih urediti svoje delo tako, da bodo redno obveščeni o tem, kaj razmišlja in želi članstvo v njihovem okolju. Povečati notranjo čvrstost Stalna naloga sindikata je tudi večje angažiranje pri problemih delitve po delu in njegovih rezultatih, ki je eno ključnih vprašanj, od katerega je odvisna zavzetost delavcev za doseganje stabilizacijskih ciljev. Treba je končno spoznati, da lahko delimo le toliko, kolikor bomo ustvarili, od nas samih pa je odvisno, kolikšen dohodek bomo ustvarili. Kljub objektivnim težavam je za razvoj Cinkarne značilna dinamična rast po letu 1980- Pred uvajanjem nove organiziranosti so bili odnosi več ali manj omejeni na medsebojno dogovarja- tranjo čvrstost v sindikatu ter čimvečjo enotnost vseh tozd in osnovnih organizacij ZS. V sindikatu se bomo morali še bolj zavzemati za usklajevanje vseh interesov posameznih organizacij. Mislim, da je dobro sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvom eno od primarnih nalog, kajti samo enotni bomo kos vsem nalogam in težavam- Sindikat ni socialna ustanova Krepitev socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik sta bila in ostajata tudi v bodoče temeljni nalogi sindikata. Hitra rast življenjskih stroškov, padanje realnih osebnih dohodkov ter omejevanje vseh oblik porabe, vpliva zlasti na upadanje življenjske ravni zaposlenih z nizkimi osebnimi dohodki. V zaostrenih pogojih gospodarjenja prihaja do nekaterih novih socialnih problemov, ki pa niso posledica manjšega delovnega prispevka- Sindikat je opozarjal in še opozarja, da ni nikakršna socialna ustanova- Za to imamo pri nas ustavno opredeljen socialni sistem, preko katerega so se delavci organizirali, da bi sami skrbeli za svojo socialno varnost. Stvar sindikata pa je, da od vseh nosilcev zahteva dosledno izvajanje tega sistema. Treba se bo začeti posluževati teh oblik, kot so: štipendije iz združenih sredstev, del oskrbnine v vzgojno varstvenih organizacijah, plačilo stroškov za prehrano otrok v šolah, subvencije stanarin in podobno. V proizvodnji pozornost varstvu Na področju SLO in DS ocenjujemo, da smo glede na zakonske predpise dokaj dobro organizirani, vendar pa pogosto premalo učinkoviti pri odpravljanju slabosti in krepitvi zavesti vsakega delavca, da je dolžan varovati družbeno premoženje. Pojavi nezakonitega prilaščanja družbenega premoženja, širjenje polresnic ali celo laži, se sicer ne pojavlja v večjem številu, vendar bo potrebno na tem področju še marsikaj storiti. Razpravljali smo tudi o problemu varstva pri delu. Ugotavlja se, da so vzroki nesreč pri delu predvsem neprevidnost, nepravilen način dela in delo proti predpisom, neuporaba osebnih varnostnih sredstev itd. Zastareli delovni prostori, izrabljene, delovne priprave in naprave ter zastarela tehnologija nekaterih obratov objektivno pogojujejo težke delovne pogoje. Velik problem je precejšen bolniški stalež. Poleg subjektivnih razlogov, je bil razlog tudi pogosto menjavanje zdravnikov v obratni ambulanti, vendar se na tem področju stvari premikajo na bolje. Akcijo izboljšanja prehrane začel občinski sindikat Sindikat bo moral v večji meri posvetiti svoje delovanje na področju družbenega standar- da. V sodelovanju s službo bo moral spremljati politiko na področju letnega oddiha naših delavcev v zagotavljanju počitniških kapacitet, skupno se bomo morali angažirati za organiziranje ustrezne prehrane med delom. Zlasti prehrana med delom je ponavljajoč problem ne samo v Cinkarni, temveč tudi v drugih delovnih organizacijah. Na tem področju je začel obširno akcijo tudi občinski sindikalni svet, zato pričakujemo, da se bodo dokončno uredile tudi te težave. Misliti z glavo Sindikati bi se morali aktivneje vključevati v pospeševanje in-silami spodbujati iskanje boljših in racionalnejših tehničnih rešitev. Število inovacijskih predlogov je sicer iz leta v leto večje, kar pa ne pomeni, da smo s tem zadovoljni. Jugoslavija še močno zaostaja za razvitim svetom, kjer je nenehno iskanje boljših rešitev, del vsakdanjega življenja in dela večine zaposlenih. Ni namreč fraza, da z golimi rokami ne bomo mogli več dosegati bistveno boljših rezultatov dela, z glavo, z izumi in izboljšavami pa lahko še veliko. Preveč papirnate vojne Zveza sindikatov je pred izjemno odgovornimi in obsežnimi nalogami. Zastavlja se nam vprašanje ali smo dovolj usposobljeni in dovolj odločni spoprijeti se ž vsemi nalogami. Dovolj odločni v tej smeri, da ne bomo ostali le pri sklepih in ugotovitvah, ampak da bomo vse dogovorjeno uresničili. Pri našem delu je še vedno preveč papirnate vojne. Mislim, da bi morala biti sindikalna vodstva bolj obrnjena k članstvu v tozdih. Dragan Murovič Predstavljamo nove predsednike sindikatov tozdov Želje in načrti sindikata Ob koncu lanskega leta so po vseh tozdih potekali občni zbori sindikata, na katerih so izvolili nova vodstva v svojih osnovnih organizacijah. Predsednika osnovne organizacije moramo vsi poznati, zato jih predstavljamo, vsakega posebej. V tozdih Veflon, Vzdrževanje in Energetika mandat še ni potekel, ker so bile te tozd ustanovljene med potekom mandata. V Veflonu je predsednik sindikata Zvonko Vrunč,v Vzdrževanju Franc Lončar in Energetiki Mišo Primc. Na ravni delovne organizacije so v konferenco osnovnih organizacij Zveze sindikatov, ki je bila 27. januarja, delegirali Dragana Muroviča za predsednika, Rudija Mraza za podpredsednika, Friderika Leskovška za se- kretarja ter Mirka Poklška, Lenarta Horvatiča, Jožeta Ljubiča in Vladimirja Pavška za člane. Ker smo na začetku novega poslovnega leta, smo novoizvoljenim predsednikom sindikata zastavili enako vprašanje: Kje vidite težave v tozdu in kakšne želje in načrte imate v sindikatu za letošnje leto? STIMULIRATI DELO Karla DEL NEGRO (1940) namestnica vodje obratnega laboratorija, je predsednica sindikata v TOZD Titanov dioksid »Pripravljenost ljudi, da kljub težkim pogojem gospodarjenja ustvarimo zadane naloge in izpeljemo naš stabilizacijski program v celoti, duši občutek, da naše delo ni dovolj ovrednoteno in se zato pojavlja malodušje, ki že vpliva tudi na rezultate dela. Če tega problema v celoti ne bomo kar najhitreje rešili, bo to velika škoda, ne samo za našo tozd, ampak tudi za celotno delovno organizacijo. Mi v tozdu se s temi težavami dnevno srečujemo ob svojem delu in lahko nam verjamete, da pod takimi pogoji ni lahko delati in ustvarjati. Veliko je težav, katerim nismo kos, ker rešitev ni odvisna od nas. Vrednotenje dela in delitev sredstev za osebne dohodke pa je v naših rokah in odločno se bomo borili, da dosežemo, da bodo delavci ovrednoteni po zahtevnostih del in nalog in po kakovostno opravljenem delu. Šele s pravilno stimulacijo bomo dosegli boljše medsebojne odnose. OBNOVITI OBRATE Milica KONČAN (1935) kemijski tehnik v laboratoriju, je predsednica sindikata v tozdu Kemija »Težave v našem tozdu se odražajo predvsem v dotrajanosti obstoječih obratov, oziroma zastareli tehnologiji, saj v zadnjih nekaj letih ni bilo večjih vlaganj niti nove investicije. Delovni pogoji delavcev se niso izboljšali in verjetno odtod izvirajo tudi številni bolezenski izostanki. Delovna disciplina in odgovornost do dela nenehno pada. Morda je treba iskati vzroke tudi v skokovitem naraščanju cen in nenehnem padanju življenjskega standarda. Nagrajevanje po delu in rezultatih dela bi mnogo pripomoglo k učinkovitejši zavzetosti delavca za boljše delo. Omembe vredna je tudi slaba kadrovska struktura zaposlenih v proizvodnji, kar gotovo neugodno vpliva na kakovost proizvodnje. Dosti je kritike na račun družbene prehrane, na njeno kvaliteto, neurejenost jedilnice in večkratno pomanjkanje osnovne prehrane, to je kruha. Želja je v letu 1984 veliko. Naj večja je, da bi se cene končno ustalile, da bi se izboljšal socialni položaj nekaterih delavcev, da bi se izboljšala kadrovska struktura v Kemiji in obnovili obrati«.. NORMALNO OSKRBO Ivanka CENTRIH (194«) planer, je predsednica sindikata v tozdu Grafika »Še vedno vidim težave v zmotnem pojmovanju sindikata, češ: Kaj pa imam od sindikata? Ali pa: Kaj pa nam je sindikat dal? Že na občnem zboru v mesecu decembru je bilo poudarjeno, da sindikat ni trgovsko podjetje, ki bi se ukvarjalo s prodajo proizvodov, dosegljivih na naših prodajnih policah, temveč, da združuje delavce v eno najbolj množičnih organizacij, ki se je že s svojo zgodovinsko poslanico zavzemala za uresničevanje v ustavi zapisanih pravic in položaja našega delavskega razreda. Delovni ljudje moramo zaupati v svojo organizacijo, to pa si bomo zagotovili s humanizacijo vseh dejavnikov, ki vplivajo na boljše počutje delovnega človeka, ne samo na delovnem mestu, temveč v širšem družbenem prostoru. Verjetno ni delavca v tozdu, ki bi si v letu 1984 ne želel normalne preskrbe z repromate-riali saj vemo, da pomanjkanje le-teh ustvarja negotovost, ki pa v veliki meri vpliva na razpoloženje delavcev. Zavedamo se, da stojimo pred težkimi nalogami in da mora sindikat v uresničevanju ciljev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, prvi zagristi v kislo jabolko. S tem mislim predvsem na naše obveznosti pri izpolnjevanju izvozne politike, na povezovanje v reproverigo, ki nam bo omogočila uvoz najpotrebnejših surovin, na uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, na delovno disciplino in še bi lahko naštevala. Ti načrti so zapisani v smernicah dela naše osnovne organizacije in z velikim prizadevanjem nas vseh, jih bomo uresničili « POVEČATI PROIZVODNJO Miroslav MILOSAVLJEVIČ (1956), izmenski