Gospodarske stvari. Štajersko vinogradarst7O ali 7inorejst7o. I. Naai 7inogradarji začeli so se prestraaeni pomenko^ati, kako to, da jim 7ina nibče kupiti neče? Kteri so 7zroki temu, da 7inoiejst7o 7edno menje dobička daje poaestniku in potem: ali in kako bi se dalo pomagati ? 0 takih za 7inogradarje močno imenitnib 7prašanjih pogo^arjali so se udi 7inorejske družbe Lipniške, ko so dne 16. jan. 1879. zboro^ali 7 gostilnici g. Gaara 7 Ernožu. Razgo^oii in sklepi ondi storjeni so tako podučljivi, da se nam potreba zdi ž njiini tudi bralce nSlo7. Gospodarja" soznauiti! Pr7i je go^oril znani Radgonski 7inogradar g. obeist-lajtnant Božidar plem. Kodolič. Ta gospod je poročal pra7 za pra7 o tem, kar je cesarski 87etO7alec g. dr. Mulle go^oril 7 Radgonskej 7inorejskej diužbi 0 87ojih skuanjah, katerih si je nabral na Nemskem, Italijanskem, posebno pa pri S7eto7nej razsta^i 7 Parizu. Dodal je še nekaj lastnih skuaenj in rekel: ,,Mnogo reči je štajerskemu 7inogradaist7u neugodnih in ne^arnih, malo pa ugodnih. 1. Kaj mu je neugodno? Prvič neugodna mu je neiztnerno 7ečja rodo^itnost 7inske trte 7 sosednib nam deželab, poaebno na Ogerskem in Italijanskem. Na Štajerskem daje poprek 1 oral (joha) po 22V2 vedre (nekaj nad 2 štrtinjaka ali 4 polo7njake), 7 Ljutomerskill in Radgonskih goricab pa še menje, koinaj po 15— 17 veder, 7 SI07. goiicab nekaj 7eč, namreč po 25 7eder. Kako pa je na Ogerskem in Italijanskem? Vse drugače in boljše? Kajti na Ogerskem računijo poprek na 1 oral 7inograda po 40, na Italijanskem po 60 7eder. Tukaj smo tedaj močno na slabaem in pridemo goto70 počasi ae bolj na slabo. Kajli zra^en ogerskih 7in bo kmalu tudi italijansko 7ino začelo našeinu ceno gubiti. Italijani 80 namreč do sedaj morali svoje 7ino 7sako leto proti popiti, ker se zarad slabega kletarst^a ni dalo dalje hraniti. Ali sedaj so si od nas, posebno iz Klosterneuburga blizu Dunaja omislili zvedenib kletarje7, od katerih se ma>lji70 učijo umnega kletarat^a. V kratkib letih bo italijansko 7ino sosednim znatno škodilo, ker se ga bo najboljsega 7 ogromnej meri in po najnižjej ceni zamoglo prodavati in izvažati. 2. K aj j e n a- šemu 7inogradarstvu še neugodno in nevarno? Veliki stroški pri obdelo^anju 7inogrado7, ki so pri nas znatno 7ečji, kakor po drugod. Pri nas stane obdelo^anje 1 orala, ako 7računimo dače in obresti kapitalske 7rednosti 7i'nogrado7e, 100 fl. na leto — dohodki pa zDašajo 22 ]/2 7edre tedaj le malo nad 4 polo^njake mošta; posestnikje oči^idno na zgubi, če strtinjak 7ina ne pioda 7saj za 50 fl. Ali koliko jih je sedaj pri nas, ki še toliko dobiti ne morejo? Na Ogerakem stane delo tudi 100 fl. pa dohodki znašajo 40 7eder, na Nemškem se potroši celo 130—140 fl. pa dobi po 31 veder 7ina, ki se 7eliko dražje prodaja, nego naae. Toda na Italijanskem stane delo aamo 10 fl. dobodki pa narastejo do 60 7eder. Italijaai namreč ne sadijo trsa, kakor mi, ampak ga raztezajo okeli nji7 in 7rto7 po brajdah in dre^esih. 3. Kaj je še daljene^arno naaemu7inogradarst7U? Slabe kupčijske nagodbe s sosednimi drža^ami, po katerih je colnina tako ura^nana, da je iz7ažanju naših 7in 7 druge dežele škodljiva, 77ažanju tujib, zlasti francoskih, viu k nam pa ugodna. Pri8ta7iti moramo še železnice, ki nekateiim tržcem 7oznino tako zniža^ajo, da nas s tujim 7inom 7Čaaih kar hočejo zaliti. Ta nezgoda utegne še bolj po7ekšati se, kedar bo železnica črez Pontebo na Italijansko dodelana. Tedaj utegnejo italijanaka 7ina popolnem izpodrinoti proda^o naših 7in na Eoioškem in goinjem Štajerskem. Eaj pa je naaemu vinogradarst^u ngodno? Okua 7inopi7ce7, kakorani sedaj po Evropi najbolj 