Let* IX., štev. jjSSSMS* piaiAas t gotoTlnl. V LJUBLJANI, v četrtek, 24. decembra 1925. jase® ite&sdeijpa 1» priaaoiLa vsak dan. Uredništvo la npravniitvo; ^fs&ŽJsBa, pošte! pred&l Itef, 166, st telegraf’ >NapreJ<, Ljubljana. raSua it IfUKff. Današnja številka Bin I'50. Stane mesečno .... Din 25-~— „) ta Inozemstvo .... Din SD-— ; Oglasi: Prostor 1X55 min 60 par. Mali oglasi: bese^fS 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacijo za list so poštnine proste. J TO,, sssv. 52. Cbttfirflc«sva aSap?ej¥va" g!evil2ca. kot tednik s Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. EsaJioja žsatibasmo ždelavske ».v • •».e Stanc letno 72 Din — meseč is <> 6 !.<»» Delavskim delegatom strokovne konference v piemislek. Ne da bi glavni strokovni list »Delavec« kaj temeljitejše razpravljal o glavnih nalogah strokovnih organizacij, ne da bi se na javnih strokovnih shodih pretresala važna in velika vprašanja, s katerimi je tesno zvezana usoda delavskih strokovnih organizacij, vas bo postavila odpadniška, puci-stovska klika, ki ji ne gre za nič drugega, ko da si osigura mastne službe do 52.000 dinarjev na leto — vas pet komaj toliko zasluži — pred izvršeno dejstvo in ne da bi premislili in predebatirali od nje že rešena vprašanja, so vas sklicali, da jih potrdite. Kaj bodo zahtevali od vas na tej konferenci? Zahtevali bodo od vas, da potrdite sramotno izdajalsko politiko odpadniške klike, ki je toliko časa izkoriščala strokovne organizacije v svoje umazane osebne politične namene, da so socialdemokratske strokovne organizacije danes nas tleh in brez moči. Ta izdajalska politika, ki nima s socializmom ničesar skupnega, ki je eminentno kontrarevolucionarna in skrajno reakcionarna, se da opisati v enem samem stavku: oni hočejo, da bi vi sankcionirali to njihovo izdajstvo, da bi sankcionirali enotno fronto odpadnikov in fašistov za boj proti zavednemu delavstvu. Odpadniška izdajalska klika v svojem glasilu »Delavec« sama priznava, da je paktirala s klerikalnimi strokovnimi organizacijami, ki jim je duševni voditelj velekapitalist Pollak, oni sami priznavajo, da so se dogovarjali z demokratsko fašistično Unijo. Da ni prišlo do enotne fronte — po njih lastnem priznanju! — niso kriva načelna nasprotja, temveč klerikalci in fašisto-demokratarji so zahtevali preveč korit, zato ni prišlo do enotne fronte ravno pri tej situaciji. Korita so tej odpadniški gospodi vsa načela. V zadnjem »Delavcu« to priznanje njih samih lahko čitate črno na belem. Ta odpadniška izdajalska klika vas bo hotela pregovoriti, da potrdite njihovo izdajalsko enotno fronto s fašisti za boj proti zavednemu proletariatu, pod lažno krinko, da jim gre za združitev proletariata. Ali gre res Svetku, Uratniku, Kristanu, Makucu, Sedeju in Štuklju za združitev proletariata? Delegati, sodite ne po njih lepih besedah, temveč po njih dejanjih jih sodite. Vprašajte jih, zakaj so oni odpadli od svoje stranke? Zakaj so vršili razkole? A. Kristan je odkrito napisal, da je on za zvezo z Žerjavovimi in Pribiče-vičevimi demokrati. On je z njimi v zvezi dolga leta bojeval najhujši boj proti razredno zavednemu in revolucionarnemu proletariatu. Rudarji in drugi delavci tega ne bodo nikdar pozabili. Razredno zavedni socialisti so po njegovem mišljenju gnojni tur, ki ga je treba izrezati, fašisti pa so Pravi prijatelji delavskega razreda, s katerim moramo iti roko v roki. Uratnik in Svetek sta samo poslušna agenta te politike. S klerikalci in demokratarji, z Jug. strokovno zvezo in strokovno Unijo so se pogajali, ka- ko bi napravili enotno fronto brez volitev proti »Napreju« in vsemu razredno zavednemu revolucionarnemu delavstvu. Njim so se pridružili iz osebnih razlogov Štukelj, Sedej in Makuc, ki jim je več zveza z birokrati, kakor pa zveza z revolucionarnim delavstvom. Za ljubo zveze s Kristanovimi agenti so ti trije možakarji, ki so se odlikovali že pred tremi leti s svojim pučem proti načelni enotni fronti, zapustili svoje tovariše slično, kakor so to storili Svetek in Uratnik z našo stranko pred par leti. Da ne bi prišla do izraza prava volja zavednega proletariata pri volitvah v »Delavsko zbornico«, je vsa ta odpadniška kompanija izdelala skupno s svojimi vrednimi bratci iz Beograda tak volilni red, da bodo s pomočjo tega volilnega reda dobili sigurno večino kapitalistični agenti* klerikalci in njih zavezniki. Neodvisne delavske strokovne organizacije so ti bratci izključili iz »Delavske zbornice«, da ne bi mogle postaviti svoje kandidatne liste. Razredno zavedne strokovne organizacije, KDZ in Unijo stavbinskih delavcev se ti bratci branijo registrirati, da bi na ta način onemogočili tem organizacijam udeležiti se volitev. Sodrugi, delavci! Kdor ni slep, kdor le malo misli s svojo glavo, bo sprevidel to njihovo politiko ter jo bo obsodil, kakor se mora obsoditi vsako izdajstvo. Oni vam bodo skušali dopovedati, da socialistična stranka okoli »Napre-ja«, da Kmetsko delavska zveza, da Unija stavb, delavcev nočejo zedinjenja delavcev. To laž, sodrugi, lahko ovržete. Vzemite samo letošnji letnik »Napreja« ter prečitajte vse članke, ki razpravljajo o zedinjenju proletariata! Noben delavski list v SHS ni toliko in tako obširno razpravljal o zedinjenju proletariata kakor »Naprej«. Mi nismo samo razpravljali, temveč smo vsem delavskim skupinam nudili konkretne predloge, da pride do zedinjenja. Naš kongres je pred zadnjimi volitvami predložil skupen nastop, celo enotno listo za volitve, pod pogojem, da na listi ne bo noben kompromitiran izdajalec ali koritar, temveč samo socialisti - delavci. Toda Korunu in Korenu je šlo za mandate, a ne za zedinjenje, zato so naš predlog zavrnili. Resnica pa je, sodrugi,_ da tako SSJ in KDZ, kakor tudi Unija stavb, delavcev nočejo enotne fronte s kapitalisti in s kapitalističnim sorodstvom. Radi korita delati enotne fronte je čisto kapitalistična politika. Zato mi ne samo ne bomo nikdar pristali na kori-tarsko enotno fronto, temveč se bomo proti taki koritarski enotni fronti borili z vsemi revolucionarnimi sredstvi, ker smo globoko prepričani, da je taka politika v največjo škodo delavskega razreda . Zedinjenje delavcev mora biti stvar delavcev samih. Ono mora temeljiti na načelih socializma ter mora biti naperjeno proti kapitalizmu. Mora voditi boj proti kapitalistični poli- tiki vsepovsod: v konsumnih, strokovnih, izobraževalnih in političnih organizacijah, pri »Delavski zbornici«,, v parlamentu, po obratih in po tovarnah, kjerkoli delavstvo živi in deluje. Združenje, o katerem vam bodo govorili birokratski gospodje, ni združenje delavcev, temveč združenje birokratov s fašisti za osiguranje korit. Zato bo pravi, zavedni, socialistični ali komunistični delavec vzkliknil z nami: Proč z enotno fronto lažisocialistov in fašistov za boj proti zavednemu delavstva! iSaj živi zedinjenje razredno zavednega proletariata za boj proii kapitalizmu: Tiskovna poiitika, Danes izhaja v Sloveniji več delavskih tednikov. »Socialist« ima 1200 naklade, »Delavko-kmetski list« okoli 18U0, za »Delavca« ne vemo, ter »Naprej«, ki izhaja začasno kot tednik in objavlja javno, v koliko izvodih izhaja. Največ med vsemi listi ga gre med proletariat! Vsak kolikortoliko resnicoljuben socialist mora to stanje upoštevati in reči: »Naprej« je po svojem vplivu, po svoji neodvisnosti od kapitalistov in po svoji organizaciji od vseh teh listov se samo najmočnejši po svojih naročnikih, temveč tudi zato, ker stoji dosledno na socialističnih principih