tehnik v cinkovem prahu je predsednik sindikata v tozd Metalurgiji »Leto 1983 smo v Metalurgiji zaključili pozitivno, kljub temu da smo imeli težave zaradi pomanjkanja surovin, predvsem cinka in elementarnega žvepla. Problem dobave cinka še vedno obstaja, tako da smo bili pirimo-rani zmanjšati proizvodnjo nekaterih proizvodov na bazi cinka in začasno prenehati s proizvodnjo cinkovega prahu. Toda razpoloženje zaposlenih ni slabo- Ne čuti se kriza zaupanja med delavci, kot tudi ne pesimistično gledanje na trenutno stanje v tozdu- Želja vseh članov naše temeljne organizacije je, da premostimo nastale probleme, da čim prej začnemo proizvajati s polno zmogljivostjo in da vzspostavimo normalno go- spodarsko politično življenje. Želimo tudi izboljšati pogoje dela in povečati produktivnost, kar bi gotovo vplivalo na povišanje osebnih dohodkov. V tem letu načrtujemo dvig fizičnega obsega proizvodnje za 15 odstotkov, ter 40 odstotno udeležbo naše tozd v skupni proizvodnji delovne organizacije. Povečanje proizvodnje planiramo pri žveplpvi kislini, cinko-vi pločevini,' proizvodnji zamaka fti cinkotit pločevini. Načrti naše temeljne organizacije so dolgoročni. Naše naloge so: Dokončno ustaliti proizvodnjo in tehnologijo v novi valjarni, povečati proizvodnjo tuljav in priključkov v keramiki, podaljšati obratovalno dobo kolone v cinkovem prahu, povečati proizvodnjo cinka v sekundarni proizvodnji cinka in izboljšati izkoristek metala iz odpadnih surovin. Obnoviti moramo stroje in naprave, ki so dotrajale, izboljšati izkoristek materiala v vseh obratih. Pri tem pa ne smemo pozabiti na delovno disciplino, povečanje učinkovitosti, izkoristek delovnega časa in zavestno prisotnost delavca. Sestavni del gospodarjenja je tudi delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki morajo biti neločljivo povezani, kajti le na ta način lahko predstavljamo našo temeljno organizacijo kot sestavni del gospodarjenja delovne organizacije« SODELOVANJE Z OSTALIMI TOZDI Janez LOVRENČIČ, (1952) elektrikar, je predsednik sindikata v tozdu Kemija Mozirje »V zadnjih nekaj letih je prišlo v naš tozd več novih delavcev, ki so se izredno hitro vključili v kolektiv, ki šteje zdaj nad 50 članov. Osnovna organizacija je izvolila nov izvršni odbor, ki se z vso odgovornostjo zaveda nalog, ki jih je prevzel. Sedanji prostori za premaze so pretesni in zastarelost naprav onemogoča doseganje visokih planov, ki smo si jih zastavili. Zato se mora tudi sindikat prizadevati za izgradnjo novega obrata za proizvodnjo AKZ premazov, da bomo tako lahko dosegli večjo storilnost ob manjšem fizičnem naporu. Pred nami je tudi zelo velika naloga - volitve po izteku dvoletnih mandatov za najodgovornejše funkcije v občini in SIS družbenih dejavnosti, ki bodo potekale v začetku februarja. Radi bi sodelovali z ostalimi tozdi na področju športne in rekreacijske dejavnosti, ki seje v našem kolektivu razveseljivo povečala. Upamo, da bomo opravičili zaupanje tistih, ki so nas izvolili in da bomo uspešno sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v Cinkarni in izven nje « BOLJŠE MEDSEBOJNE ODNOSE NA DELU Elizabeta BLAŽIČ, (1952), samostojni referent prodaje je predsednica sindikata v skupnih službah »V obdobju, ki je pred nami, mora sindikat glede na zaostrene pogoje gospodarjenja usmeriti vse cilje za uveljavitev gospodarske stabilizacije, sproti spremljati vsa dogajanja v delovni organizaciji, neposredno sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in vodstvenimi delavci ter strokovnimi službami pri sprejemanju pomembnih odločitev, ki so bistvenega pomena za dobre poslovne rezultate, ki so cilj nas vseh in želja vsakega posameznika v delovni organizaciji, saj je od tega odvisen naš osebni dohodek. Zavzemali se bomo, da se zaostri odgovornost do dela na vseh ravneh, spremljali bomo uresničevanje sprejetih sklepov in njihovo realizacijo v celoti-Izvršni odbor se bo zavzemal, da se bodo v najkrajšem možnem času pripravili akti za vrednotenje živega dela, ker le na ta način lahko pričakujemo boljšo izkoriščenost delovnega časa in večje produktivnosti dela, prav tako pa je potrebno poostriti tudi delovno disciplino in gledati na to, da se bodo zmanjšale odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža. Predvsem pa bomo še naprej skrbeli za socialno varnost delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki prejetimi za redno delo. Zavzemali se bomo za izboljšanje prehrane med delom, da bo lahko čimveč delavcev organizirano letovalo v naših počitniških zmogljivostih, da se bo zagotovilo čimveč sredstev za stanovanjsko izgradnjo in na ta način lažje uspešno reševalo stanovanjske probleme delavcev, ki jih ni malo- Veliko bi se lahko naredilo še na področju medsebojnih odnosov, ki so predpogoj na dobro počutje na delovnem mestu in za dobro delo. Omenila sem le nekaj bistvenih področij, kjer se bomo morali angažirati v veliki meri in z vso odgovornostjo, še več pa je ostalo tistih, ki jih nisem omenila, pa zato niso nič manj pomembna.« BOLJŠA DELOVNA SREDSTVA Franc GABERŠEK, (1933), vodja železniškega prometa, je predsednika sindikata v tozdu Transport in skladišča »Na nekaterih področjih še nismo naredili vidnejšega premika- Še vedno delamo z izrabljenimi pripomočki za delo ter razkladamo in nakladamo na star način. Premalo imamo železniških tirov ob vedno večjem pretoku blaga- Kadrovska politika ni dovolj trdna, saj še vedno dopuščamo nezasedena delovna mesta fizičnega delavca in zaposlujemo invalide, za katere v našem tozdu ni primernega dela. Veliko pa moramo narediti še na področju izobraževanja naših delavcev. Največ moramo v letu 1984 narediti na področju discipline in boljšega dela. Zavestno se moramo vključevati v samoupravljanje, s tem mislim predvsem na delegatski sistem- Samoupravne delovne skupine morajo bolj zaživeti, da bodo na ta način delavci bolje informira- peljati do konca. Delavci so tudi ni. Dosti smo že naredili na nezadovoljni s prehrano, saj že-področju nagrajevanja, to pa je limo boljšo kvaliteto in izbiro potrebno letos dograjevati in iz- malice-« Naš pogovor Vsakemu delavcu zagotoviti socialno varnost Z uveljavitvijo novih aktov s področja nagrajevanja, Cinkarna nima večjih problemov pri zagotavljanju socialne varnosti. Še pri tisti peščici, kije trenutno v težkem finančnem položaju zaradi objektivnih razlogov, skrbi poskušamo čim prej odpraviti. 'f Eftin Stojnov Eftina STOJNOVA vsi poznamo, saj je naš kurir, vendar le malokdo pozna njegove socialne razmere. V Cinkarni dela že deseto leto. Socialni problem je postal, ko seje pred malo manj kot tremi leti poročil, dobil dva otroka in novo stanovanje od naše delovne organizacije. Stanarina v novem bloku presega pet tisočakov, tuje še elektrika, pa mu od osebnega dohodka, kot kurir zasluži priblično 13 tisočakov, ne ostane dosti. Vedeti moramo, da mu pri osebnem dohodku odtegnejo za novo stanovanje, ko je moral najeti posojila za udeležbo in pohištvo-Edino rešitev svojega položaja, ko si s socialnimi pomočmi pri sindikatu in blagajni vzajemne pomoči pomaga za hrano, vidi v zaposlitvi svoje žene in varstvu otrok pri starših. Toda za zapo- slitev bo težko- Poskušal bo v proizvodnji naše delovne organizacije- Angela Mužar v samskem domu na Riharjevi kot čistilka- Stanuje v enosobnem solidarnostnem stanovanju in že 12 let živi s plačo, otroškimi dodatki in skromnim očetovim dodatkom. Takrat, ko stroški kakšen mesec narastejo, na primer. ko je treba kupiti plašč za zimo ali je potrebno kakšno večje popravilo, si pomagajo s socialnimi pomočmi pri sindikatu-Drugače pa živijo skromno, pa gre. Miha Kajina Za socialni problem štejemo tudi tovarišico Angelo MUŽAR. samohranilko z dvema šoloobveznima otrokoma- Dela Največji socialni problem, ki se zdi skoraj nerešljiv, je v Metalurgiji. Tovariš Miha KAJTNA ježe 15 let invalid III. kategorije in dela v stari valjarni. Povprečno zasluži 12 tisočakov mesečno, veliko pa je v bolniškem staležu. Žena seje lani upokojila in ima nizko pokojnino, le pet tisočakov. Iz prejšnjega zakona plačuje dodatek za preživljanje dveh otrok, od teh pa je eden lani že prišel h kruhu. Toda vse to še ne bi bilo tako tragično, če njegova bolezen ne bi zahtevala posebna draga, uvožena zdravila. Ena škatlica tablet, ki jih porabi na mesec, stane preko milijon starih dinarjev, preračunano v dinarje- Do sedaj je nekako šlo, a kako si bo naprej lajšal bolečine, ne ve! Pri konferenci osnovne organizacije sindikata Cinkarne obstajata dve možnosti posojil, ki jih lahko dobi delavec za trenutno pomoč. Poleg sindikalne pomoči, lahko član blagajne vzajemne pomoči, dobi posojilo do naj večje vrednosti 10.000 din tako da mesečno varčuje. Vprašali smo tov. Draga Mu-roviča, predsednika konference OO ZS Cinkarne, kaj lahko sindikat naredi pri zagotavljanju socialne varnosti naših delavcev? »V lanskem letu smo se v sindikatu zavzemali za to, da najnižji osebni dohodek ne bi bil nižji od starega milijona. Seveda je pri tako hitrem naraščanju cen in veliki inflaciji vprašanje, če je to dovolj. Bili smo tudi proti tako hitremu zviševanju cen. V sindikatu smo se tudi zavzemali, da je takoj potrebno izdelati kriterije za nagrajevanje po delu. Delavci moramo biti pri svojem delu motivirani, saj boljši osebni dohodki omogočajo večjo socialno in materialno varnost. Zavedati se namreč moramo, da nam ne bo nihče nič dal, če ne bomo nagrajeni za tisto kar delamo. Pomembno je, da smo produktivni in disciplinirani. V tem času gospodarskih svetovnih kriz se moramo tudi zavedati, da bomo lahko trošili le toliko. kolikor bomo imeli oziroma si ustvarili. To govorim zato, ker se nekateri ljudje ne znajo ekonomično obnašati pri posojilih in nakupih, pomeni, da ne znajo pravilno razpolagati s svojim denarjem, še več. ne znajo se odrekati, samokontrolirati. S socialnimi pomočmi brez vračanja pomagamo posamezniku le trenutno. Dolgoročno pa si mora vsak sam rešiti svoj položaj. Vprašljivo pa je tudi, če tisti, ki dobi socialno pomoč, leto dobro izkoristi- Mislim, da bi pri politiki socialnega varstva morala sodelovati celotna družba. Glede na najnižje osebne dohodke in zvišanje življenjskih stroškov, bi morali vpeljati kriterije o oprostitvi plačila pri stanarinah, otroškem varstvu in šolstvu. Predlagano pa je bilo tudi, da bi takim oprostili tudi plačevanje občinskega samoprispevka. Tudi stanovanjska politika se mora končno prilagoditi razmeram in prihajati na trg z manj dragimi in manj razkošnimi stanovanji.