7elja. Temu okusu moramo si prizadevati, da s s^ojim 7inom ustrezamo. Na svetO7nej razata^i 7 Parizu bilo je 70 sort 7ina doposlauih od a^strijskib 7inogradarje7; eden izmed teb bil je tudi nek dunajski 7inski tržec, ki je poslal ogerskega Tokajca, ki pa je 7 ajego^ej kleti na Dunaju zavrel in dozorel. Francoski razsoje^alci ao spoznali, da so izmed 70 aort 4 najboljse: 1 Ljutomerčan, 1 A^atrijčan, in 2 Tokajca. Sedaj se je 7praaalo, kateri je med temi 4 prvi. Zvedeni Fjancozi so pr7ast70 pripoznali Ljutomeršeanu, jegO7 okus se jim je najbolj dopadel. Ovo ljutomersko 7ino je 7 Pariz poalal niariborski 7inski tižec gvPfrimer in za nja dobil 7eliko zlato svetinjo. Cast in b^ala 7rlemu može^i, ki je po S70jem razumnem kletarst^u rešil dobio ime štajerskih 7iu, Ljutomeišeana papomagaldo zvnagenad 8lo7itim ogerskim Tokajcem ! Dober in poseben okus ljutomerskega in splob atajerskega 7ina je tedaj cdino ono, kar nas še tolaži in spodbuja, da ne opeaamo glede 7inorejst7a in 7elik del 7inakih goric ne spremenimo 7 nji^e in paanike. Dobremu okusu moramo tedaj ustrezati t. j. gledati imamo ne da to, da bi pridelaii mogoče 7eliko, ampak dobrega 7ina ! Glede množine ne moremo tekmo^ati z drugimi deželami, trs pvi naa pre^eč nerado rodi; tudi ga^sled ueumnega poaeka^anja gozdo7 prepogosto nadlegujejo : zima, mraz, slane, uime, toča. Mar^eč gledati imamo, da pridelamo kolikor mogoče dobro kapljico. Zato je treba le dobre lege za 7inograde se dalje puačati, slabe trso^e sorte z najžlahtnejaimi nadomesto^ati in sicer izmed teh one izbirati, ki sodijo na dotično zemljo!" Za g. Kodoličem sta se go7orila 7račnik Scbauer in žnpnik č. g. Probošt, ter razlagala, kako bi se dala prodaja vina pospešiti in ostudnemu ponarejanju 7ina po mestih 7 okom priti. 0 tem pa prihodnjič! Soja ali novi fažol. J. Ž. V šolakem 7itu celjske okolice je nasejal tamošnji nadučitelj g. J. Lopan V2 kgr. (1 funt) rumenkaste soje, ktera se 7 no^ejšem času zaradi S7oje rodovitnosti in tecnosti, posebno pa zato toliko pripoioča, ker je zado^oljnas takim zemljiačem, na kterem žito ne raste veš. Čera^no je bilo lansko leto za^oljo pie^elikega deže^ja in premale toplote temu poskusu zelo neugodno in se je sejalo seme še le 8. maja, ker je tako pozno dospelo iz Azije, in sicer brez 7sega gnojenja na zemljišče, ktero se je 7 ta naraen še le pr^ikrat prekopalo, se je aoja 7endar jako dobro obneala. 13. maja se je jela cimiti in 17. so 8e prikazale pr^e rastline. Samo enkrat se je okopala in oplela, kajti rastla jo tako hobotno in se široko razraščala, da je zadušila 7sako zel. Vendar je bila nekoliko pregosto nasajena; 1 decimeter (3 palce) proatora med zrnjem in 4 dm. (1 če^elj) med 7rstami, kakor se je do zdaj na87etO7alo, je premalo, ker potem rastlina preveč na kvišku brepeni, ateblo preslabo oatane in rada poleže. Ne7godno vreme, kakor že rečeuo, je bilo kri^o, da je soja ae le 6. a^gusta c^eteti začela. Ob C7etju je bila rastlina 60—70 cm. in pri žet^i čez 1 meter 7isoka. 14. oktobra se je požela ter se dobilo 14 kgr. zrnja, pol kilograma se ga je bilo 7sejalo. Rado7edni smo bili, če se bo zrnje cimilo, ker smo menili, da ni dozorelo za^oljo naštetih ne7godnostij, vendar naš nadučitelj Lopan zagoto^lja, da se je pii njeg07em poskusu 7sako zrno izcimilo. Ear se tioe aojinega okusa, 8e obče b^ali, in z^edenci trdijo, da ima skorej toliko redilne moči, kakor riieao, in ra^no za^oljo tega jo kmeto7alcem 7 Sa^injski dolini priporočamo. (Na zgornjem Štajer»kem ne va8te 7eč.) Okoli krompirja, kjer ste do sedaj navadni fažol sadili, naaadite sojo in prepričajte se sami 0 reanici teb 