in vodi po svojih močeh razredni boj proti vsern sovražnikom delavstva. Ta »Naprej« pa je trn v peti onim politikom, ki zagovarjajo enotno fronto delavstva s fašističnimi demokratarji in njih agenti. Ako je Kristanu, Uratniku, Svetku, Golmajerju, Štuklju, Makucu, Sedeju, Korunu in Korenu v resnici pri srcu napredek delavskega tiska, če bi oni v dejanju hoteli voditi razredni boj proti kapitalizmu in za socialistične principe, ako bi ta gospoda imela v resnici kaj dobrega povedati našemu delavstvu in hotela dvigniti njegovo razredno socialistično zavednost, potem bi morala reči tako: Spoznamo, da ima »Naprej« največ naročnikov, zato je edino pametno, da vsi skupaj pomagamo, da bo »Naprej« lahko zopet izhajal kot dnevnik. Če se danes ne strinjamo s pisavo in taktiko »Napreja«, bomo skušali s sredstvi delavske demokracije načela, ki jih zagovarja »Naprej«, spremeniti in zboljšati, taktiko stranke pa na kongresu potom našega sodelovanja tudi spremeniti. Toda, gospodom tako postopanje seveda ne gre v račun. Oni sicer dobro vedo, da bi »Naprej«, kot dnevnik, natisnil vsak članek, ki bi ga napisali A. Kristan, Uratnik in drugi, nespremenjenega. Dobro pa tudi vedo, da si »Naprej« ne bi dal vzeti načela javnosti ter bi vsak njihov članek podvrgel ne osebni, temveč načelni kritiki. In te kritike se gospoda boji! Zato pa stremi vsak od njih imeti svoje osebno glasilo, v katerem lahko nemoteno zagovarja svoje prijateljstvo in svoje zveze s fašističnimi demokratarji, s kapitalisti. A. Kristanu danes delavstvo več nie zaupa. Ne zaupa zato, ker se je naučilo gledati s svojimi očmi in razlikovati besede in dejanja. Navzlic temu si je g. A. Kristan zagotovil vpliv na delavske gospodarske organizacije. On je predsednik Zadružne banke, Konsumno društvo pa ima kredite pri Zadružni banki. Na ta način danes , Kristan drži konsumske nastavljence pod svojim vplivom. Nastavljenci v Konsumnem društvu namreč pozabljajo, da so oni odvisni samo od kon-sumentov in prav nič od Zadružne banke. Oni pozabljajo, da jih noben Kristan ne more odsloviti, ako delajo pošteno in v korist Konsumnega društva. To g. Kristan sam prav dobro ve, zato tudi ve, da bo njegov vpliv na konsumske in njegove nameščence toliko manjši, kolikor bolj bo zavednost konsumentov napredovala. Kakor si je hotelo nekdanje ozir. še sedanje vodstvo zasigurati svoja mesta pred »nevarnostjo« komunističnega pokre-ta z znano pogodbo, ki pa je bila, ker je nemoralna, samo na papirju, za uteho in strašilo, tako je temeljni vpliv Zadružne banice in njenega predsednika na Konsumno društvo samo v strahu, ki je po sredi votel, okrog ga pa nič ni — pri zavednih ljudeh. Kristanovi prijatelji to dobro vedo, dobro vedo, da brez političnega zaupanja ni mogoč trajen vpliv v delavskih organizacijah. Zato pa skušajo po ovinkih pridobiti zopet politični vpliv. A. Kristan izdaja družinski list »Pod lipo«, ki ga je namenil vsem članom Konsumnih društev. V Konsumnih društvih pa so organizirani komunisti, pristaši »Napreja« in pristaši »Socialista«. Kristanovih pristašev, pristašev njegove politične zveze s fašističnimi demokratarji je strašno malo. Lahko bi jih naštel na prste! To g. Kristan dobro ve. Zato si ne upa izdajati svojega političnega lista, temveč pod krinko leposlovnega družinskega lista je začel najprvo na platnicah razlagati in poveličevati svojo politiko, potem pa se je okorajžil in začel v člankih »Vzroki in še marsikaj« tudi sredi lista zagovarjati svojo politiko: zvezo z velikosrbskimi fašisti-demokratarji. Ker pa Pribičevičevi demokratarji niso več na vladi, skuša g. Kristan pripraviti pota drugi zvezi: zvezi s Pa-šicem. Zato menda daje prostor v svo- ' jem listu tudi g. Prepeluhu, ki je bil od vseh njegovih prijateljev vsaj toliko možat, da je odkrito stopil na vladno stran, a ne slepari več delavcev s »socializmom«. Ko je tako s »Pod lipo« — kakor si domišljuje — pripravil teren za svojo večjo politično akcijo, je seveda napravil plan za večjo akcijo, za ustanovitev novega dnevnika. Naročnikov pa ni pričakovati, kar je zavednega delavstva, ima že svoj tednik. Nezavedni pa nočejo žrtvovati. Zastonj bi še prejemali list. Zato je potreben denar. Mi ne bi imeli nič proti temu, če bi g. Kristan s svojim denarjem izdajal list. Odločno pa protestiramo, da bi ta dnevnik financiralo naše Konsumno društvo in strokovne organizacije. G. Kristan se sam dobro zaveda, da ne bi bilo prav, če bi člani Konsumnega društva, ki so pristaši vseh treh frakcij, plačevali dnevnik, ki bi propagiral Kristanovo frakcijo. Zato je bilo potrebno pridobiti za 6odelovanje odpadnike vseh treh frakcij, ter na ta način organizirati pod krinko združenja novo, četrto »delavsko« frakcijo. To pa je »Naprej« izpregledal in razkrinkal. Zato moramo uničiti »Naprej«, zamašiti zavednosti usta za vsako ceno. — Tako so sklenili. G. Kristanu ni dovolj razkola med delavstvom. On pripravlja nov list, ki pomeni nov razkol, novo frakcijo. Ali, draga gospoda se moti, ako misli, da je delavstvo poskusni kunec za njihove dvomljive politične eksperimente. Delavstvo v Sloveniji je po težkih skušnjah postalo dovolj zavedno, da bo vse te razkolnike poslalo tja, kamor so odšli že njihovi prijatelji Prepeluh in drugi, tja, kamor ta gospoda po svojem socialnem položaju še bolj pa po svojem mišljenju spada, to je med kapitaliste. Zato je naša parola: Proš z razkolniki! Delajmo za zedinjenje zavednega proletariata! Delajmo, da čimpreje izide »Naprej« zopet kot dnevnik! Volitve v delavsko zbornico za Slovenijo. I. Volilna pravica. Volilno pravico za te volitve imajo vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so bili zavarovani na temelju prijav dne 5. decembra 1.1. pri eni izmed ustanov za zakonito -obvezno bolniško zavarovanje delavcev in katerih zavarovalna mezda je bila večja od 5.26 Din. (Tudi oni delavci in nameščenci, ki spadajo po svojem zaposlenju pod zakon o zavarovanju delavcev, a samo zato niso člani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njemu enakih institucij, ker jim garantirajo njih delodajalci za slučaj bolezni dajatvam odgovarjajočo plačo, imajo pravico do volitev v Delavsko zbornico.) Pravico do vlaganja kandidatnih list imajo samo strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki so bile vpisane do 5. decembra t. 1. v- register Delavske zbornice za Slovenijo. II. Volilni imeniki. — Reklamacije. Volilni imeniki bodo razpostavljeni od 26. decembra 1925 do vštetega 4. januarja 1926 pri vseh krajevnih edinicah delavskega zavarovanja. Vsak član zbornice ima pravico, da v zgornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, tiska in da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega njih popravek. Zahtevam za vpis ali izbris v volilni imenik je treba predložiti dokaz zaposlitve ali nezaposlitve na dan 5. decembra. Kot dokaz velja potrdilo delodajalca o zaposlitvi. Reklamacije se vlagajo pri pristojni krajevni edinici bolniškega^ zavarovanja ustno ali pismeno. III. Kandidatne liste. Kandidatne liste se vlagajo počenši od 6. januarja do vključno 10. januarja 1926 v pisarnah krajevnih volilnih odborov. Kandidatno listo, podpisano od 100 volil-cev, imajo izročiti osebno najmanj trije člani uprave organizacije. Kandidatne liste se imajo predložiti ločeno za skupino privatnih nameščencev in ločeno za splošno skupino. Kraj in čas uradovanja krajevnih volilnih odborov bo razglašen vso volilno dobo z razglasom na vratih pisarn krajevnih edinic bolniškega