« Za kakšno kulturo se zavzema sindikat? V februarju smo imeli kulturni praznik, pa na ta dan nismo v delovni organizaciji videli nobene razstave ali kakega drugega kulturnega obeležja. Lani je praznik republike minil brez proslave v delovni organizaciji. Kulturna komisija pri sindikatu je hotela ustanoviti svojo lastno knjižnico ter vplivati tudi na akviziterje, da bi prodajali za bralce naše tovarne primerne knjige. A posluha ni bilo. Zakaj? Sprašujemo se, kaj pri nas o kulturi mislijo sinidkalna vodstva. To kaj mislijo, nam je dala vedeti pobuda osnovne organizacije sindikata DSSS, kjer so predlagali ukinitev prodaje vstopnic za gledališki abonma z razlago, da hodijo tja vedno isti. Po takem predlogu lahko upravičeno sklepamo, da se pri nas sindikat (ta predlog so podprli celo drugi tozdi) ne zavzema za kulturo kot enakovredno sestavino življenja in dela. Skupini kulturnih zagnancev in organizatorju kulture gre zahvala, da imamo toliko kulture, kolikor joimamo. Lani smo imeli enajst razstav likovnih amaterjev, proslavo za 8. marec in 1. maj ter prireditve v okviru 110 letnice, katerih priprave so terjale kar šest mesecev težkega dela in veliko prostega časa. V letu 1983 je bilo preko sindikata kupljenih 100 kart za TDF, te pa naj bi kulturni organizator razdelil enakomerno po tozdih, v vsako tozd'10 kart. Ali ni to malce smešna številka? Lani je bilo v Cinkarni kar 68 gledaliških abonentov. To je spodbudna številka, zato nas preseneča mnenje sindikalnih predstavnikov, da ta zvrst kulture ni toliko pomembna, da bi se zanjo odvajala sredstva iz sindikata- Takšne odločitve so sprejeli celo brez posvetovanja s kulturno komisijo, čeravno ta dela pod okriljem sindikata. Še več, predstavnike kulturne komisije niti ne vabijo na seje sindikata, niti ne prisluhnejo njihovim predlogom. Vse omenjene prireditve v lanskem letu niso bile vezane na finančna sredstva, razen gledaliških kart. Te pa bi radi ukinili. To pomeni, da za kulturo ne potrebujemo nobenega denarja. Kulturna komisija je poskušala v štirih letih z delom na kulturnem področju narediti čimveč za delavca, ki v naši tovarni dela v neposredni proizvodnji, ob strojih, vročini in prahu, mu nuditi kulturno besedo, ki jo vsak od nas potrebuje kot kruh, kot požirek vode- Mar naj to delo opustijo, pozabijo to težko pot prebijanja do kvalitete, ki jo imamo danes, in ki nam jo druge delovne organizacije zavidajo? In to samo zaradi nekaterih, ki svojo nezainteresiranost posplošujejo in jo prenašajo na celoten kolektiv? Prav sedaj bi bil najbolj potreben odkrit razgovor o kulturi v naši delovni organizaciji in o njeni vlogi nasploh. Mladi imajo dosti idej in volje za delo, pa kaj, ko hitro plahnijo zaradi nezainteresiranosti ljudi, ki bi v prvi vrsti morali pokazati zanimanje. Verjetno je temu kri- vo nezadostno poznavanje samoupravljanja, ki bi ga morali osvežiti z znanimi Kardeljevimi besedami: »Samoupravljanje je bistveni pogoj tudi za kulturno preobrazbo, saj si brez nje ne moremo zamišljati spreminjanja odnosov, kijih samoupravljanje zahteva- Samoupravna kulturna politika - to je aktiven odnos slehernega delovnega človeka do kulturnega ustvarjanja, kot tudi ustvarjanja' do delovnega človeka«? Ko govorimo o kulturi, povejmo še to, za kakšno kulturo bi se moral zavzemati sindikat. Začeti moramo z akcijo za sodobnejšo glasbo, literaturo, fotografijo in sliko, kar vse naj postopoma vpliva na vsebinsko in oblikovno podobo kulturnih prireditev in še posebej obeleži-tev spominskih dni in proslav. Bolj celovito moramo opredeliti kulturo delovnega okolja, kulturen odnos do sredstev za delo, kulturne medsebojne odnose pri delu in samoupravljanju ter pravilno vrednotenje znanja in inventivnosti. Razvijati moramo ljubiteljske kulturne dejavnosti (ob večjem strokovnem usmerjanju kakovosti), kar pa zadeva sredstva, le-ta ne bi smela iti na račun osiromašenja profesionalne kulturne dejavnosti. K temu pa lahko prispeva svoj delež tudi razvijanje neposredne svobodne menjave dela. ^ q Predstavitev sekretarjev ZK Kako pridobiti ugled in vpliv Že pred akcijsko konferenco Zveze komunistov Cinkarne, ki je bila 17. novembra 1983 so osnovne organizacije v tozdih izvolile nove sekretarje in sekretariate. Tako vam predstavljamo sekretarje vseh osnovnih organizacij, katerim smo zastavili vprašanja, ki zadevajo politiko zveze komunistov. CINKARNAR: Komunisti so se na letni konferenci zavezali, da bodo pri reševanju konkretnih problemov v svojih okoljih izhajali iz programskih načel ZKJ in avantgardne vloge ZK v okviru delavskega razreda, da si pridobijo ugled in vpliv. Zanima nas, kakšno mnenje imajo novi sekretarji osnovnih organizacij, kaj je potrebno storiti za pridobitev ugleda in vpliva konkretno v njihovih okoljih in bistveno, kaj mora biti in storiti komunist? Uspeh stabilizacije bo povečal ugled »Menim, da v sedanjem težkem ekonomskem položaju naša osnovna organizacija nima veliko možnosti za povečanje ugleda in vpliva v našem okolju. Mislim pa, da se bo ugled celotne organizacije Zveze komunistov v Jugoslaviji močno povečal, ko se bodo začeli kazati uspehi naše ekonomske stabilizacije in se bo začel ponovno višati življenjski standard naših farčnik je sekretar osnovne or- ganizacije v Metalurgiji ljudi. Komunist bi moral biti delaven, pošten in aktiven v družbenopolitičnih organizacijah kjer dela in živi, v organih samoupravljanja in delegatskem sistemu«. Zaostriti odgovornost Vili KOS je sekretar osnovne organizacije v kemiji »V osnovni organizaciji bomo morali okrepiti politično delo. Člani ZK se bomo morali idejno in politično usposobiti, da bomo lahko učinkovito delovali v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organih. Zaostriti bomo morali odgovornost za izvrševanje nalog in sklepov, ki predstavljajo sedaj resno pomanjkljivost v delovanju Zveze komunistov. Komunist v pravem pomenu besede je človek, ki uživa zaupanje delovnega in življenjskega okolja. Zaupanje pa si lahko pridobiš samo s pozitivnimi lastnostmi: biti moraš delaven, požrtvovalen, resnicoljuben, discipliniran, samokritičen, pošten, vztrajen, tovariški; komunist se ne sme bati in izogibati kakršnekoli odgovornosti, pa naj je še tako težka. Političnega dela komunista ni mogoče ločiti od njegovega osebnega življenja, komunist mora biti vedno in povsod za zgled, /vest ljudstvu in ciljem Zveze komunistov. Komunist se mora tudi nenehno učiti ob vsakodnevni praksi in to usklajevati z znanostjo marksizma. Biti komunist tudi pomeni, boriti se za boljšo družbeno ureditev in boljši jutri « Komunisti prvi v dogajanju Zoran KANDUČ, sekretar v osnovni organizaciji ZK v Titanovem dioksidu »Menim, daje za ugled Zveze komunistov v našem okolju bistveno zavestno delovanje osnovne organizacije, ter hkrati delovanje prav vsakega njenega člana- Kot organizacija smo si zadali izpolnitev akcijskega programa na področju ekonomske stabilizacije. Pri izpolnjevanju le-tega pa pride do polnega izraza lik komunista. Saj nalog ne bo izpolnjevala organizacija, temveč mi, njeni člani. Za lik komunista se mi zdi najpomembnejše izpolnjevanje nalog, na delovnem mestu in v svoji osnovni organizaciji, pravočasno in kakovostno- Komunista se mora tudi slišati, in naj ne ostaja le nemi sopotnik delovanja samoupravnih organov in delegatskega sistema- Pridobivanje ugleda Zveze komunistov ni stvar enega posega, temveč skupek dejanj vsakega posameznega člana v ožjem in širšem okolju ter dejanj osnovne organizacije. Komunisti moramo biti vedno prvi v dogajanju « Biti moramo povsod Marjan CIMERMAN, sekretar osnovne organizacije ZK v Vellonu »Komunisti v našem okolju smo dolžni tvorno sodelovati pri razreševanju vseh problemov tozda. Glede na to. daje v našem tozdu malo čjanov ZK. je vloga vsakega člana toliko bolj očitna. Komunist se mora vedno potrjevati v svoji vlogi. S svojim delom, odnosom do sodelavcev, s sodelovanjem v samoupravnih organih naj neprisiljeno pritegne za sabo vse sodelavce«. Gonilna sila za samoupravljanje Branko KOZOVINC, sekretar osn. org. v Vzdrževanju »Mislim, da na ta vprašanja kaj novega ne bom povedal, ampak ponovil že stare, poglavitne naloge OO ZK našega tozda s težiščem na zagotavljanju nemotene proizvodnje proizvodnih tozdov, ter iskanju notranjih rezerv za uspešno vzdrževanje. Nadaljevati je potrebno idejnopolitično delo po zastavljenem akcijskem programu. Člani ZK. ki delujejo tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. predvsem pa v delegacijah, morajo biti gonilna