7rstic. Nadučitelj Lopan 7 Celju oddaja ta 87oj pridelek po 1 gld. 80 kr. 1 klgi-. (7 Gradcu se dobi^a 1 kilogram za 2 gld.) in aicer ima to seme to prednost, da je tukaj dozorelo ter že našega podnebja na^ajeno in se bo pri enakib okoliačinah 7 Sa^injski dolini goto^o obneslo. Temu dosta^Ija urednist^o se sledeče: na 7inorejakej šoli 7 Mariboru sojo marljivo sadi adjnnkt g. Julij Hansel; pri njem se dobi tudi seme. Dalje nam piae tudi iz Eopra (Capodishia) na Primorskem tamošnji profesor g. Kristan, da ima 3 sorte, rumeno, ruja^o in 6rno sojo. Priporočnje posebno pr7o in ponuja seme na prodajo, '/2 bokala po 20 kr. Iz Ptujskega okraja. (Slabe ceste pa dragi okrajni zastopi.) So nekateri kraji na slovenskem Stajerskem, ki imajo silno slabo podlago za dobre pote in steze; tako so Slov. gorice pa slavnoznane Haloze. Tu, se ve, kedar ao količkaj mo6varna leta, ni moči misliti na dobre ceste. Vendar so pa Ijudje v teh krajib kolikor toliko tiste popravljali, dokler je to bilo na njibovej skrbi. Kjer so bili vrli občinski predstojniki, tako zvani nrihtari", so skrbeli ob času, kedar za drugo delo ni bilo, da je od vsake hise po eden prišel na cesto in so še poklicali tudi po enega ali dva natandara", katera sta ljudem svetila, da so hitro in dobro svoje delo opravljali. Prišla je novejša doba — 6as prosvitljenosti; — bila bi sramota, da bi si vsak sreajčaii moral ceste svojega kraja sam nadelavati. Prosvitljeni gospodje so jim priporočali okrajue zastope ,,Bezirksvertretungen", katerih skrb bode okrajne ceste in moste v redu vzdržavati, rekši, ob času, ko ni za poljsko in goričko delo, naj si kmet prižge ,,fajfo", vsede za pe6 in si siromak malo počine. Taki nasveti od prosvitljenib gospodov, se ve, so globoko segaii v srca deželjanov vzlasti, ko se jim je povedalo, da se bode potrebni denar pripisal štibri vsakega posestnika, ter se bo atibra le za kake krajcarje povišala, a ceste bodo kakor miza gladko nadelane. To je nagnilo kmete, da so z veseljem pozdravili okrajne zastope ali ,,becirksferti-etinge" ! Leto za letom je minilo, odkar okrajni zastopi oskrbljujejo ceste; potroaki ao rastli 8 vsakim letom in sedaj imajo dotične občine okrajne ceste iz Ptuja črez sv. Vid in Leskovce na Hrvaško 25 % občinskih doklad, kar skupaj znaša 2032 fl. iz veča za cestne stroške. To so lepi denarji! Človek bi mislil, da je omenjena cesta resnično ko miza gladka ter vozniki po nji vozeči še niti za blato ne znajo. Pa zelo bi se niotil, kdor bi tako mislil. Vinski kupci, ki so preje radi dobajali v Haloze, ne upajo se ve6 7 te kraje, ker se bojijo, da ne bi kje na okrajni cesti ali v vodi vtonili, ali se pa v ,,nezgruntaneni" blatu pogreznili. Nedavno se je neki ktipec izrazil, da je sv. Vid: turski Brod, a Haloze: Bosnagledestez; a pisatelj teh vrst pa še zatrdiije, da je še gorše, nego v Bo8ni. Ni bilo slišati, da bi se zarad lagodnih stez v Bosni kdo kje na ared ceste zvrnil bil, pa6 pa se to godi voznikom na omenjenej okrajnej cesti. Ako kdo raisli, da jc podoba ali kip, 7 katerem sem s tem dopisom pokazal ceato iz sv. Vida črez Vereja in Leskovce tje na Hrvaško preoduren, naj se sam piepriča in 7idel bo, da je to le slaba senca žaloatne resnice. Nek c. k. uradnik mi je pripovedal, da nikjer ni videl tako slabih ceat, kakor so v Ptujskem okraju. Deželni odbor bi — ker vse očitne tožbe glede te stvari pri okrajnem zastopu nobenega vspeba nimajo, — dolžen bil pregledati dati, kam se s krvavimi žulji zasluženi in težko plačani denar vtiče, da med tem, ko so potroški vsako leto 7eči, ceata zmiraj gnjusnejša postaje? Sedaj bi naj prišla komisija, sedaj