zavarovanja, te so: ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, krajevnih bratovskih skladnic, Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Skupaj s kandidatno listo naj se predloži: pismeno privoljenje vsakega kandidata d n na- Tomaž Kruh: Vzroki in še marsikaj. Če so šli torej voditelji v vlado in kompromise z meščanskimi strankami kljub spoznanju, da v zaostali državi, kakor je naša, ni mogoče kaj resnega začeti, dokler proletariat ni trdno organiziran, so zakrivili več, kakor jim more proletariat odpustili. S tem so namreč zavestno vzeli našemu proletariatu ono sredstvo iz rok, na temelju katerega se edino moro vzgojiti k razredni zavednosti v taki državi kakor pri nas in to jo: stalni organizirani razredni boj. Ko so gg. starini sklepali o vstopu v vlado, jim je moralo bili jasno: ali stalni razredni boj — ali razpad stranke. Vendar ne morem voditi razrednega boja, če sem zaveznik meščanske vlade! Edino, kar je stranka s tem dosegla, je to, da je bila vprežena v konkurenčni boj na vladni strani proti opozicionalnim meščanskim strankam, v Sloveniji torej predvsem proti klerikalcem. To se je tudi zgodilo. Demokrati so izrabili vso moč maše stranke za boj proti klerikalcem in umevno je, da smo radi tega plačali račun mi, ld moramo biti v pravi opoziciji — neizprosnem boju — vse dotlej, da proletariat ne dobi premoči v državi. Sigurno bi klerikalci ob pravilni taktiki vodstva danes ne bili tako močni. Naš proletariat to razume. Še enkrat, torej; ne vem, kaj misli A. K. 8 položajem, ki ga je silil v kompromise, da imo dosegli popoln fiasko. Ko bo zopet pri- mc-stnika, da sprejme kandidaturo na listi do-tifinega predlagatelja, dokaz, da imajo predlagatelji glasovalno pravico. Dokaz je podan z navedbo strani in tekGČe številke, pod katero je predlagatelj vpisan. Glasovnice naj se dostavijo vsakemu volilen potom orgauov zavarovanja ali potom pošto, ali tako. da jo dvigne volilec v pisarni krajevnega volilnega odbora. Podrobnejša določila načina dostavljanja za posamezne kraje bodo objavljena. Glasuje se tako, da zalepi volilec glasovni listek in glasovnico v kuverto, ki jo je izdal glavni odbor, ali pa v drugo kuverto enake oblike. To kuverto ima poslati glavnemu volilnemu odboru, potrditi pa m»ra na listku, ki je na kuverto od zunaj tako prilepljen, da se da od nje odtrgati, da je kuverto sam zapečatil. Te zaprte kuverte se oddajajo v času od 2. februarja 1928 ob 8. uri do vključno 7. februarja 1926 ob 6. uri zvečer glavnemu volilnemu odboru v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Glasovnice, ki so bile izročene glavnemu volilnemu odboru pred 2. februarjem in po 7. februarju, se pri skrutiniju ne bodo vpo-števale. Volilci morejo dostaviti kuverte z glasovnicami na njim ugoden način, bodisi osebno, bodisi potom pooblaščenca, bodisi potom pošte glavnemu volilnemu odboru. 'Volilci iz Ljubljane in predmestij morejo oddati svoj glas- esebno le prvi volilni dan dne 2. februarja, pozneje pa smejo glasovati samo po pošti ali po pooblaščencu. Volilci izven Ljubljane morejo poslati glasovnice glavnemu -odboru tudi potom krajevnih volilnih odborov. V tem slučaju morajo oddati svoje glasovnice osebno v zaprtih kuvertah v pisarni krajevnega volilnega odbora dne 2. februarja v času med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer, pozneje pa morejo poslati svoje glasovnice le glavnemu volilnemu odboru potom pošte ali potom pooblaščenca. Krajevni volilni odbori izroče te kuverte v smislu dobljenih instrukcij zaprte glavnemu volilnemu odboru. * * * Krajevne volilno edinice so: V mariborski oblasti: Celje—Štore (za OUZD in B. s.), Maribor OUZD, Ptuj OUZD, Gornja Radgona OUZD, Konjice OUŽD, Murska Sobota OUZD, Slov. gradeč—Mislinje OUZD, Šoštanj - Velenje OUZD in B. s., Gu-štanj B. s , Mežica B. s. V ljubljanski oblasti: Kamnik OUZD, Logatec OUZD, Ljubljana OUZD, Kočevje OUZD in B. s., Novo mesto - Št. Janž OUZD in B. s., Krško - Ra'jhenburg OUZD in B. s., Laško - Trbovlje - Hrastnik OUZD in B. s., Zagorje ob Savi OUZD in B. s., Litija B. s., Kranj OUZD, Tržič OUZD, Jesenice OUZD in B. s. (Opomba: OUZD = Okrožni urad za zavarovanje delavcev, B. s. — Bratovske skladnice.) * * * Pisali smo že, da je kapitalistično sorodstvo, ki je doslej upravljalo Delavsko zbornico, napravilo skrajno reakcionaren volilni red. Kdor glavne določbe, objavljene zgoraj, prečita, mora nam pritrditi, da je označba »skrajno reakcionaren« popolnoma upravičena. Zato pozivamo vse naše sodruge, čitatelje in somišljenike, da ta navodila pazno prečitajo in hranijo ter ustanovijo takoj volilne in agitacijske odbore, ki bodo prevzeli vso skrb, delo in agitacijo v svojem okolišu. Natančnejša navodila bomo objavljali sproti. Danes pa opozarjamo vse na reklamacije vpisov v vol. imenike. Čl. 35. pravil Delavske zbornice določa: Popravek se mora zahtevati ustno ali pismeno pri organih zavarovanja, kjer je imenik razgrnjen. (Torej v krajih, ki so zgoraj navedeni!) Ko se zahteva popravek, se morajo' predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico, ali da je nima. 0 utemeljenosti popravka sklepa kra- jel za pero, upamo izvedeti kaj natančnejšega. Potem bomo še govorili. S tem bi bil drugi razcep kolikor toliko pojasnjen. Nisem se dotaknil vseh -onih malenkosti, ki jih našteva A. K., ko se brani očitka krivde na žalostnih razmerah, v katere je zašel soc. proletariat na Slovenskem, preden si je A. K. obrisal pot s čela ter končal razpravo v ; Podlipi , ker se take stvari razpravljajo v ženski družbi pri kofetu. Opozarjam na vse štiri (7., 8., 9., in 10.), številke »Podlipe«, naj jili vsak dobro prežita, da bo videl, kako zna A. K. svojo osebo postavljati v ospredje in če je bil res povsod prvi, nosi kajpak glavno kravdo on. Te krivde se pa brani tudi tako: »In ljudje so jim verjeli« itd. Da, verjeli so in sedaj po A. K. razpravi o vzrokih morajo prav vsi verjeti v njegovo krivdo! Zdi se čiitatelju, kakor da bi A. K. kazal na Marksa in dejal: »Dva sva— četudi ne po ideologiji — vendarle sva dva. Zato...« Na podoben način kakor delajo danes starini, ko se topijo njihovi pristaši kakor sneg pod solncem, na enak način so pač delali tudi pred vojno, ko so bili še mlajši. Zato ni čuda... (Bomo delali tudi mi pike kakor A. K.) Danes se postavljajo v pozo zaslužnih boriteljev in ravno oni, ki se najbolj trkajo na svoja prsa, so breme vsaki organizaciji zato, ker ne razumejo ,da organizacije rastejo le, če vstopajo mlade sile vanje, da socializem širijo le agilni in zavedni sodrugi. Pa ravno ti so Kristanu, kakor večini njegovih najožjih po deželi, najbolj napoti; zakaj? Ti starini se boje, da bi ta ali drugi silil v jevni volilni odbor. Sklepi se morajo izdati v teku 48 ur, odkar se je popravek zahteval, sklep se mora pismeno sporočiti dotičnemu, ki je popravek.. zahteval. Proti tej rešitvi je dopustna v teku 24 ur po prejemu pritožba na glavni volilni odbor. Odobrene izpremembe se vpišejo takoj v volilni imenik. Razno, r Radičevci in Trboveljska premo-gokopna družba. »Slovenec« z dne 18. t. m. je priobčil interpelacijo, ki so jo vložili poslanci Kremžar in tovariši na ministra za šume in rudnike radičevca dr. Nikiča. Bistvena vsebina te interpelacije je: Ker ostanejo v veljavi doklade na premog, ki jih plačujejo rudarska podjetja za obnemeg-' le delavce, je zahteval prometni minister od Trb.’ prem. družbe, naj zniža cene premoga za 15%. Trboveljska prem. družba je pristala na to, vendar pa le s pogojem, da