sila za uspešno delovanje omenjenih organov. Naloga osnovne organizacije pa je, da oceni to delo- V minulem obdobju seje dogajalo, da so komunisti odklanjali določene naloge in funkcije. Menim, da je takim članom, ki niso pripravljeni za aktivno delo, potrebno izreči tovariško kritiko ali ostrejše ukrepati. V današnjih stabilizacijskih časih si moramo prizadevati za izboljšanje ekonomskega in gospodarskega položaja naše socialistične družbene skupnosti. Posebej od komunista pričakujemo, da si prizadeva v največji meri na vseh področjih svojega aktivnega delovanja, da pozitivno vpliva na delovno okolje in s tem prispeva k boljšemu delovnemu vzdušju, kar je tudi pomemben pogoj za normalno delo«. Spoštovati sklepe Franc KOLAR je sekretar v osnovni organizaciji ZK Transport in skladišča »Za pridobitev ugleda ZK v našem okolju je potrebno naslednje: izboljšati kadrovsko strukturo v vrstah ZK, zainteresirati vodilne in vodstvene delavce, za vstop v vrste ZK. kar bo vsekakor dalo večjo podporo raznim akcijam v naši organizaciji, pripombe ali sugestije naše organizacije se morajo upoštevati (če niso upoštevane moramo zato dobiti odgovor ali obrazložitev), sprejeti sklepi osnovne organizacije se morajo upoštevati bolj odgovorno in realizirati v roku, ki je dogovorjen. Komunist mora biti pošten, predvsem pa bolj aktiven na političnem in samoupravnem področju. Biti mora zgled ostalim sodelavcem. Po svojih močeh mora biti prizadeven za izpeljavo raznih akcij in zadanih nalog ali individualne naloge, ki mu je bila zaupana. Biti mora zagovornik politike ZK in našega samoupravnega socialističnega sistema ter pozoren do dogajanj, ki so usmerjena proti našim usmeritvam « Skrb za sotovariša Alojz BOMBAČ je sekretar v osnovni organizaciji ZK Grallka »Člani Zveze komunistov bi morali dajati zgled pri delu. pri spoštovanju predpisov in zakonov ter pri poglabljanju medčloveških odnosov. Posebej pa še pri reševanju današnjih problemov. saj le ti niso enostavni in zato zahtevajo poseben pristop do sočloveka v okolju, v katerem dela. Menim, da je dober komunist tisti, ki zna poiskati informacije in probleme na pravem kraju, jih pravilno uporabiti v smislu politike in smernic ZK za reševanje vseh problemov, ki zadevajo njegovo delo. Prva skrb dobremu komunistu bi naj bil njegov sotovariš pri delu. in nenazadnje, prav on bi moral izpolnjevati vse zadane naloge kot vzor ostalim « Uveljaviti pristne samoupravne odnose Bojan VIVOD je sekretar osnovne organizacije ZK v DSSS - kadrovska, planska, splošna, pravno samoupravna, organizacijska, AOP služba. Piše: Silvo Ramšak V tej številki MCC-ja začenjamo objavljati I. del strnjenega povzetka vsebine Marxovega in Engelsovega dela MANIFEST KOMUNISTIČNE STRANKE. S tem delom bomo pričeli z objavljanjem gradiva za idejnopolitično samoizobraževanje mladih in vseh tistih, ki naše glasilo berejo. Ne pozabimo, da je informiranje predpogoj .. .za uspešno samoijpVavljanje. MANIFEST KOMUNISTIČNE STRANKE Na osnovi svojih prejšnjih spoznanj sta Marx in Engels izoblikovala Manifest med novembrom 1847 in januarjem 1848 in je teoretični in praktični program Zveze Komunistov. Kot sta kasneje sama ugotavljala so se nekatere stvari, ki sta jih takrat oblikovala, spremenile, oziroma so se izkazale za nepopolne, veliko pa se jih je potrdilo v praksi. Ta razkorak v času premošča-jo uvodi k posameznim izdajam, ker samega Manifesta, kot zgodovinsko vrednost, nista hotela spreminjati. Vso vsebino manifesta gradita iz dejstva, da je vsa zgodovina v bistvu borba nasprotij, ki izhaja iz družbenoekonomskega položaja dveh ali več nasprotujočih si razredov ali slojev v posameznem zgodovinskem obdobju. Prav o tem zgodovinskem razvoju govori I. del - BURŽU-J1 IN PROLETARCI Manifest ugotavlja, da predhodne revolucije v bistvu niso odpravile razrednih nasprotij, pojavili so se le novi razredi, nove okoliščine zatiranja, nove podobe boja namesto starih, v bistvu seje zamenjal le vladajoči razred. Z razvojem buržuazije, s spoznavanjem sveta izven svojih meja, se pravi z odkrivanjem, so se večale tudi možnosti za izkoriščanje, za trgovino, za razvoj. Z odkrivanjem novih kontinentov in z povezavo z njimi, se je večala možnost trgovanja, večala seje ponudba artiklov. Prejšnji načini obratovanja so postajali zastareli, ker niso mogli slediti naglemu razvoju, družbena delitev dela se izvaja že v sami delavnici, pojavijo se prvi stroji, ki revolucionarno pomnožijo proizvodnjo. »Velika industrija je ustvarila svetovni trg, ki gaje bilo pripravilo odkritje Amerike. Svetovni trg je podelil trgovini, ladjarstvu, celinskim komunikacijam neizmeren razvoj. Ta spet pa je vplival nazaj na širjenje industrije, v isti meri, pa kot so se širile trgovina, plovba, železnica, v isti meri se je razvijala buržuazija. množila svoje kapitale, odrivala v ozadje vse razrede, podedovane še iz srednjega veka « Zaradi takšnega razvoja je v bistvu buržuazija zgodovinsko gledano zelo revolucionarna. Z večanjem gospodarske moči je prešla v njene roke tudi politična, s tem se je prejšnje izkoriščanje, prikrito z verskimi in političnimi iluzijami, menjalo v odkrito, nesramno, direktno, suho izkoriščanje. »Buržuazija je snela svetniški sij z vseh dotlej častivrednih opravil. Zdravnika, pravnika, du-hodna, pesnika, znanstvenika je spremenila v svoje plačane mezdne delavce. Šele ona je dokazala kaj zmore človeška dejavnost«. S svojim razvojem si je podjar-mljala ne le prebivalce lastne dežele, ampak tudi ves ostali svet. S tem postanejo nacije odvisne ena od druge, s svojo visoko razvito industrijo lahko niža cene proizvodov in tako konkurira vsem in vsakomur. Da lahko drugi preživijo, morajo nujno uvajati enake načine pridobivanja kot buržuazija, jih posredno civilizira-podjarmljeni sami sebi vpeljejo tako imenovano civilizacijo. Buržuazija si ustvarja svet po svoji podobi. Postavila je manj razvite odvisne od bolj razvitih. »Nakopičila je prebivalstvo, centralizirala produkcijska sredstva in koncentrirala lastnino v maloštevilnih rokah; nujen nasledek tega je politična centralizacija. Neodvisne, skoraj le zavezniške pokrajine z različnimi interesi, zakoni, vladami in mit-ninami so bile segnane skupaj v eno nacijo, eno vlado, en zakon, en nacionalni razredni interes, eno carinsko črto.« V tem razcvetu pa se ciklično porajajo tudi krize in vsaka je vedno večja od predhodne. Krize pa buržuazija zdravi z izsiljenim uničevanjem množice produktivnih sil ali pa z osvajanjem novih trgov in z temeljitejšim izkoriščanjem starih, se pravi s tem. da pripravlja bolj vsestranske in silnejše krize in zmanjšuje sredstva za reševanje le-teh. S tem pa se orožje, ki ga je sama uporabila proti fevdalizmu, obrača proti njej. Sama pa je rodila tudi proletariat, ki bo to orožje uporabil. Z razvojem buržuazije se je razvijal tudi proletariat. Proletariat, ki je za kapitaliste le orodje, ki ga lahko kupi kot vsako drugo in ga plača kolikor se mu zdi. Nudi mu le toliko, da preživi. Delavci, ki so včasih delali samostojno, sedaj le strežejo strojem, postajajo le pritiklina stroja. Izboljševanju strojev se mora prilagajati tudi delavec. Mora delati več in hitreje. Mezde pa s to hitrostjo ne naraščajo, ampak se veča izkoriščanje delavca. Z enostavnostjo dela /z razvojem tehnologije/ postajajo tudi razlike med odraslimi in otroki, med moškimi in ženskami nepo- membne. Pomembna je le njihova različna cena. Ko pa delavec mezdo že dobi, pa ga začnejo izkoriščati drugi deli buržuazije. S propadanjem srednjih slojev se širi tudi proletariat. Boj za obstoj pa pomeni tudi boj proti buržuaziji, delavci se začenjajo združevati na posameznih nivojih, bojujejo se proti izkoriščevalcem in proti strojem. Nadaljni razvoj industrije množi proletariat, veča njihovo zavest, jih združuje, začenjajo odkrivati pravega nasprotnika. Počasi se pojavljata dva nasprotujoča si razreda. Delavci spoznavajo skupne interese in jih skušajo uveljaviti. S to borbo se večajo nasprotja, delavci pridobivajo somišljenike že v samem vladajočem razredu, s tem pa se začne tudi proces razpadanja buržuazije. S pojavom proletariata se pojavi težnja da večina premaga manjšino, oziroma, da začne vladati delavstvo samo, da je nihče ne zastopa. S tem svojim dvigom pa mora nujno podreti stanje, ki vlada, da lahko zgradi novega-Takšen obrat pa pomeni revolucijo. (Nadaljevanje prihodnjič) Kje ste mladi s stanovanjskim problemom? Iščemo mlade, dinamične in trmaste, ki bi želeli sodelovati v skupini, ki bo poskušala poiskati cenene rešitve za razreševanje stanovanjskih problemov mladih. Vemo, da je v Celju mnogo neizkoriščenih podstrešij, ki so mladim privlačno bivališče. Pot do teh pa je zapletena. Če si pravnik, ekonomist, gradbeni tehnik in podobno, vztrajen ali pa če nimaš rešenega stanovanjskega vprašanja in če ne hodiš v tovarno le na delo in po plačo, potem se javi pobudniku za ustanovitev te skupine na interno telefonsko številko 355 Vse maske naj se /bero v učilnici šolskega centra 6. marca 1984 ob 12.00 uri. Nagrade bodo boljše kot lani! Mlad vojak in njegov oficir pred prvo stražarsko dolžnostjo Posrečen in učinkovit skeč Nekaj mladih, ki so se udeležili novoletne prireditve ZDRAVO Kako ste kaj opravili tradicionalno in žalostno slovo od leta 1983? Upam. da v redu in v smislu boja proti alkoholizmu. Sicer se pa držite reka »pij po pameti, da ne postaneš suženj svoje neumnosti«. In to smo tudi dokazali na našem zaključnem srečanju mladincev, ki je bilo popestreno s kratkim