pregledala potrebo popravkov, a ne v suhem poletnem času, kedar je vsaki najblatnejši klauec gladka Bteza. Cesta, za katero toliko pla6amo, bi morala biti cesta a ne blaten klanec! Iz Cmureka. (Slaba steza — šola brez sv. križa.) Pred nekterimi leti je bila iz nasega trga nova okrajna cesta napravljena k sv. Lenartu v Slov. goricab. Nekteri ljudje so takrat trdili, da se je to zavoljo tega zgodilo, da bi nemščina in njeni zastopniki imeli ležišo in prijetniao pot v slovenske kraje. Ko pa bi hteli ti zdaj nemako oliko med Slovence nositi, bi gotovo vai na no^ej cesti 7 blatu obti6ali. Evo dokaz! Pred nekterimi dnevi je bil eden naših zdravnikov 7 alovenske kraje poklican, pa komaj je priael domu. Kajti 4 konje je moral voznik pripreči, da je zdravnika domH zapeljal. Dunajski liat nVateiIand" je pred nekimi dnevi prineael novico, da so tamosnji nadskof dunajskim šolam podarili Kristuaovih podob, pa aolaki svet neke ondašnje šole ni btel ovega daru sprejeti. Rekel je, da se nabajajo med katoliškimi otroci tudi nekteri, ki so judovske 7ere in bi 88 žalili s križem. Ovim toliko za mlade Jude vnetim šolskim očetjem na Dunaju bi svetoval, naj bi poslali jndovske otroke v neko šolo 7 Slovenskib goricab; tam se mladi Judje gotovo nebi žalili v verskem prepri6anju. Kajti v tistej šoli tudi ni nobenega križa ali kake druge podobe svetnikov. Če kak ptnjec pride v šolo in vidi na stenah samo lepo pobarvane kušarje, ka6e, opice in drugo zverjad, bi moral mialiti: v tej soli' si gotovo tudi judovski otroci bistrijo avoje gla^ice. Kakor 7em iz zanesljivega vira, je že večkrat tamošnji dubovnik, ki je ud krajnega aolskega sveta, opominjal, naj se sklenc, da pride kaka podoba v šolo, ki bo v znamenje, da je šola za katoliške otroke, pa do zdaj še ni priilo do tega sklepa. Vedno se izgovarjajo^aolski predniki, da za take reči še ni denarja. Če res ne more krajni solski svet toliko skupaj spraviti, da bi si v solo kako znamenje katoliške verc omislil, pa se naj obrne do kakega dobrosrčnega 61oveka, in gotovo mu bode radovoljno iz zadrege pomagal. — Od sv. Ane na Krembergu. (Nemčurska ameanica.) Gotovo ni nih6e bolje omilovanja vreden, nego tisti predstojniki, kateri bo rojeni Slovenci, pa, ker razumijo par nemakih besed, zarad tega nemaki uradujejo. Kake neumnosti v časi takov nemiki uradujoči predatojnik zapiše, naj kaže ta-le dopis: ,,Nr. 614. Eine lobliche k. k. Bezhkshauptmannschaft. Zu folge loblicher Antrag Nr. 7070 7om 20. Janner d. M. wird der ergebenst gefertigte Gemeinde-Vorstecher den Bericht unterbreitet; beziiglich den Geburtsoit dea in der I. Alteraklasse Michael P . . ., dass derselbe am 2. September 1859 im Haaae Nr. 36 in Trassenberg geboren hat. W0lling am 27. Janner 1879. P." G. V. In to bedarijo pošlje predstojnik omenjene občine okrajnemu gla7arst7u 7 Radgono. In kaj se na to zgodi? Okrajni gla^ar Radgonski ne 7erjame poročilu srenjskega predstojnika in pošlje predstojniko7 dopi8 nekemu župnijakemu uradu z dosta^kem: nZur gefal. Erhebung der Ricbtigkeit instehender Angabe i. t. d." Goto7O bi bilo bolje, ko bi se n8chriftstlick" predatojniku 7inol s podukom, da naj raje pred8tojnik slo^enski dopisuje, če ni nemščine popolnoma zmožen. Dobro bi bilo predstojnika podučiti, da beaedi ,,geboren" pridjani ,,hat" jfrodil) ima celo drugi pomen kakor ,,iat" (rojen bil.) Eer predstojnik S7ojega ,,scbriftstttcka" nij nazaj dobil, je goto^o 7 tem sladketn mnenju in prepričanju, da je silno kaj pametnega napisal — nemški, med tem ko je pra7 za pra7 gla7arst7u naznanil, kako 7 ,,Tia88enbergu" ali 7 Traiah namesto žensk uže dedo^je — izpo^ijajol