se dovoli družbi s 1. marcem 1928 znižanje rudarskih dnevnih plač za 10%. Vlada je imela namen, ugoditi tej zahtevi Trb. prem. družbe, ta je pa začela zniževati produkcijo, da bi rudarji bili še bolj prikrajšani in bi znižanje plač sprejeli brez odpora. Na drugi strani pa so poslanci zvedeli, da ima Trb. prem. družba velikanske dobičke, in sicer na račun slabih delavskih plač in visokih cen premoga. Trb. p. družba je n. pr. letos v novembru določila 2 in pol milijona dinarjev za propagandne svrhe. Ta denar sta dvignila dva gospoda, in sicer kabinetni načelnik ministrstva za šume in rudnike in pa neki g. Decesc, zastopnik dunajske Landerbanke. Del tega denarja naj bi bil šel za sanacijo tovarne za špirit v Brodu na Savi, katere lastniki so ljudje iz okolice ministra za šume in rudnike. Drugi del denarja je bil namenjen za časopisje Radičeve stranke. S tem v zvezi je tudi način, kako družba prodaja svoj premog: mesto da bi ga sama prodajala, je osnovala za to posebno podjetje in tako se je cena premoga seveda zvišala. Prodajo premoga TPD naj bi zdaj dobila židovska firma Kaufmann in drug v Brodu na Savi. Potem pravi interpelacija, da je sedanji minister za šume in rudnike dr. Nikič odvetnik TPD bil in je še. Konča pa z vprašanjem, ali hoče minister preprečiti vse te mahinacije, ki naj bi se izvedle v škodo rudarjev in kon-sumentov. — »Slovenec« je obljubil v isti številki še drugo interpelacijo radi TPD. — Ker je parlament na počitnicah, minister na te interpelacije še ni končnoveljavno odgovoril, pač pa je poslal časopisom izjavo, da navedbe v interpelaciji niso resnične. Na Slovenskem imamo pravzaprav dva vladna lista, čeprav se tega naslova branita, in sicer »Kmetski list;: in »Narodni dnevnik«. Nobeden se doslej ni spustil globlje v to zadevo. Težko je pisati o TPD. Fakinov umor 1. junija lanskega leta še vedno ni pojasnjen. Itd. Klerikalci imajo o TPD'gotovo dobre informacije, saj sedi v njenem upravnem svetu n. pr. njihova, recimo, korita, oni ne morejo poj-rniti, da so zavedni socialisti le tisti, ki delajo za razširjenje pravega pojmovanja socialističnega programa in socialistične ideologije med proletariatom. Našteli bi lahko celo vrsto p-rav zanimivih primerov, ko taki »A. K. starini« zadržujejo podrobno prosvet. delo z vsemi silami. V sveti jezi bi jim človek zaklical: »Ostanite pri koritih, mladini pa privoščite vsaj pravo pojmovanje socializma!« Zavedni socialisti se ne bojujejo s takimi sredstvi za svoja socialistična načela, kakor A. K. za svoja. Mirno lahko zapišemo: v pravo socialistično smer taki starini delavskega gibanja nikdar ne bodo spravili. Vodijo ga navzdol, kolikor še imajo vpliva nanj, vodijo ga v naročje buržoazije kakor strokovni pokret. Pravi razredno zavedni socialist razglablja venomer, njegove misli so brez pokoja, vedno produktivne v korist socialističnega po-■kreta. Tega A. K. ne pozna, kar sam priznava v svojih famoznih člankih. Po ideologiji ne more biti A. K. socialist, kajti vse to, kar tvori važne postulate v razvoju socializma, kakor javni računi, progresivni davek (ki ga namenoma imenuje proporčnega, dasi ve ,da je velika razlika med tema pojmoma!) vse to on zasmehuje ob koncu članka v 10. številki »Podlipe«. Čim dalje či-tamo v razpravi A. K. njegove produkte o »soc. ideologiji«, »umevanju soc. programa« in upoštevamo poleg tega namen, s katerim so bili podani javnosti, tem bolj 9e nam dozdeva pravilna sledeča primera: tudi dr. Benkovič, nekdanji poslane« SLS. Lahko bi bili torej o njej nišah že davno. Te zadeve ne bomo pustili iz evidence, že radi tega ne, da bomo pozneje pokazali nanjo, če bo nastalo kaj podobnega iz nje kakor zadnjič z afero dr. Lukiniča. Ne zaupamo namreč klerikalcem, ker se prav lahko zgodi, da bodo delali veter le dokler, da bodo volitve v Del. zbornico mimo. — Rudarji pa se bodo ubranili vseh takih in podobnih napadov na njih plače, če se bodo organizirali vsi v pravi razredni organizaciji. r Državni nameščenci so sklicali preteklo nedeljo več manifestacijskih shodov, na katerih so govorili o svoji resnično zelo veliki bedi in o svojih zahtevah. S shoda so poslali resolucijo ministrskemu predsedstvu in predsedstvu parlamenta. Zahtevajo pa v teh resolucijah izplačilo dolžnih razlik, prevedbo kronskih penzij v dinarske, zvišanje stanarinskih doklad, revizijo uradniškega zakona, ukinje-nje premeščenj in redukcij iz političnih nagibov itd. Predsednik ljubljanskega shoda je poudaril, da je to zadnja resolucija. — Dokler se bodo državni nameščenci tako bojevali za svoje pravice kakor doslej, verjamemo, da je to zadnja resolucija. Če se bodo še kaj tako gibali, bodo poslali prihodnjič že prav ponižno prošnjo. Na shod v Ljubljani so povabili n. pr. zastopnika Trg. in obrtniške zbornice, ni nam pa znano, da bi iskali stikov z edinim svojim naravnim zaveznikom: z ročnimi delavci. Srednji stan, h kateremu se naši drž. nameščenci še vedno prištevajo, je dejansko že zmlet, naši drž. nameščenci pa so postali dejansko v velikanski večini proletarci, dasi še tega nočejo priznati in se tega žavedati. Če se godi celo^ v Avstriji drž. nameščencem boljše kakor pri nas, je vzrok ta, da so se tam prej zavedli v novem položaju po vojni in so se zvezali s proletariatom in se s proletarskimi sredstvi tudi uspešno borijo za svoje zahteve. Kadar bodo drž. nameščenci začeli tudi pri nas tako, pa bodo imeli uspeh. r St. Radič je v nedeljo govoril v Šibeniku v Dalmaciji na proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva. Razdelil je svoj govor v tri poklone in tri pozdrave. Prvi poklon je namenil hrvatskemu kralju Tomislavu, ki je pred 1000 leti ustanovil prvo hrvat-sko kraljestvo, drugega morju, tretjega pa rdeči kapici dalmatinskih kmetov, ki je bila devet stoletij simbol republikanstva in je to še danes v »seljački demokraciji pod našim umnim seljačkim kraljem«. Pozdrave je poslal najprej bratom v Ameriki, potem Belgradu, ker je bolj zdravja potreben kakor Zagreb in Ljubljana, okužili da so ga Turki in okužujejo-ga še Cincarji (ki so danes najbogatejši in najvplivnejši Belgrajčani), tretji pozdrav pa je bil namenjen Zagrebu in Ljubljani skupaj. — Zadnje dni so listi polni poročil, da v vladni koaliciji nekaj ni v redu in da bo nekaj sedanjih ministrov izstopilo iz vlade. Potem so prihajala poročila o Drvar seka drva, potem jih zloži, skuša jih dati na svoje rame. Ker je butara pretežka, nacepi jih še več, zloži k drugim, skuša jih dvigniti. Seveda je sedaj butara še težja — zato jih cepi dalje, zlaga in dviga. Nikdar jih drvar ne bo zmagal in na rami domov spravil. — Proletariat je takim starinom predmet, ki ga izrabljajo v svoje osebne interese, a ne živ organizem, ki se mora in se bo rešil, ko doseže zavednost. Ob koncu svoje razprave pravi A. K.: »Gibanje je glavno.