kulturnim programom in plesom. No res, da je bilo občutiti nekoliko več glasbe kot pa skupne besede, krivi smo pa sami. Menim, da ples ni edinstvena misel, ki nas združuje. Zakaj? Odgovorite si sami! 110 let Cinkarne tako in drugače POJASNILO V 7. številki priloge MCC je bil na prvi strani objavljen članek 110 let Cinkarne tako in drugače, ki ga je podpisal A. D. Članek je nekoliko kritičen do mladih (nekaterih), kar se praktično nanaša na 6. številko MCC pod istim naslovom. Omenjeni članek navaja tudi, da pri raztovarjanju zmrznjene piritne rude ni bilo mladincev. Informacija avtorju ni bila v celoti točna, saj je pri prvem brezplačnem delu sodelovalo osemnajst mladincev iz tozda Transport in skladišča, res pa je, da pri razkladanju v prazničnih dneh niso organizirano sodelovali. Potrebno je poudariti, da zaradi nujnosti hitrega ukrepanja informacija o raztovarjanju vagonov s piritnimi koncentrati ni bila širše posredovana, zato je razumljivo, da se ZSMS v Cinkarni ni mogla v tako kratkem času ustrezno organizirati. Sodimo, da je s lem pojasnilom nepotrebna polemika o tej temi zaključena. Uredništvo Izziv - morda I Kaj prav je, kaj narobe?) Domovina je ena nam vsem dodeljena... Oton Župančič Morda premalo sem zaveden, morda premalo sem zavzet, a kaj, ko tisti, ki so tu ob meni, le lahko so mi za vzgled. Kaj naj bo dom? O, vina nam dajte, drugega tako ali tako zmanjkuje, pa še to kar je, nam omejujejo... Neomenjeni z neba, so morda omejeni? In naši čuti so prečuti, bog pomagaj nam mladini, avantgardni - zafrustrirani ... Kaj prav je, kaj narobe? Zglejujemo se po zgodovini, ali pa zajca iz klobuka naj potegne nam čarovnik, sam silni hopla-čarodej Svvengali? Kaj prav je, kaj narobe? Kdo hipnotizirane v starih bajkah nas drži v šahu, da zaviti v baldahin stojimo vedno Za in kar naprej na nekem davnem gozdnem mahu . Zoran Nagrado za svoje požrtvovalno udarniško delo v brigadi je od mladinske organizacije Cinkarne prejel tudi brigadir - udarnik Asif Sakič, predsednik OO ZSMS tozd Vzdrževanje Tl IN JAZ ... Nekoč bil majhen sem in »pitali« so me: ta fantek je. ta punčka, ta bedak ... Zdaj velik sem in po obrazu že bradat, a vendar v meni še vedno polno otroških je razvad. Ti pesem si in ti si lumpek, jaz pa ostal na žalost sem navaden lumpek. Zoran MCC izhaja kot priloga glasila »Cinkarnar«, ki ga izdaja Cinkarna Celje v nakladi 2500 izvodov. Izdajajo in urejajo ga mladi Cinkarne, davni in odgovorni urednik: Irena Kroflič. Uredniški odbor: Silvo Ramšak, Irena Zalokar in Helena Mlakar. Naslov uredništva: Cinkarna Celje, Kidričeva 19 tel. 33-112 int. 297 Tisk: Tiskarna Cinkarna Strinjam se, da je ugled Zveze komunistov kot vodilne idejno politične sile in avantgarde delavskega razreda načet- To lahko povežemo z aktualno krizo naše družbe, ki ni več samo kriza gospodarstva, temveč se zajeda v vse pore našega življenja- Odgovor na vprašanje ni lahek in ne prenese površnosti in poenostavljanj. Za primer vzemimo pojem samoupravljanja, ki je v očeh mnogih kompromitiran, bil pa naj bi osrednja vrednota pri urejanju družbenih odnosov. Sistem, ki ima za osnovo samoupravljanje naj bi bil napreden in naj ne bi bil občutljiv za krizo. Pojma kriza in samoupravljanje se torej izključujeta. Vsebino samoupravljanja predstavlja upravljanje delavcev z rezultati svojega dela- Formalno delavci danes res odločajo v delavskih svetih, SIS in skupščinah, vendar ne dejansko, saj je možnost vplivanja in oblikovanja odločitev neprimerno večja pri poslovodnih organih, izvršnih organih, strokovnih službah in podobno. Če pa nečesar ni ali je le formalno, to ne more biti povzročitelj krize- Izhod je le v dejanski uveljavitvi samoupravnih odnosov, kot jih imamo deklarirane v naših temeljnih aktih in komunisti v naši delovni organizaciji moramo biti tisti, ki bomo težili k uveljavljanju avtentičnih samoupravnih odnosov. Ob tem pa seveda ne smemo spregledati pomena strokovnosti, ki mora stopiti v ospredje pri načrtovanju nadaljnega razvoja delovne organizacije- O liku komunista je mnogo napisanega- Opredelil bi le eno stvar, ki je pomembna, toda pogosto pozabljamo nanjo. Mislim na usposabljanje oziroma izobraževanje komunistov. Ne mislim le na oblike, kijih organizirajo organi ZK in znanje, ki ga dobimo v šolah. Slehernega komunista bi moral voditi motiv po spoznavanju marksistične teorije, ki je osnova naše materialistične interpretacije sveta-Povedati želim, da je premalo prisoten proces samoizobraže-vanja in iskanja- Jasno mi je, da vsi ljudje, niti vsi komunisti ne moremo postati filozofi. Toda za članstvo v Zvezi komunistov ne sme biti kriterij knjižica in plačevanje članarine, temveč težnja po osvobajanju človeka v vseh njegovih razsežnostih. To pa je velika naloga, ki jo zmorejo uresničevati dobro usposobljeni in ustvarjalni ljudje « Dobra informiranost komunistov Vprašanje je, ali je Zveza komunistov res izgubila ugled in Branko CMOK je sekretar OO v DSSS, marketingu, finančni službi, investicijski službi, in razvoju. vpliv ali pa se nam to zaradi neodgovornosti posameznikov samo dozdeva? Ocenjujem, da so člani naše osnovne organizacije kljub vsemu prisotni pri dogajanju v delovni organizaciji tako na družbenopolitičnem kot strokovnem področju- Mislim pa, da se pojavlja problem glede organiziranosti. Posameznik, čeprav član Zveze komunistov, nastopa kot posameznik, ne pa kot predstavnik Zveze komunistov. Ker je kljub temu to velika oziroma celo največja napaka, ocenjujem, da bi bilo na tem področju potrebno storiti več. Dr. Gorenjak zdravi z novo opremo Z novim letom smo zobozdravstveni delavci in delavci Cinkarne bogatejši za pomembno pridobitev. Preuredili smo prostore in lepo opremili novo zobno ordinacijo- Delavci zobne ambulante smo dolga leta delali v precej skromnih pogojih, zato naj velja iskrena zahvala Kolegijskemu poslovodnemu organu Cinkarne in vsem delavcem, zlasti ing. Emilu Krivcu in njegovim sodelavcem, ki so se z veliko mero odgovornosti, znanja in dobre volje lotili dela. Novi funkcionalni prostori s sodobnimi napravami bodo vsekakor omogočili bolj kvalitetno diagnostično in terapevtsko obravnavo zobnih obolenj, obenem pa ustvarili pogoje za bolj dosledno spoštovanje razporeda in časovnega naročanja bolnikov. V nekaj naslednjih številkah Cinkarnarja bom osvetlil problematiko zobnih bolezni in Najprej bi morali bolje in pra-vočasneje informirati vse komuniste, saj se dogaja, da določene stvari obravnavamo na sestankih z zamudo, včasih celo pod »zaupno«, hkrati pa smo te informacije lahko prebrali v dnevnem časopisju že dolgo pred tem. Sestanke bi morali spremeniti v kratka in konkretna posvetovanja izven delovnega časa, s sprejemom konkretnih sklepov in zaključkov. Razrešiti bi morali osnovno vprašanje: ali želimo, da je Zveza komunistov avantgarda delovnega ljudstva, ali pa želimo, da je masovna politična organizacija z določeno strukturo (toliko in toliko delavcev iz neposredne proizvodnje, mladine itd). Ugled Zveze komunistov se bo v našem okolju dvignil takrat, ko bomo na svojem delovnem področju dokazali, da se zavedamo, da smo člani Zveze komunistov in se bo to odražalo pri našem delu. Program dela osnovne organizacije Zveze komunistov in njene aktivnosti pa bi moral biti aktualen, kritičen in v interesu reševanja gospodarskega in političnega položaja « skušal motivirati bolnika, da bi pri zdravljenju sam aktivno sodeloval, saj še tako bleščeče in sodobno opremljena ordinacija ni dovolj, če si vsak sam redno in pravilno ne čisti svojih zob. Zakaj brez sodelovanja in discipline samega bolnika ne pomaga nobeno zdravilo, noben zdravnik. Zlasti pa to velja za zobno gnilobo (karies) in bolezni dlesni (paradontopatija), ki pri zdravljenju zahtevajo neprestano sodelovanje bolnika, saj le z redno in pravilno osebno ustno higieno lahko preprečimo ali vsaj močno zavremo nastajanje mnogih kariesnih procesov na zobeh in umirimo vnetje mehkih tkiv v ustni votlini. Prihodnjič pa bom spregovoril nekaj besed o pravilnem čiščenju zob. Herman Gorenjak Rešitev novoletne nagradne križanke VODORAVNO: banana, poreč, ananas, olika, robida, motor, arica, ivan, kara, nivo, os, reka, ara, emo, lak, alan, dm, helena, ketoni, berta, opica, ce-tan, oda, lopov, lika, ada, rez-kač. parižan, ak, oh, perez. neresen, oj, zak, kopito, 1, ob, rod, ten, obrazilo, toro, vidra, otok, riko, kavada, sn, j>«šilec, slano, elita, aar^eva, oje, prelom, he, ti, rop, lucija, peč, oj, era, prah, jaz. r, np, amper, rov, al, aroma, lah, kabir, šok, ven, rai, žogica, a, igor, dninar, danijel, cavalieri, ara, anali, aloja, cal, nor, ravan. SESTAVIL: Tomaž Leskovšek NAGRADE: Uredniški odbor je na svoji četrti redni seji, 16. januarja 1984 ugotovil, daje do 10. 1. 1984 v uredništvo prispelo 22 rešitev nagradne križanke, od katerih so bile na srečo vsaj tri pravilno rešene. Žreb je določil, da: 1. nagrado prejme: Tatjana Pukl, DSSS 2. nagrado prejme: Slavko Pod-hostnik, Vzdrževanje 3. nagrado prejme: Brigita Lesjak. DSSS Čestitamo! Nagrade dvignite v uredništvu! Uredništvo Koliko nas je V mesecu decembru 1983 je bilo v Cinkarni Celje zaposlenih 2322 delavcev: DSSS 556 METALURGIJA 366 KEMIJA CELJE 195 KEMIJA MOZIRJE 52 GRAFIKA 206 VZDRŽEVANJE 454 TRANSPORT 166 ENERGETIKA 50 TiO, 217 VEFLON 60 SKUPAJ DO: 2322 Povečanje števila zaposlenih od preteklega meseca je v TOZD Vzdrževanje in sicer za tri delavce, v TOZD Energetika za enega delavca in v TOZD Veflon za enega delavca, v TOZD Metalurgiji pa je zmanjšano število zaposlenih za dva, v TOZD Titan dioksid pa za enega delavca. Pobuda iz zobozdravstva Poslovili smo se od sodelavcev 15. decembra 1983 so se upokojili Miha Jagodič, Stanko Rep, Ivan Strašek, Nenad Kostič in Ivanka Motoh. I dobro delali. Doma bo skrbno ■ čuval vnuke, kar pet jih je, saj je L I prepričan da so otroci pridni O 1““ šM+l In. l'itii\ Šnutriu pri Jeišah \ v*> h * 'f1 J 'Jv. s Cinkarni se je zaposlil 8. 11. 1957 najprej v obratu superfos- Ivan STRAŠEK je rojen v| fata za eno leto, nato pa je deset let delal v valjarni. Opravil je interni tečaj za žerjavovodjo in ta poklic opravljal petnajst let. Nazadnje je delal v novi žvepleni kislini. Lani se je moral zaradi bolezni invalidsko upokojiti, a nerad, saj pravi, da je boljše delati do konca, kot predčasno nehati. Vedno je rad delal, spominja se pa, da je bilo včasih še boljše, ker je delavec vedel koliko je presegel nprmo, skratka koliko je naredil- Sedaj bo gobaril, igral šah ali reševal križanke. Sodelavcem želi veliko uspeha, sindikalni organizaciji pa se zahvaljuje za pomoč v času njegove bolezni. Stanko REP se je rodil 8. 7. 1932 pri Ljutomeru- V Cinkarni je začel delati leta 1950 pri zidarjih v gradbenem obratu. Po treh mesecih se je premestil v pražar-no, kjer je delal do leta 1962. Vmes je služil vojaški rok in se šest mesecev učil v topilnici, kjer ni zdržal. Postal je invalid ter delal še v valjarni kot pomožni delavec, potem pa kot kurir. Najbolj dobro seje počutil, ko je delal v pražarni, kjer je tam imel samostojno delo. Veliko dela ga je spodbujalo, da je bil še bolj zagnan in priden. Svojim sodelavcem tudi želi, da bi radi in Levcu 27. 12. 1929. Zanimivo je, da so vsi upokojenci vedeli točen datum začetka svoje prve službe. Ivanje prišel že v bivšo Tovarno organskih barvil kot pleskar leta 1958. Nekaj let po združitvi s Cinkarno je bil premeščen v gradbeno delavnico- Vedno seje držal enakega dela in ene tovarne. Dvaindvajset let je delal kot pleskar, dokler leta 1980 ni postal invalid- V tovarni je poznal vse in počutil se je kot doma. Najbolj so mu ostali v spominu kot že toliko drugim, tisti trije meseci, ko so dobivali 80 %-ne plače. Takrat je verjel, da bo bolje, a vseeno pravi: »višji so bežali, delavci pa ostali«. Čeprav ni delal ne v družbenopolitičnih organizacijah ne samoupravnih organih, je bil s težavami delovne organizacije vedno na tekočem- Tudi Ivan želi svojim sodelavcem zdravja, ter da bi nadaljevali tisto, kar so oni pustili. Zdravnik mu svetuje, da mora čimveč hoditi na sprehode, zato bo to v Pečovniku, kjer je doma, tudi uresničil. Nenad KOSTIČ se je tudi upokojil invalidsko. Rojenje bil 10. 11. 1929. V Cinkarno pa je prišel leta 1966- Delal je v topilnici in nato v litoponu. Bil je dober delavec, saj je rad delal-Sodelavcem želi veliko uspeha in čim manj zastojev. Sedaj se dobro počuti, ker se mu je uresničila dolgoletna želja, da se vrne v svoj rojstni kraj Krivajo pri Prijedoru. Vsem sodelavcem, ki so se upokojili tudi mi želimo, da bi čim lepše preživeli in še dolgo uživali zasluženo pokojnino- M. G. Šport in mentorstvo HDK Cinkarna Celje peto leto v izgubi 25. marca 1981. leta je kolektiv Cinkarne prevzel mentorstvo nad Hokejsko drsalnim klubom Celje. Cinkarna letno prispeva klubu dva milijona novih dinarjev finančne pomoči, a klub, ki za svojo dejavnost letno potrebuje 8.445.300 din dotacij, že pet let posluje z izgubo. Da bi ugotovili zakaj in kje jih pestijo problemi, smo se odločili za razgovor s tovarišem Milanom Hohnjecem, predsednikom HDK Cinkarne Celje, ki nam je razkril notranje težave kluba in tovarišem Andrejem Cvetkom, predsednikom sveta sekcije za hokej, ki nam je povedal o težavah na področju hokeja, ki je ena od najvažnejših dejavnosti tega kluba. CINKARNAR: Kakšna je finančna problematika HDK? HOHNJEC: Finančna problematika kluba je bila obravnavana skoraj na vsaki seji izvršnega odbora- Vsa leta nazaj nam ni uspelo zagotoviti potrebnih finančnih sredstev za izvedbo celotnega programa in to predvsem sekcije za hokej- Vsako leto od leta 1979 smo imeli povprečno 500.000 din izgube. Da smo izgubo letno pokrivali, smo bili pripomorani opustiti razna prijateljska srečanja in omejiti dobavo opreme za člansko ekipo, medtem ko je za podmladek zmanjkalo denarja. Poudarjam pa, da brez finančne pomoči in mentorstva Cinkarne našo dejavnost ne bi mogli opravljati. Želeli bi, da naše sodelovanje še razširimo in damo v odjem večje število vstopnic za drsanje. CINKARNAR: Kako sodelujete s ZTKO Celje in Hokejsko zvezo Slovenije in kakšna je njihova finančna pomoč? HOHNJEC: Sodelovanje z Zvezo telesno-kulturnih organizacij v Celju je bilo zadovoljivo. Od te zveze smo dobili 260 milijonov din rednih dotacij, medtem, ko smo nezadovoljni z Hokejsko zvezo Slovenije, ker premalo vlaga v razvoj hokejskega športa v republiki. Menimo, da bi se zveza morala tudi s polno zavzetostjo angažirati pri reševanju problema nabave hokejske opreme iz tujine. Prav tako nismo zadovoljni z delom njihove tekmovalne komisije, ki nerazumljivo verificira rezultate odigranih tekem. Upamo, da bodo kadrovske spremembe v Hokejski zvezi Slovenije vendarle zagotovile delo po načelih in prin- cipih naše samoupravne ureditve. CINKARNAR: Pred 17 leti je Cinkarna zasadila prvo lopato in zgradila ledarno v mestnem parku, zato je toliko bolj upravičen današnji interes Cinkarne, da se HDK razvija. Kakšne načrte imate? HOHNJEC: V načrtu imamo nadgradnjo obstoječega objekta, s čimer bi pridobili dodatne garderobne prostore. Do leta 1985 nameravamo zapreti dve strani drsališča ter sanirati streho. Nujno potrebna pa je čimprejšnja zamenjava strojnice-CINKARNAR: Kakšni so vaši načrti, da bi le nekako izplavali iz težav? HOHNJEC: Nameravamo pritegniti čim več amaterskih delavcev v organe kluba, ker HDK ni finančno sposoben, da bi za stalno nameščal ljudi. Zaradi premajhne informiranosti javnosti o dejavnosti kluba, bo potrebno ustanoviti odbor za propagandno dejavnost. Namen pa imamo odpreti vrata še drugim dejavnostim, da bo objekt izkoriščen v največji meri. Izboljšati moramo tudi notranjo samoupravo, ki predstavlja bistvo kluba in ta ima trenutno preveč problemov z neaktivnostjo nekaterih članov v izvršnem odboru. HDK Cinkarna Celje ima ustanovljene tri sekcije, ki delujejo kot glavne dejavnosti znotraj kluba. To so sekcija za hokej, sekcija drsanja in sekcija za tenis. Najzahtevnejša sekcija je prav gotovo sekcija za hokej, ki pobere tudi največ dotacij. CINKARNAR: Mnogi pričakujejo, da bo Cinkarna izpadla iz prve zvezne lige, kar bi gotovo ogrozilo razvoj hokeja. Ali so Celjani izgubili tekmovalne ambicije? CVETKO: Na področju hokeja smo v Celju vedno imeli tekmovalne ambicije. Vendar so nas vedno spremljale finančne težave. Prejšnja, generacija vodilnih struktur v hokeju je v pehanju za boljšimi rezultati v zvezni ligi z najemanjem tujih in dragih igralcev zanemarjala mlade, ki so se hoteli učiti tega športa. Skratka, premalo je bilo denarja še za opremo in delo z mladimi. Tako si celjska ekipa ni zagotovila lastne dobre igralce, ki bi zmagovali v zvezni ligi. Dodatno nas je osiromašila še zamenjava generacij, odhod štirih igralcev in odhod petih igralcev na odsluženje vojaškega roka. kar nas bo teplo še v naslednji sezoni. CINKARNAR: Kaj nas še lahko reši? CVETKO: Letos moramo ostati v ligi. Potem pa izkoristiti to krizo in se pošteno dogovoriti, kako naprej. Izhod vidim v spremenjenem odnosu iz profesionalnih okvirov v pridobivanje športnih delavcev, ki bi se ukvarjali izključno s športom, pridobitvi trenerjev amaterskega značaja in predvsem na vzgoji domačih igralcev. Želimo upravičiti sredstva, ki jih daje kolektiv Cinkarne, toda žal v kratkem roku v Celju ne moremo zagotoviti kvalitetnega hokeja- Konec sezone moramo narediti temeljito, kritično oceno in opredeliti odgovornost ter zastaviti takšno kadrovsko politiko v sekciji in klubu, ki bo znala izpolniti želje Celjanov. IDEJA O USTANOVITVI SVOJE EKIPE Cinkarnarji so se že od nekdaj zanimali za hokej. Leta 1973 in prej smo imeli celo svojo ekipo, ki je večkrat zmagovala na celjski ledeni ploskvi v mestnem parku. Tudi sedaj bi lahko imeli Cinkarnarji svojo hokejsko sekcijo in v sindikalnih športnih igrah premagovali hokejske ekipe Zlatarne, Štor, Ljubečne in Kovinotehne. Šport in rekreacija Novice kegljaške sekcije Končano je tekmovanje v 2. regijski ligi za leto 1983- Zadnji tekmi smo odigrali z ekipama Laškega in Kovinotehne. CINKARNA : TIM LAŠKO 4929 : 4890 KOVINOTEHNA : CINKARNA 4784 : 4910 Od 21- do 28- decembra 1983 je potekalo prvenstvo Cinkarne za posameznike v ženski in moški konkurenci. Po izbirnih tekmovanjih je bil finale na kegljišču Golovec, uvrstitev pa je: 1. Berk Marjana, 351 kegljev, 2. Kukuruzovič Karmen 322 kegljev, 3- Točaj Jožica 314 kegljev, izven konkurence pa Šeško Jožica 396 kegljev. 