« Dosedaj smo videli, -kako je bilo to gibanje; to gibanje, v katerem se je pač lahko poljubno kretai A. K. s svojimi starini, nam je prineslo trikrat nič, kakor pravi rad A. K. In takega gibanja si še dalje želi A. K. Zato vse lepe fraze o starostni preskrbi, o plačah, o državotvornosti itd. itd. Sedaj, ob koncu, je prišel do spoznanja, da zopet ni treba širiti razumevanja soc. programa in ideologije, glavno je le gibanje (menda s palcem in kazalcem!). Kaj boste razglabljali! Gibanje, gibanje bo širilo razumevanje soc. programa, soc., ideologije! Ko bi lio-tel A. K. natančno razložiti, katero gibanje in na kakšen način si ga on predstavlja, bili bi mu hvaležni. Saj »e že poznamo ! Še marsikaj bi lahko napisal o sejmarskem tonu »socialistične« razprave v »Podlipi«, ki naj bi širila socialistično ideologijo med slovenskim proletariatom. Neki pregovor pravi: Sol der Besen Fegen seim, niuas er selber sauber »ein! sporih med radikalnimi poslanci, ki si na klubovih sejah in javno v časopisju očitajo vse mogoče korupcije. Lahko se zgodi, da bodo kmalu volitve. Da se je Radič spomnil zopet na republiko, čeprav zelo sramežljivo, to bi kazalo na to. r So že začeli. Pišejo nam: V zadnjem »Napreju« ste poročali, da je vest o podržavljanju delavskih zavarovalnih zavodov le iznajdba ljubljanskih samostojnih demokratov in njihove žlahte pri SP J. Imeli ste prav. Za »kvartirmojstrom ? v »Socialistu« je prišla zagrebška Haraminova »Crvena zastava«, ki piše med drugim: Premeščajo in odpuščajo se iz službe uradniki, ki ne pripadajo vladajočim strankam. To gre celo tako daleč, da se to »delo:< radikalskih ministrov ne omejuje samo na državne urade, ampak prehaja'’! udi na nameščence samoupravnih ustanov. S tem v zvezi je smatrati tudi vesti o podržavljenju institucij delavskega zavarovanja in tajni nalog, ki so ga prejeli vsi veliki župani v državi od ministra za socialno politiko, da naj poizvedo za politično pripadnost nameščencev v okrožnih uradih za zav. delavcev. Tako naročilo je dobil tudi tukajšnji veliki župan (zagrebški — op. ur.), ki je, naravno zato da se ne izda, zahteval samo seznam nameščencev, dočim bodo radikalske in radičevske organizacije storile svoje. Namero vlastodržcev je odkril veliki župan v Sarajevu, ki je od okrožnega urada direktno zahteval, da mu sporoči politično pripricanje uradnikov.« — Glede vesti o podržavljenju smo že povedali, da so — zaenkrat vsaj zlagane in izmišljene samo zato, da bi po-licajsociali-sti in žerjavovoi odvrnili pozornost delavcev od glavnih vprašanj pri volitvah v Delavsko zbornico. Res pa je, da po zahtevi finančnega odbora nar. skupščine sestavljajo sezname vseh državnih nameščencev in nameščencev ustanov, ki so pod državna kontrolo. V Ljubljani je veliki župan g. dr. Vilko Baltič, ki je bil imenovan še pod PP režimom, ravnatelj OUZD je dr. Bohinjec, ki je kandidiral pr.i zadnjih volitvah v parlament na listi samostojnih (Pribičevičevih) demokratov, podravnatelj pa dr. Stanko Likar, ki je bil reierent na nedeljskem kongresu ko-runovcev. Ta, imena povedo dovolj. Če ne bi držala, bi pa še dr. Korun svojo povedal. Nil re verze se ni treba nikomur preveč z&na-Sati, veljava reverza je dandanes pri nekih ljudeh taka, kakor je pokazal zgled pra predzadnjih volitvah radi ljubljanskega mandata: dočim je eden izmed pogodbenikov mislil resno, je drugi držal figo v žepu. Ta je varal, oni je bil prevaran. Nameščenci OUZD pa naj. se ne dajo prevarati! r »Delavska politika.« »Narodni dnevnik« z dne 22. t. m. poroča: Prejeli smo od skupine okrog »Socialista«: Zbor pokrajinske organizacije Soc. stranke Jugoslavije (skupina okrog »Socialista«) se je vršil dne 20. t. m. v hotelu Union v Celju. Zbor je bil zelo dobro obiskan in se je bavil s socialističnim programom, razmerami v delavskih socialnih institucijah, samoupravnim programom in z vprašanjem taktike stranke. Kakor zvemo, je kongres odobril dosedanjo taktiko stranke in vse obširne predložene resolucije soglasno sprejel. Zbor je vzel tudi na znanje poročilo, da pripravlja Centralni delavski svet v Ljubljani izdajanje dnevnika »Delavska politika«, ki bi začel izhajati v početku leta 1926. Vest, da začne ta list izdajati bivši minister g. Anton Kristan, torej ni točna. »Delavsko politiko« nameravajo izdajati razne delavske organizacije skupaj, ki so ustanovile v Ljubljani Centralni delavski svet. — Tudi g. Anton Kristan nam je poslal notico, da ne bo izdajal nobenega dnevnika, pač pa ga bo, kolikor je on poučen, začel izdajati Centralni delavski svet, v katerem da je združenih 37.000 delavcev. — Da bo izdajal »Delavsko politiko« Centralni delavski svet, je torej brez dvoma. Radovedni smo le, kam se je teh 37.000 delavcev izgubilo pri volitvah. Tako piše »Narodni dnevnik«. Čitatelji »Napreja« pa vedo, da je na zadnjem izrednem občnem zboru Kons. društva za Slovenijo, ko so delegati že začeli odhajati iz dvorane, vstal Kristan in jili poklical nazaj ter jim povedal, da se je ustanovil v Ljubljani delavski svet, v katerem bodo imele zadružne organizacije 5_, strokovne 5, izobraževalne 5 in politične tudi 5 članov. (Da bodo politične organizacije imele 5 članov zraven, mu je zelo težko zdrknilo z jezika.) Ta delavski svet da bo začel izdajati nov dnevnik, delegati pa naj kar začno agitirati zanj. Iziti bi imel že 1. oktobra letos, če se ne motimo. (Tega dne bi bil moral po načrtih socialpatriotov umreti »Naprej«.) Kmalu 1» omenjenem izrednem občnem zboru Kons. društva za Slov. je vprašal »Del.-km. list-, katere organizacije da so pravzaprav v tistem delavskem svetu zastopane, ker so bile naštete samo tako počez. Skupina okoli DKL torej ni bila zraven. Naša SSJ in KDZ seveda tudi ne. »Socialist« se je pa takrat izmikal po svoji znani metodi: pol da, pol ne. Jasno pa je bilo takrat vsem, da bo list Kristanov in ker gre zdaj za isti ta-jinstveni delavski svet in isti list — ali je zdaj kaj razlike? Ljudje radi pozabijo na marsikaj, če jim pa spomin osvežiš, se pa zopet spomnijo, torej je špekulacija na pozabljivost zastonj, vsaj pri zavednih, in ti odločujejo. Še bolj znano pa je, kaj pomeni danes Kristan pri gospodarskih organizacijah, ki bodo dale novemu listu gospodarsko hrbtenico. Vprašanje, čegav bo novi list, je torej popolnoma jasno. — O onih 37.000 delavcev pa kar precej nekaj konkretnega. V Mareubergu so imeli mariborski voditelji, ki so se pozneje spojili s korunovci, ves čas od razkola mariborskih svojo »trdnjavo«, bila je tam in je menda še njihova politična organizacija in podružnica kovinarjev. Preteklo nedeljo so bilo v Marenbcrgu občinske volitve. Vloženih je bilo 5 list: 2 narodnja-karski, nemška in 2 socialistični. Nemci so dobili. 105 glasov in 5 mandatov, narodnja-karji 31 in 32 glasov in 4 mandate, socialistični listi pa sta dobili: prva 8, druga pa 7 glasov in nobenega mandata. Socialisti so dobiti torej 10 glasov, postaviti pa so morali na vsako listo 9 kandidatov in 9 namestnikov, skupaj 36 možr dobili so torej 21 glasov manj, kakor je bito kandidatov. To so strašni rezultati, škodo ima radi tega ves delavski razred, vendar pa je to tudi jasen dokaz, kam vodi nenačelna politika in tajno paktiranje s kapitalisti. In vendar bodo voditelji SPJ še nadalje vodili isto politiko, politiko svojih osebnih interesov, ne politiko interesov proletarskega razreda. In prav tako bo že prihodnji »Socialist« pisal, da jih je pravzaprav ko listja in trave ... r Kako z nami polemizirajo. Od časa do časa odpadniki okoli »Socialista« vendar kaj rečejo. Zadnji »Socialist; pravi n. pr., da konkurza »Sloge« ne bo vlačil v javnost. To je zelo velikodušno, kaj? Ubog je prole^ tariat, ki njihov limonadarski list či-ta, res »se še ni ničesar naučil«, gospodje voditelji mu celo popolno slepoto pripisujejo — kajti »Maprej« je vendar sam o konkurzu »Sloge« pisal že obširno in še bo! To bodo za »Socialista« še hudo neprijetne stvari, če bo »Socialist« namreč ostal še pri življenju. (Zadnjič je objavil Urat-nikovo resolucijo o taktiki SPJ, v kateri sicer zelo megleno, a za naše ljudi, ki niso slepi kakor njihove ovčice, vendar prav jasno pove, da bo SPJ sodelovala s Kristanom in