1. Gobec Miran 862 kegljev, 2. Grkovič Budimir 851 kegljev, 3. Veranič Joco 842 kegljev, 4. Ku-kič Rado 827 kegljev, 5. Salmi-ster Ivan 820 kegljev, 6. Mraz Rudi 790 kegljev, 7. Gračner Bojan 784 kegljev in 8. Pohole Ivan 739 kegljev. Prvi trije v vsaki konkurenci so prejeli priznanja. M. G. Aktivnost kegljačev Plan kegljaške sekcije je bil v celoti izpolnjen. Z ekipo redno tekmujemo v 2. regijski ligi, kjer smo v letu 1983 odigrali 26 tekem spomladanskega in jesenskega dela. Organizirali ali sodelovali smo prvenstvu med tozdi v počastitev 1. maja, regijskem prvenstvu za posameznike, regijskem prvenstvu za pare, turnirju v počastitev 110 letnice Cinkarne. Moški: Ženske: 1. Cinkarna L Metka 2- Železarna Štore 2. Savinja 3. Metka 3. Tkanina 4. Tkanina 4. Cinkarna 30 obletnica Lik Savinja - 4 mesto, memorial Vlada Skočaja /Kovinotehna/ - 2. mesto, memorial Mira Bofulina /Obnova/ - L mesto, prvenstvo posameznikov Cinkarne, na sindikalnih športnih igrah - 2. mesto. Pri tekmovanju v 2. ligi smo odvisni tudi od prevozov /Šentjur, Mozirje, Štore/, ki nam jih je lani in letos omogočil tozd Transport z brezplačno uporabo kombija. Odobreno vsoto za kegljaško sekcija /89.000,00 din/ smo prekoračili, največ zaradi povečanja najemnin stez na kegljiščih. Letno lahko iz sklada kegljaške sekcije nabavimo članom ekipe največ 1 par copat, poraba pa znaša 3 pare. Miran Gobec Smučanje na celjski koči čakamo na start Vsako leto organiziramo interno tekmovanje v smučanju med tozdi. Letos smo ga izvedli 27. januarja na Celjski koči- Prijavilo se je rekordno število tekmovalk in tekmovalcev, saj jih je bilo na štartni listi kar 82, od tega 10 žensk. Imeli smo srečo z vremenom, tako da je tekmovanje v celoti uspelo. Po veleslalomu in zasluženi malici, za katero so denar prispevali sindikati tozdov, je bila razglasitev rezultatov, podelitev medalj in zmagovalni ekipi tozda pokal. Posamezni zmagovalci vseh treh konkurencah so prejeli bunde, ki jih je podarila delovna organizacija TOPER Celje. Med vse udeležence tekmovanja pa smo z žrebom podelili tudi 54 nagrad, ki so jih prispevale delovne organizacije Metka. EMO. AERO. Li-bela. Trgovina ONA-ON in Cinkarna. Za njihov prispevek se jim iskreno zahvaljujemo-Tehnično izvedbo tekmovanja pa je izvedel Partizan Štore. REZULTATI: Ženske posamezno: 1. Rejc Karmen 38.02 2. Pevec Vilma 38.67 3. Kramer Slavica 38.68 4. Lukane Cvetka 40.69 5. Zalokar Irena 41.38 6. Špacapan Darinka 41.80 7. Žerjav Ivica 48.37 8. Bobek Jožica 1.00.38 Odstopov ni bilo. Prvakinja Cinkarne za leto 1984 je Karmen REJC Letos je zmagal Slavko Kajtner Najboljši posamezniki - moški 3.-4. Grabar 31.02 mlajši 5. Teržan 31.11 1. Kajtner 30.29 6. Goršek 31.18 2. Šporer 30.43 7. Klinar 31.41 3.-4. Pliberšek 31.02 8. Rejc M. 31.47 9. Kovač 31.83 10. Slemenik 31.99 Uvrščenih je bilo 50 tekmovalcev, odstopilo jih je 16. Najboljši posamezniki - moški, starejši 1. Slokan 36.87 2. Mak 37,23 3. Mravljak 37-26 4. vidmar 37.61 5. Žolger 44.07 Uvrščenih je bilo 5 tekmovalcev, odstopila sta dva. Najboljše ekipe: 1. Vzdrževanje I (Kajtner, Grabar, Priberšek, Rejc) - 123-80 2. DSSS I (Šporer, Klinar, Fidler, Kamenšek) - 131.45 3. Veflon I (Goršek, Slemenšek, Šeruga, Mravljak) - 133.98 4. Grafika (Vidmar, Božič, Pavšek, Valand) - 155.54 5. Metalurgija (Tanšek, Pevec, Žolger, Urbanci) - 166-45 6. Transport - nepopolna ekipa (Teržan, Šeško) 7. Titan dioksid - nepopolna ekipa (Drobne, Bizjak) 8. Kemija - nepopolna ekipa (Mak) Dvakrat tretji Referent za šport in rekreacijo tov. Marjan Leban sprejema priznanje Cinkarni za tretje mesto Kakor vsako leto so tudi letos, ZTKO, radio in Novi tednik Celje v narodnem domu priredili svečano razglasitev najboljših športnic - športnikov in najboljših delovnih organizacij na občinskem sindikalnem tekmovanju v konkurenci člani, članice in starejši člani za leto 1983. Člani so tekmovali v smučanju, kegljanju, šahu, malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu, odbojki in košarki. Članice so sodelovale v vseh disciplinah razen košarki, malem nogometu in šahu. starejši člani pa v vseh disciplinah razen v malem nogometu in odbojki. Največ uspeha so dosegle naše smučarke, saj so prvič osvojile naslov občinskih sindikalnih prvakinj, prav tako so občinski prvaki tudi nogometaši, drugo mesto so zasedle igralke namiznega tenisa in člani kegljači, tretje mesto pa strelke in ekipa starejših članov v namiznem tenisu. Vsi ti uspehi in seveda uspehi ostalih športnih panog so nam prinesli v konkurenci člani in članice v skupini večjih delovnih organizacij nad 500 zaposlenimi, odlično tretje mesto. Končni vrstni red za leto 1983: ČLANI 1. AERO 2. Železarna 3- Cinkarna 4. ŽTO 5. Ingrad 6. EMO 7. Kovinotehna 8. Libela 9. Gradis ČLANICE L AERO 2. Železarna 3- Cinkarna 4. Toper 5. Kovinotehna 6. EMO Vsem športnicam in športnikom čestitamo za dosežene uspehe in jim želimo v letu 1984 še boljše športne uspehe. M. L. Šahisti Cinkarne - 7, mesto v I. ligi Končano je sindikalno prvenstvo celjske regije za leto 1983. Šahovska sekcija Cinkarne je nastopala v I. sindikalni ligi in na koncu osvojila 7. mesto, kar pa ni realen prikaz naših moči, saj smo po spomladanskem delu delili 4. mesto, v jesenskem delu pa smo nekoliko popustili. Vzrok je bil samo v neudeležbi najboljših šahistov na najpomembnejših tekmah - opravičeno ali neopravičeno. Skupno je bil odigranih 14 dvobojev na štirih deskah. V našem mosivu se je zvrstno y igralcev, največ točk so osvojili: Tasič 7 1/2, Mežnar 6 1/2, Ružič 5, itd-Končni vrstni red: L Kovinotehna 36 1/2 točk 2- Emo 34 1 /2 točk 3. Ingrad 33 točk 4. Aero 27 točk 5. Klima 27 točk 6. Zlatarna 26 točk 7. Cinkarna 25 točk 8. Žična 15 točk Ivan Pohole Vojo Ružič-prvak za leto 1983 med igro PRVENSTVO CINKARNE V ŠAHU ZA LETO 1983 UDELEŽENCI 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 T M 1. Ružič UH 1/2 1 1/2 1 1 1 1 1 1 8 1. 2. Mežnar 1/2 ■ h 1 1/2 1/2 1 1 1 1 7 \ 2. 3. Tasič 0 0 ■ i 1 1 1 1 1 1 7 3. 4. Dečko H 0 0 ■ 0 1 1 1 1 1 51/2 4. 5. Celestina 0 1/2 0 ■ ° 1 y2 1 1/2 4j/ 5. 6. Jančič 0 1/2 0 0 ■ ° 0 1 1 314 6-7 7. Puh 0 0 0 0 0 1 ■ i 1/2 1 31/2 6-7 8. Pohole 0 0 0 0 1/2 0 ■ 0 1 ro 8-9 9. Zdolšek 0 0 0 0 0 0 1/2 H 1 23/ 8-9. 10. Barbulovič 0 0 0 0 1/2 0 O 0 0 ■ 12 10. V dneh od 16. do 18. decembra je bilo v domu železničarjev na Svetini odigrano prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1983/84. Tekmovanja seje udeležilo deset članov sekcije. Med glavnimi favoriti so bili Ružič, Mežnar in Dečko- Prva dva sta res pokazala, da sta trenutno najmočnejša, medtem, ko je Dečko nekoliko zaostal. Solidno igro je pokazal Tasič, kije prvi dve partiji izgubil potem pa ostalih sedem za- povrstjo zmagal. Celestina je na tem prvenstvu prvič osvojil 50 % točk. Jančič je na zadnjem prvenstvu bil med glavnimi tekmeci, letos pa ni šlo- Ostali uvrščeni bi z nekoliko več zavzetosti dobili kakšno »piko« več. Med njimi je vsekakor najbolj nesrečen Barbulovič, ki je imel nekaj dobljenih partij, pa mu je na koncu sreča obrnila hrbet. Jože Šnajder DELAVSKA UNIVERZA CELJE Obvešča vse zainteresirane občane, ki še nimate končane osnovne šole, da vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred VEČERNE OSNOVNE ŠOLE Izobraževanje organiziramo kot: - večerna šola - tečajno seminarska - in individualna oblika Vsem udeležencem, ki so uspešni v vzgojnoizobraževalnem delu, je omogočeno, da v enem šolskem letu končajo dva razreda osnovnega izobraževanja- Za to področje izobraževanja imamo tudi ustrezno literaturo, ki je pomoč za uspešno delo- Pouk organiziramo v dopoldanskem in popoldanskem času- Izobraževanje je za vse udeležence brezplačno-Prav tako se lahko vpišete še v tečaje: - tujih jezikov - tujih jezikov za otroke - skladiščnikov - kurjačev - strojepisja Koliko nas je CLANlt' 'z NAFTAL,NA Letos praznuje naše glasilo svojo tridesetletnico rojstva, zato smo se pri uredniškem odboru odločili, da bomo v vsaki letošnji številki objavili kakšen zanimiv članek izpred 30 let. Hočemo vam namreč prikazati kakšne ideje so imeli takratni uredniki in kako so pisali naši sodelavci. Hkrati pa je to tudi delček zgodovine naše tovarne.^ -»' Tokrat smo se odločili za zanimiv prispevek iz zunanjetrgovinskih potovanj. Gotovo bi bilo danes prav tako zanimivo za bralce Cinkarnarja vedeti, kaj doživljajo naši poslovneži na službenih potovanjih po tujini. Morda bo to le spodbudilo koga izmed njih. V prihodnji številki nameravamo slavnostno obeležiti Cinkar-nar še z drugimi zanimivostmi iz preteklosti, saj bo 1. marca 1984 natanko trideset let, odkar je izšla prva številka glasila Cinkarnar. Januarja letos je bilo v Cinkarni zaposlenih 2320 delavcev: DSSS 563 METALURGIJA 365 KEMIJA CELJE 191 KEMIJA MOZIRJE 52 GRAFIKA 205 VZDRŽEVANJE 452 TRANSPORT 168 ENERGETIKA 50 TiO, 216 VEFLON 58 Skupaj: 2320 Število zaposlenih se je povečalo: v DSSS za 7 delavcev. Transportu za dva delavca, v Metalurgiji seje zmanjšalo število za enega delavca, v Kemiji Celje za štiri, v Grafiki za enega, v Vzdrževanju za dva, v Titanovem dioksidu za enega in v Ve-flonu za dva delavca- AFORIZMI VSE INFORMACIJE DOBITE V TAJNIŠTVU DELAVSKE Kdor prej pride, prej melje - če UNIVERZE CELJE, Cankarjeva 1, ali po telefonu št- 25-620. ima devize Priporočljivo bi bilo, ko bi v našem gospodarstvu politika cen in produktivnost zamenjali vloge Urednica Dipl. ekonom. Felicijan Justin: ZANIMIVOSTI VI ZUMUliettfOVikrfiiU fiOtauOki Kadar koli se vrnem iz tujine, mi tovariši naročajo, naj opišem svoje potovanje v Cin-karnarju. Vse, kar navadno pišem, je po mišljenju tovarišev preveč suhoparno in preobremenjeno s številkami in problemi. Opis inozemskih potovanj naj bi bil enkrat poljuden z zanimive strani potovanja, tako da bi se človek oddahnil, ko bi ga bral. Kadar koli sem torej zunaj, delam beležke tudi o teh neposlovnih straneh potovanja, ker je bilo dejansko prijetno brati na primer poročilo tov. Vodlana o njegovi poti po Nemčiji in Angliji. Vsakokrat, ko je prišla nova številka Cinkarnarja, sem najteže čakal nadaljevanja njegovega prijetnega potopisa. Kakor pa sem imel najboljšo voljo, posnemati tov. Vodlana, tako se je po