njegovim dnevnikom »Delavska politika«.) Kako pa odgovarjajo sicer na dejstva, ki jih objavlja »Naprej« o njihovi zavezniški politiki s kapitalisti? V sramežljivo pozo se je postavil »Socialist« in pravi: »Oj, ti grdi, umazani »Naprej«. Verjamemo, da jm je »Naprej« neprijeten, ko razkrinkuje vse njihove politične kupčije s kapitalisti, ampak sramežljivost se jim slabo poda, ker sramu ne poznajo. r Vendar! Časopisi, tudi belgrajski, poročajo, da bo naša država kmalu priznala Sovjetsko Rusijo in obnovila z njo diplomatske stike. Solidarnost delavcev ene tovarne je lepa, potrebna in koristna proletarska čednost. Nihče je ne bo grajal, razen kapitalistov. Vsi delavci vseh podjetij bi morali biti med seboj solidarni. Vendar taka solidarnost ni dovolj. Solidarnost se mora razširiti in mora veljati tudi med delavci raznih tovarn iste stroke, potem pa tudi med delavci vseh strok. Z vsemi, ki delajo, moramo biti solidarni, šele potem smo razredni borci in socialisti. — Če kdo tega ne razume, ali pa če se noče po tem ravnati, ga bo draga življenska šola naučila, da delavstvo brez razredne solidarnosti ne more zmagati. Solidarnost s kapitalisti je pa vselej škodljiva za delavce in koristna za kapitaliste. O tein so se mnogi že prepričali, drugi se pa še bodo, prej ali pozneje. Čim prej, tem bolje. Zgodnja šola je vselej cenejša ko pozna! Kompromisna solidarnost pa sploh ni solidarnost, ampak kratkovidno koristolovstvo, oportunizem. Danes grem z delavci, ker mi to koristi, jutri grem s kapitalistom, ker mi nudi koristi on. Mnogo jih je, ki tako delajo in se pri tem izgovarjajo na kruh, češ, zaradi kruha so prisiljeni biti nedosledni. Žalostni delavci, vendar ne najžalostnejši! Najžalost-nejši so tisti, ki ne znajo ločiti med delavci in kapitalisti; ki hodijo kapitalistom štafažo delat, pa mislijo, da delajo za delavski razred in to vse zato, ker si je kapitalistično sorodstvo izmislilo frazo o enotni fronti potem, ko je resnično enotnost delavstva umetnic razbilo! — Položaj se čisti in jasno se že kažeta obe nasprotni vrsti: tu razred delavstva, tam razred kapitalistov. Delavci, ki so mislili do predkratkim, da je najboljše, »če niso nikjer«, spoznavajo', da to ni za stalno mogoče, ampak da bodo morali tudi oni na eno ali drugo stran. Delavci, ki so v enotno fronto tako zaverovani, da se ne marajo nikamor organizirati, »dokler ne bo vse delavstvo združeno«, se mi zdijo podobni nesrečno zaljubljenemu dekletu, ki čaka, da postane njen ljubljenec pošten in hodi za njim, čeprav ve, da je lopov, pri tem pa visi staršem na vratu in jim dela skrbi, kaj bo iz dekleta, ki se zaljubi v lopova. Če ga imaš res rada, pojdi za stalno z njim in ga poboljšaj, saj pravijo, da dela ljubezen čudeže! In ti delavstvo, ki upaš, da se bo kapitalistično sorodstvo poboljšalo, pojdi za njim, poboljšaj ga! Samo vmes ne visi, da te morajo vzdrževati tisti, ki so nad kapitalističnim sorodstvom že obupali ! r Jože Berdajs je morebiti tudi zato postal urednik »Socialista«, da bo za umazano vsebino lista odgovorna še manj odgovorna oseba nego Svetek. Da bo delavstvo vedelo, za kakšne osebe se že skrivajo krista; novci, naj povemo, da ne more biti dolgo, odkar je postal Berdajs polnoleten, če sploh je. Še letos namreč jo vršil prava pobalinstva, n. pr. je ponarejal očetov podpis, da bi »borbeno« odjedel »Napreju« vsaj enega naročnika. Njegov oče je namreč tudi Jože. znani starina, ki hoče čitati »Naprej«, čeprav ni pri stranki organiziran. Mož se je pritožil, zakaj smo mu list ustavili, pa smo mu povedali, da hodi nazaj z opombo »ne sprejmem«. Takoj je sumil fanta. Pozneje se je to ponavljalo in tudi daljše izjave so prihajale na listu, češ, ne maram, nisem plačnik in podobno. Pokazali smo to očetu, ko se je zopet prišel pritoževat, in spoznal je sinovo pisavo. — Za take strokovne »uradnike« se skrivajo kristanovci, seveda potem lahko lažejo po mili volji. Ko bo fant odrasel, Bog ve, kako bo sodil o teh časih? Gospodinja! Kadar pripravljaš za krst, kadar praznuješ god ali ženitovanje, kadar va- biš prijatelje, ali kadar sploh, prirejaš kako pojedino vedi, da boš goste dobro postregla, ako jih pogostiš tudi s »Pekatetami«. — Dobe se v pol kg zavojih. je najboljša žitna ličiva! fiDRlfl mažek za pecivo in vanilin sladkor dokazano najboljši! KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Josip Pili Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni siroj za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znanih znank Orllzner - Adler - Phiinix. istotain oosamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermera, pnevmatika. Pouk o vezenju na stroj brezplačen 1 — Večletna garancija 1 Na veliko 1 Na malo! Iz stranke- s XVII. redni strankin zbor SSJ in KDZ bo 1., 2. in 3. januarja 1926 v veliki dvorani gostilne Počivavšek v Trbovljah. Pričetek po prihodu jutranjih vlakov. — Delegati naj prinesejo pooblastila krajevnih organizacij s seboj. Izkaznice se bodo izročile delegatom pri vhodu. Gosti naj ne pozabijo na svoje članske izkaznice. OBRAMBNI SKLAD. Zadnji izkaz 19. decembra 1925 Din 594.25 Andrej Hofer, Ljubljana Din 5.— Fr. Kranjc, Mislinje Din 5.— Mislinjčan Din 10,— Skupaj Din 614.25 Dne 12. decembra 1925, »Naprej št. 50, smo objavili zbirko Fr. Rinaldo Din 147.25, jo zbrali sodrugi v Trbovljah. ki so Lovro Zlak Din 8.- Franc Pencelj Din 10.— Ivan Polak Din 10,— Ivan Pajer Din 6.— Anton Odlazek Din 5.— Jožef Aršič Din 10.— Ignac Snoj Din .10,— Anton Levstek Din 5.— Jakob Štruc Din 10,— Franc Seršen Din 4.— Jože Kelner Din 3.- Ivan Potokar Din 5.— Franc Stave Din 2.25 Karl Rataj Din 5.— Ignac Marže Din 5,- Ivan Rajzman Din 5 — Jože Klukej Din 5.- Ivan Radej Din 5.— Jože Leve Din 4,- Ivan Otorepec Din 5.— Franc Klančnik Din 5,— Ivan Kranjc Din 10.— Franc Rinaldo I. Din 10.- Skupaj Din 147.25 Podpisani se zavezujemo za stalne javne naročnike »Napreja«. 1. Naša imena se lahko objavijo v »Napre-ju« ker nam ne sme nihče braniti čitati »Naprej« in se torej nikogar ne .bojimo. 2. Zavezujemo se, da bomo naročnino za »Naprej-: redno sproti plačevali, in sicer: Za eno številko na teden C Din na mesec. Za dve številki na teden 12 (11) Din na mesec. Za tri številke na teden 16 (14) Din na mesec. Za šest številk na teden 25 (20) Din na mesec. (Številke v oklepajih pomenijo znižano naročnino za člane.) 3. Zavezujemo se, da ne bomo postali nezvesti »Napreju«, če bi nam kakšna oseba ali zadeva ne bila všeč, ampak se bomo demokratično borili za izpreniembo, med tem pa naročnino vseeno plačevali, ker noben -delavski list ne bi obstal, če bi ga vsak zapustil, kadar bi se mu zljubilo. Šele če bi delavske organizacije izgubile svojo odločilno moč nad »Naprej e m«, šele potem bomo odpovedali in ustanovili drugega. V Trbovljah, IG. decembra 1925. Tako izjavo so podpirali sodrugi iz Trbovelj, ki so bili v zadnji številki »Napreja« objavljeni kot stalni javni naročniki. Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča združitev delavcev. - Karl Marhs. Dopisi. ZAGORJE OB SAVI. 6. decembra smo imeli tukaj shod Čobalove grupe. 