vsakokratnem potovanju zamisel izjalovila, ker je pač tako: takoj človek ne napiše, potem pa vtisi oblede in nimajo več tistega čara, kakor takrat, ko so doživete Brskam torej po svojih zapiskih in se želim čitateljem Cinkarnarja oddolžiti po svoji najboljši volji. Osebna beležka je polna pripomb, številk, imen in datumov. Vsa potovanja, ki dihajo iz drobnih zapiskov, predstavljajo pravzaprav eno celoto. S poslovne strani so skoraj vsa med seboj povezana. V teku leta je šlo za plasman cinkovega prahu, cinka in cinkove pločevine. Vse ostalo so bili manjši posli, ki so bili skoraj mimogrede opravljeni. Cinkov prah me je vodil v Nemčijo, kjer smo uspeli zaključiti stalno dobavo v okviru celoletnega kontingenta. Naš odjemalec ima v prijazni dolini reke Neckar srednje veliko kemično in špiritno tovarno. Odlikuje ga vestnost in solidnost, ki je v poslovnem svetu nemškega trga itak splošno priznana. Sam lastnik je preko 80 let star gospod, ki prihaja od časa do časa v svojo tovarno, tekoče posle pa vodi podjeten direktor srednje starosti. Cinkarna si je utrdila pri tej firmi svoj sloves. Kvaliteto cinkovega prahu cenijo tehniki kot najboljšo od razpoložljivih cinkovih prahov. Trdijo, da ima boljšo kvaliteto samo še poljski cinkov prah, ki pa ga v Nemčiji ni mogoče dobiti. Prav tako so zadovoljni z našim poslovanjem. Prijetno mi je delo, ko je šef njihovega nabavnega oddelka pohvalil našo ekspeditivnost in izrazil priznanje vpričo direktorja, da mu je s formalne strani odvijanja poslov najprijetneje korespondirati s Cinkarno. Temu primemo sem bil seveda tudi jaz sprejet v tovarni. Po končanih razgovorih in sklenitvi pogodbe sem se kot gost direktorjeve družine odpeljal na večerjo k nekemu podjetnemu grofu, kjer sem bil priča intenzivnega kmetijskega obdelovanja z vso mogočo predelavo kmetijskih izdelkov. Vse to vrši grof v lastni režiji in vzdržuje tudi na zelo slikoviti točki krasno urejeno gostilno v tamkajšnjem kmečkem stilu. Poleg stalnih dobav Nemčiji si je utrl naš cinkov prah stalno pot k velikim tovarnam tudi v Franciji. Ne morem sicer reči, da se je to zgodilo slučajno. Teren je bil skrbno pripravljen, toda politični dogodki v Franciji so prišli v tako fazo, da je bilo obojestransko interesantno izkoristiti nastalo finančno situacijo ter smo naenkrat plasirali velike količine cinkovega prahu v Francijo po zelo povoljnih cenah. Ta prvi večji plasman pa je prepričljivo seznami francoske producente z našo kvaliteto prahu. Naš prah je postal iskan in danes bi ga lahko plasirali v Francijo najmanj 4 do 5-krat toliko, kolikor ga zmoremo zaradi omejene produkcije. Posli okoli tega problema so me vodili v Pariz in bližnjo pariško okolico. O Parizu si skoraj ne upam ničesar reči, ker je to veliko mesto in tako vsestransko zanimivo, da si ne more dovoliti sodbe o njem človek, ki je prebil v njem samo nekajkrat po nekaj dnL Za nas Cinkamarje je med drugim zanimivo tudi to, da je Pariz pokrit okoli 80 % s cin-kovo pločevino. Francozi imajo lastno produkcijo cinkove pločevine ter sem imel celo priliko seznaniti se z njihovo fino in učinkovito reklamo za prodajo cinkove pločevine. Od njih se bo morala Cinkarna v tem pogledu še marsikaj naučiti. Izkušnje v trgovini s cinkovim prahom nas uče, da je prodaja cinkovega prahu zelo konjunkturnega značaja. Pride čas, ko ni nikdar dovolj prahu, nato pa nastopi doba, ko ga praktično ni mogoče skoraj nič prodati. Iz tega razloga je šla naša politika za tem, da razdrobimo našo prodajo na več stalnih odjemalcev in dežel. Ce pride namreč kriza, bo še vedno mogoče prodati pri velikih odjemalcih majhne količine. Ce pa smo navezani na ozek krog odjemalcev ter njim stalno dobavljamo velike količine, potem bomo seveda v času krize teže dosegli prodajo vsega izdelanega blaga. Taka politika sicer zahteva trenutno malo več dela, toda pot je sigumejša in se v času krize rentira. V našo prodajno mrežo smo torej vključili še Italijo, Švico in prav v zadnjih mesecih Avstrijo. (Se nadaljuje.) Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Stadler Janko — Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna Občili zbor planinske sekcije Če hočeš alpinista imeti, je treba s cicibani začeti Na občnem zboru Planinske sekcije Cinkarne, ki je bil 14. januarja 1984 na Šmohorju, so se planinci zaskrbljeno spraševali, kje so vzroki za slabo udeležbo na izletih. V lanskem letuje sekcija organizirala le 85 odstotkov izletov iz programa za leto 1983. Še vedno je velik poudarek in interes za zimske pohode kot so, Stol, Snežnik, Porezen, Osankarica ter vsako leto pohod na Triglav. Zanimiv je tudi tradicionalni planinski kolesarski maraton v Logarsko dolino. Planinska sekcija je v lanskem letu poleg tega izpeljala tudi izlet štirih slepih planincev iz Zagreba, ki sta jih vodila dva naša planinska vodnika po poti iz Solčave na Grohat in preko Dure na vrh Raduhe s sestopom v Struge. Planinci pionirji OŠ Veljko Vlahovič na poti na Šmohor Premajhno število udeležencev v planinah je potrdila tudi udeležba občnega zbora, saj je bilo prisotnih le 25 cinkarniških planincev. Tisti, ki smo bili na Šmohorju, pa smo videli in slišali veliko novega in lepega- Pred začetkom uradnega programa zbora so malčki iz Vzgoj-no-varstvene organizacije A. Černejeve in pionirji osnovne šole V. Vlahoviča, katerim so naši planinci mentorji, izvedli čudovit kulturni program, obarvan s pesmimi o gorskih lepotah. Pionirji so nam povedali tudi pesmico o cinkarniških planincih in nas z njo še kako presenetili: »Dragi planinci, cinkarnarji, na občnem zboru zbrani vi, 34 let je minilo, ko se vaše društvo je ustanovilo! Če k temu dodate še 110 let, ko vaš obrat je bil spočet, potem nič čudnega to ni, da danes Šmohor vas gosti...« To je le del pesmice, kjer omenjajo tudi naše uspešne alpiniste. Veselo smo bili presenečeni, kako imajo otroci radi gore, kako so potrpežljivi in nezahtevni in kako z lahkoto premagujejo ovire. Vsak izmed nas sije na tihem želel, da bi lahko to doživljali tudi naši lastni otroci. Začetki seznanjanja otrok z lepotami planin segajo v leto 1979. V štirih letih so naši pla- ninci uspeli podreti tovarniški plot in pomagati na šolah, vrtcih in mladini. Ta primer cinkarni- škega planinskega mentorstva je eden najbolj izrazitih v Sloveniji. Člani sekcije sodelujejo s prostovoljnim delom tudi pri prenosu oziroma ureditvi delčka narave v delovno okolje. Vendar jim lanski dogovor ureditve zelenic v novem delu ni uspel, ker bi morali prej urediti cestne robnike in kanalizacijo. Uspešno je tudi izobraževanje planinske sekcije, s katerim so dosegli, da imamo v sekciji pet planinskih vodnikov, pet članov gorske straže, dva markacista, alpinističnega inštruktorja, dva alpinista, dva alpinista - pripravnika in mentorja za planinsko dejavnost na šoli in VVO. V svojem letnem poročilu in v razpravi o njem so planinci omenjali tudi finančna sredstva, ki jih daje delovna organizacija. Odveč je bil očitek, da planinska sekcija uživa več finančne podpore kot druge športne sekcije. Čeprav imajo drugi rekreativci le nekaj sto metrov do telovadnic, planinstvo pa mora plačevati drage prevoze do vznožja gora, jim nihče tega ne zameri in brani. Planinska dejavnost je v Cinkarni dosegla mnoge odlične rezultate, predvsem s prizadevnim vodjem Adijem Vrečerjem, kije uspešen organizator planin- skih pohodov in drugih akcij. Zato so ga planinci, kljub njegovemu odporu, da bi še naprej vodil planinsko sekcijo, potrdili za vodjo še za dve leti. Planinci imajo radi takšne, ki delajo s srcem in veliko voljo, ki pa jo Adiju ne manjka. V odbor planinske sekcije so bili izvoljeni še Marija Pečnik, Slavko Cankar, Nada Bedek. Hinko Kožar, Tomo Žolger, Milan Rošer, Štefan Budna, Stevo Dukič, Drago Lamper, Janez Bošnjak, Vinko Tanjšek, Ivan Hrovat, Marija Hočevar, Marija Skutnik. Občni zbor planinske sekcije Cinkarne so pozdravili tudi predstavniki drugih sekcij in društev ter izrekli veliko pohval. Na Šmohorju smo poslušali in gledali diapozitive iz Gaurishan-karja kjer je v celjski alpinistični odpravi sodeloval tudi naš sodelavec Slavko Cankar. Bilo je zelo zanimivo. Na koncu bi rada poudarila, da je za usklajeno delo, povezanost in večje uspehe potrebno tudi sodelovanje ostalih članov kolektiva, ki s svojimi predlogi lahko prispevajo k boljšemu delu planinske sekcije. M. Gorenšek Iz leta v leto-vedno več Planinec biti je lepo, ljudi je lakih, ki želijo preč, narave naužije se oko, od hrupa, smoga in skrbi, moči ti da za drugi dan, si v planinah iščejo moči! da v službi ti ne boš zaspan! Slovenija ljuba naša ta, nešteto biserov ima, kamorkoli se ozre, v doline ozke ali gore. Se iz Celja vidijo gore, Kaj disko ples, kaj modni bum, k njim vedno vleče nas srce, mehak fotelj, kaj vermut, rum, kdor Logarsko kdaj doživi, Ojstrica naša ljubljena, planinstvu vdan je do poznih dni! nevesta nam obljubljena. Nastop cicibanov planincev VVO Anice Černejeve in pionirjev OŠ Veljko Vlahovič. INKARNAR« lldaio t ink.m. Celje, meulurtko kemldnu MMriJe. Celje Nokl.de 270« l.vodo,. Vel (lem oegoulieclje (lnk.ro. 1» upokojenci dobl.ejo sl.ello /plačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Uopold Slapnik, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naslov, rdnifttvo glasila »< inkarnar«, Cinkarna C elje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 236 Tisk . l iskama Cinkarna, mnenju sekretariata /a informiranje v i/vrinem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 / dne 5. 4. 1974.