'Kot glavni govornik je nastopil Arh, ki je govoril o zedinjenju in iskal izhoda iz razvalini. Na svoj znani način seveda. Drugi govornik je bil inž. Gustinčič, ki je lepo orisal delavsko stanje v državi in kritiziral volilni red za Del zbornico, ki je v veliki meri delo njenega sedanjega tajnika Uratnika, in je grajal postopanje socialpatriotov, ki se niso hoteli ozirati na druge delavske skupine, neodvisno in naprejevsko. Arh je naredil medklic, da je Bernot že mrtev. Pa je dobil z medklicem primeren odgovor. Tretji govornik je bil Uratnik. Govoril je po Kristanovem receptu: o Sovjetski Rusiji, o sovjetskih komisarjih in da so tudi v Rusiji Borno ti, da pa ne ve, kako bi se izrazil, pa ga je nekdo precej poučil, da naj govori stvarno. Koncem koncev se je popolnoma osmešil. Neodvisnež Pliberšek, ki je tudi govoril, pa naj gre, preden bo zopet govoril, li Krušiču prej v šolo, da bo znal »ploh kaj povedati, ne pa: Bernot, Bernot, Bemot. Ta Maverni shod naj bi bil vzdignil razpoloženje za volitve v Del. zbornico in sicer v korist soiialpatriotične - koruzniške liste. Po shodu je bil članski sestanek, katerega je bil Arh pač zelo vesel, ker je imel svojih zvestih toliko, da bi imeli vsi prostora ,Md enim samim dežnikom. — Pika. (Op. ur. Dopis je zadnjič moral izostati, naj nam zagor-s:i sodrugi to o proste. Namesto prepisa vabil, kakršna je razpošiljal Arh, pa nam, če le mogoče, pošljite vsaj eno originalno, da ga objavimo. Bo poučno za vse naše čita-telje, da bodo videli, kako »dostojno« se bore z nami naši nasprotniki.) TRBOVLJE. 10. t. m. je bil sestanek SPJ (korunovcev) v Hrastniku zaradi enotne kandidatne liste pri obč. volitvah v Trbovljah. Povabljeni so bili tudi naši sodrugi steklarji in kemični delavci. Ker navzoči niso bili za enotno Kristan-Korunovo listo, je začel Jaka Klenovšek zavijati in je dejal, da so ga še naprejevci pohvalili, češ, da je najboljši delavski zastopnik, ki ga je celo Pencelj pohvalil takrat, ko je bila radi obč. volitev deputacija pri vel. županu, da je dobro govoril, ko je predložil resolucijo, ki so jo podpisale vse stranke in da radi tega ni dvoma, da tudi naprejevci ne bi šli na skupuo listo, predloženo od SPJ. Da hočejo ljudje na tak grd način pridobiti ljudi za svojo listo, temu se ne čudimo, ker jih poznamo kot hinavce in zavijalce resnice. Res pa je, da sem smeje se rekel: »No, Jaka, danes si pa vendar enkrat tako govoril, kakor je sklenjeno v resoluciji.« To ga je takoj ujezilo, ker mi je odgovoril, naj ne govorim tako, ker da ga imam vedno za slabega. Povedal sem mu pa tako, kakor sem mislil. Zasmejal se je tudi g. Koren, ki je bil zraven. Toliko o Klenovšku. Na istem sestanku pa je bil še drugi prijatelj in pomagač Kristan-Korunove liste, Malovrh namreč, ki je dejal, da sem mu nekoč, ko smo šli od seje gerentskega sosveta, izjavil, da bom delal za enotno listo. Res je pa, da me je takrat Malovrh lepo in silno prijazno nagovarjal, da naj delam za njihovo listo. Rekel sem mu, da bo to zelo težko, midva lahko govoriva kar hočeva, odločevali bodo pa člani. On nato: »Saj je že’ na vašem zadnjem shodu rekel Bernot, da poj-dete samostojno v volitve, pa Bernota ne boste ubogali, le delajte, da pojdemo skupaj.« Nato je zavil proti Hrastniku in konec je bilo pogovora. G. Malovrh, pa naj tukaj končam razgovor: pri nas ne odločuje Bernot, Pencelj tudi ne, pač pa odločujejo člani. Pri vas je to drugače, ker odločujete samo trije: Klenovšek, Krušič in Malovrh, zato se vam pa krha enotna fronta in razpada lista s podpisi. — Napisal sem to zato, da bodo naši sodrugi in prijatelji v Hrastniku vedeli, kaj je resnično. S takimi zavijanji, kakor sta poskušala Klenovšek in Malovrh, pač ne bo pridobil nihče naših sodrugov in steklarjev. — Pencelj. ŠTORE. Preteklo nedeljo je imela^ krajevna organizacija naše stranke svoj občni zbor, ki je staremu odboru izrekel zaupanje. V novi odbor je izvolil par novih agilnih sodrugov. Po občnem zboru je bil javen shod naše stranke. Prvi referent, sodr. Leskošek, ie v lepem govoru očrtal današnjo situacijo v Jugoslaviji. Delavci in poljedelci so zgubili zaupanje vase, v svojo moč ter čakajo odrešitve od raznih »odrešenikov«: Radiča, Pasica, Korošca, Spahe i. dr. Rešitev pa ne more priti od njih, rešitev je v nas samih, v proletariatu samem. Delavstvo je z razumevanjem in odobravanjem poslušalo govor so-druga Leskoška. Drugi referent, sodr. Klemenčič, je pojasnil, kako je prišlo do tega, da so delavci in poljedelci zgubili vero vase. Če se dobro zavedamo pravih vzrokov, moramo stremeti za tem, da vse vzroke naših porazov odstranimo. Kolikor bolj jih odstranjujemo, toliko bolj raste zavednost proletariata. Samo nezavedni obupujejo. Ne smemo pozabiti, da stoji z nami v bojni vrsti ves zavedni revolucionarni del delavskega razreda na vsem svetu. Brez sodelovanja in požrtvovalnosti pa delavstvo ne more zmagati. Iz štor smo prejeli še drugi dopis. Občni zbor kraj. organizacije, kakor tudi javni shod se je vršil dne 13. decembra t. 1. Na shodu sta poročala ss. A. Leskovšek in L. Klemenčič. Prvi nam je pojasnil politični položaj v državi. Če se ne bomo sami bolj agilno borili za zboljšanje, se bomo morali še pobotati s starko bedo, katera nam je Tade-volje zvesta spremljevalka na našem živ-ljenskem potovanju. Pogodbo doslej smo tako sklenili, da bomo svobodno še nadalje jezdili ter reakcijo še podkrepili. Kaj nas briga mrzla zima, saj jezdimo v brzem teku, stanovanje gorko, vsakdanji kruh, obleka zimska nam je luksus. Davek na ročno delo so nam kot ostroge na gole noge privezali. Gospodična politika v državi SHS je vredna hčerka očeta vladajočega razreda. Drugi govornik nam je v jedrnatem govoiru očrtal iGRITZNER daljšo sliko o razvoju socializma v Srbiji v predvojni in medvojni ter poprev.ratni dobi v nova naši državi. Razložil nam je tudi, na kako truda polen način si je srbski socialdemokrati«; ni proletariat svoj čas priboril »zakon o radnjaima«, s katerim so si pridobili »radničko komoro«, t. j. slično inštitucijo, kakor je sedanja Delavska zbornica. Razlikovala^ se je le v tem, da v komori je vladal razredni proletariat, v zbornici pa doslej le agentje kapitala! Reakcija v sedanji Delavski zBornici se zadnje čase opisuje po vsem delavskem časopisju v Sloveniji. Vsa izvajanja smo zborovalci pazno poslušali. Udeležba na zborovanju in shodu je bila zadovoljna, čeprav je neki pristaš SPJ, kateri se rad pogosto trka na prsa, da je že v socializmu 'osivel, vodil protiagitacdjo in s tem je jasno dokazal, da zlorablja socialistično ime, če se socialističnih shodov ogiblje in proti njim agitira. V tem oziru so pa člani kraj. organizacije naše stranke v Štorah drugačnega naziranja. 0 tem se je imel nekoč čast prepričati veliki prerok SPJ Petejan. Najprimernejše je odgovoril nasprotnikom &deA izmed zborovalcev: da je vsakogar sveta dolžnost udeležiti se shoda dn zanj agitirati, pa naj govori kdorkoli na shodu. Komur pa kaj n.i všeč, ali se mu zdi kaj napačno, pa naj pove svoje mnenje, sicer ni upravičen imenovati se socialista. Kdor je pošten in se z našimi načeli ne strinja, naj se udeležuje naših shodov in naj pove, kaj je $ri nas napačnega, če ima prav, smo pripravljeni mu ugoditi. JESENCE. Podružnica delavske, kulturne in telovadne zveze »Svoboda« na Jesenicah priredi na Silvestrov večer v prostorih Delavskega doma na Savi točno ob pol 8. uri zvečer velezanimivo burko »Brez imena« v dveh dejanjih, nato kuplete s spremstvom orkestra (odsek kovinarske godbe) in razne komične prizore. Opolnoči sledi živa slika s tehtnim pomenom. Pri celi prireditvi sodelujeta močna združena pevska zbora »Vintgar« in »Svoboda« Javornik. Po polnoči prosta zabava s plesom in šaljiva pošta. Na novega leta dan zvečer bo istotam igra — drama »Bele vrtnice« v štirih dejanjih. Med odmori svira orkester kovinarske godbe. — Eventuelni pribitek prireditve se porazdeli med sodelujoče kulturne organizacije, zato se ves zavedni proletariat gorenjske kotline vljudno vabi, da se teh prireditev v čimvečjem številu udeleži. VOLITVE V DEL ZBORNICO IN SEZONSKI DELAVCI. Skrajni čas je, da se tudi mii stavbinci oglasimo radi volitev v Del. zbor-nicQ. Kakor sem čital, imajo namreč glasovalno pravico samo oni, ki so bili 1. decembra t. 1. bolniško zavarovani. To se pravi, da so sezonske delavce prešli, tako jaz to razumem. Naša dolžnost je, da protestiramo proti vsakemu preziranju sezonskih delavcev, ki \t /.nmnmi večini v tem letnem času hrez posla. Ne gre nam za kak »Kastengeist«, temveč za vprašanje našega zastopstva, Mi si namreč usojamo vprašati strokovne birokrate, kdaj pride čas m nas, da bomo dobili svoje zastopnike v Del. zbornici. Tudi mi sezonski delavci bi morali uživati iste pravice kakor vsi drugi delavci. To pravi že zakon v zaščito delavcev,' ker moramo prav tako plačevati prispevke za Del. zbornico, kakor vsi drugi delavci. Zdi se nam, da se hočejo nad nami stavbinci maščevati neki Harami-ne, Bekeri in drugi strokovni oportunisti, ki so hoteli diktirati v Sloveniji. In ko se jim to ni posrečilo, so hoteli našo strokovno organizacijo razpustiti. Iz tega lahko vidimo, da se vsi strokovni oportunisti boje »Naprejevega« »strupa«, da jim ne bi vseh ovčic »okužil...« G. Haramina, opozarjamo vas na 20.000 letakov, kakor ste nam obljubili v Celju. Uvedite diktaturo nad vsemi 12.000 člani, kajti dokazano je, da jih imate zares 2000. Takih ljudi, kakor Haramina, imamo še več, ki spredaj zedinjujejo, zadaj pa razdirajo, čudno se nam to ne zdi, kajti okoli sebe imajo nezavedno maso, plačo pa boljšo ko veliki župan. Enako srečo, kakor jo imajo na Ilrvat-skem, so iskali tudi na Slovenskem, ali tukaj nismo sami backi, zato smo jim skuhali vročo kašo, pri kateri se je Haramina že opekel, drugi se pa še bodo. Sicer pa je vsak tak voditelj vreden, da mu čestitamo, ki sam sebi v lonec pljuva in organizacije razpušča. Pri naši organizaciji se je pošteno zmotil, ker imamo mi pravila potrjena in je njegovo naznanilo o razpustu le prav uspešna agitacija za našo »Unijo stavbincev«. Sicer pa: imejte nas v spominu! — Weissbaeher. VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO IN NAMEŠČENCI OUZD. Na drugem sestanku (8. t. m. je Svetek vabil nameščence, naj glasujejo za Čobal-Korun-Kristanovo listo, prosil, grozil, ter dajal celo častno besedo, kateri ne verjame nihče več. Gospod general France so vse nameščence OUZD »povišali« za »oficirje« in sicer tako: »Vi ste sol naroda, če ostanemo mi, ostanete vi, če pademo mi, padete vi. Za nami stoji armada 50.000 cd Triglava do Vardarja in gorje onemu, ki se vam upa skriviti las na glavi!« Neki drugi general pa je ob neki priliki dejal: »Povejte nameščencu N., ako ne bo tako delal, kakor bomo mi hoteli, bo zletel iz OUZD. Volite našo listo! Kompromisi so se izjalovili, ker ti preklicani klerikalci zahtevajo tudi svojega uradnika v »De- lavski zbornici, za kar imamo patent samo oni. France, če bi bili vsi nameščenci OUZD pri »Udarnikih«, potem bi jih lahko povišal za »oficirje«, žalostno je res, ker imamo samo generale brez armade, potem pač častnikov ni treba. Zapomni si pa, da boste padli vi, razredno zavedni proletariat bo pa vstal in korakal zmagoslavno naprej z razvito rdečo zastavo, katero ste že vi tolikokrat pomazali. Se že svetli. Nameščenci OUZD pa bomo volili listo prave socialistične stranke! Povsem na novo in udobno urejena rss!av?aeija ž^družni dom na Glincah, (Tršaška cesta štev. 10) se priporoča s svojo priznano izvrstno kuhinjo, dobro pristno pijačo in solidno postrežbo. Na novo došlo: izboren Jeruzale-mec. Vsako soboto in nedeljo domače koline. — Prijeten sprehod in shajališče Ljubljančanov. K obilnemu obisku prijazno vabita Marija in Ivan Bajda. jzai leto je dotiskan. Naročite ga takoj. Avto šoloi I. Jugoslovanska koncesionirana auto-šola poučuje in izobražuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače motornih koles (šoferje). Poučevanje je točno in temeljito, uspeh siguren. Kurs traja neprenehoma čez dan in tudi zvečer. Sprejemajo se dame in gospodje, in sicer vsak dan. Zahtevajte naš prospekt! Natančnejše informacije v Auto-šoli, Zagreb. Kapitol št. 15. 23. XII. 1925. — 2400. svzetnost 5e zanašati na srečo zdravja ■ni se ne more nič zgoditi!« manuiu ni bilo ob zibelki sojeno, da ga ravno nikdar ne bodo zadele bolečine. Najmanji prepih često zadostuje, da se začno občutne reumatične bolečine, trganje, zbadanje, 'zobobol iali nadležen nahod. Previdni ljudje imajo vedno v hiši Fellerjev blagodišeči >Elsa-flujd«, ki jih zavaruje zoper nami le slučaje. Tudi našim citateljem Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred samim seboj in znano je, da je moč priznanja odrešujoča. Je duševno ogledalo, v katerem vidi ljudstvo samo sebe, samega sebe opazovati pa je prvi pogoj modrosti. (Karl Marks.) Čas je prostor človeškega razvoja. Človek, ki nima prav nič prostega časa na razpolago, katerega vse življenje — če odštejemo zgolj telesne odmore, kakor spanje — je izpolnjeno samo z delom za kapitalista, tak človek je manj ko vprežna živina. Tak človek je samo stroj za proizvajanje tujega bogastva, telesno je zlomljen, duševno poživi-njen. In vendar kaže vsa zgodovina moderne industrije, da kapital, če ga ne zadržujemo, brezobzirno in neusmiljeno dela na to, da spravi ves delavski razred na to najnižjo stopnjo ponižanja. (Karl Marks.) priporočamo to preizkušeno, staro dobro domače sredstvo in kosmetikum. Močnejše in večjega delovanja kot francosko žganje in je najboljše sredstvo te vrste, 6 dvojna-tili ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 dinarjev, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 rujevo a priljubljena'in prijetna čajna me'anica za cbitelj, tudi pri trajnemu uživanju nobena okasna utrujenost. specijalnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsaflujda po 10 Din se dobe v vseh lekarnah in sorodnih trgovinah. ^anierila! tenine, nogavice, sukanec, vezenine,. gumbe modne biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože, jedilno j orodje, škarje itd. se dobi uaj> ugodneje pri Manufakturna trgovina ). KUDIŠ - Celje - Gaberje priporoča »vojo veliko zalogo inozemskega, Reškega, agleškega Itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah. Ljubljana blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Kis malo! cfremog -Čebin- Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER ljubijana, VuIva*o?!BV ii ff v dolžini Z do S m V*. 20 m močnega ccfirja Din 220-—, 20 m trpežnega oksforta Din 230'—, m močne modrovine (druk) /Din 240-—, 20 m krasnega parhanta za otročje in ženske obleke Din 300-—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395* —, 20 m belega platna Din 200-—, 20 m sirovega platna Din 160‘— razpošilja veletrgovina R. Stermecki, c* a. 23 Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupoval, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500’— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev »5 % « priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli — velikosti po naj nižji ceni. ---- J UČITELJSKA TISKARNA Ijub^ana — Fraitčllkanska ulica Stev. O m ■■drag« ■ omejeno ■ Predno kupite oglejte si v manufaktura! in modni trgovini Miloš Pšeničnik — Celje Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna! Blago prvovrstno! Tiskovine la vkU, aaJauMteraeJie plakate la vabila aa mmHm^ MkHeft«, Wa|a>