kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino ZBIRKA VOJAŠKIH UNIFORM V POKRAJINSKEM MUZEJU V MARIBORU SERGEJ VRIŠER Pričujoče vrste sem namenil muzejski pa^ nogi, ki je v Sloveniji dokaj skromno razvita — področju vojaških uniform in edini po- membnejši slovenski zbirki starejših uniform v mariborskem Pokrajinskem muzeju. Zbirke uniform, ki jih varujejo danes šte- vilni muzeji-na svetu, so nastale zelo različno, v splošnem pa bi jih mogli deliti v dve sku- pini. V prvo se uvrščajo specializirani vojni muzeji, ki se v okviru vojne zgodovine siste- matično ukvarjajo tudi z razvojem vojaške noše in dopolnjujejo zbirke s tekočimi novost- mi in spremembami uniform (npr. vojni mu- zej v Pragi). Tu gre povečini za osrednje voj- ne muzeje raznih držav, od katerih inoajo več- je celo muzeje za posamezne rodove vojske (npr. Francija, Italija, ZDA). V drugo skupino sodijo zbirke uniform, ka- terih raba je bila kakorkoli povezana z ozem- ljem, na katerem muzej deluje. V prvi vrsti so to muzeji na ozemljih nekdanjih vojnih operacij, ki prikazujejo poleg drugih spomi- nov tudi uniforme vojskujočih se armad (npr. muzeja v Gorici in Vidmu za italijansko-av- strijsko fronto 1915/18, naši muzeji NOB). V to skupino spadajo razumljivo tudi uniforme, ki niso vezane na vojne dogodke, npr. unifor- me vojaških enot, ki so stalno ali občasno bivale na določenem ozemlju in se uvrščajo v muzejski prikaz po svojem kulturnozgodovin- skem pomenu. Poleg muzejev velja omeniti tudi zbirke za- sebnih zbiralcev uniform. Z njimi so se ukvarjali v preteklosti večinoma ljudje iz fevdalnih in oficirskih krogov, pogosto pa tu- di slikarji, ki sO' potrebovali vojaške noše in opremo za slikanje zgodovinskih tem (Histo- rienmaler). Med zbirkami te vrste ja bila do- kaj znana zbirka slikarja C. L. HoUitzerja, ki je pozneje prešla v posest dunajskega voj- nega muzeja. Omenimo naj še zbirke uniform, ki sicer uradno nimajo tega naslova, saj njih namen ni v zbiranju in ohranjevanju vojaških obla- čil za muzejske namene, marveč za praktično uporabo. To so uniforme, ki jih hranijo v fundusih različnih gledališč in izposojevalni- cah kostumov. V mnogih izmed teh kolekcij so bile pravcate redkosti in so zato našle pot v muzeje. Tako je npr. beograjsko narodno gledališče predalo vojnemu muzeju pomemb- no zbirko starosrbskih uniform in pokrival. Po tem bežnem pregledu si oglejmo, kako je nastala mariborska zbirka uniform. Prvi predmeti za to zbirko so priromali iz zasebne lasti v muzej že ob njegovi ustanovitvi leta 1904. To so bile nekatere avstro-ogrske unifor- me iz preteklega stoletja. Do zloma avstrijske monarhije se zbirka ni bistveno povečala, nekoliko bolje pa je bilo v času med obema vojnama, ko je muzej pridobil poleg orožja iz prve svetovne vojne tudi nekaj delov uni- form. V tem času je bilo v posesti nekaterih bivših avstro-ogrskih oficirjev v Mariboru večje število uniform. Del te posesti se je med drugo vojno žal izgubil, kar je ostalo, pa je po osvoboditvi zbral mariborski Pokrajinski muzej. Ze od ponovne otvoritve leta 1947 da- lje je v muzeju v okviru stalne zbirke tudi manjša razstava orožja in uniform, večji del gradiva pa doslej še ni bil razstavljen. Ker je mariborski muzej v minulih letih zavestno razvijal kompleksno muzejsko dejav- nost, je posvečal pozornost tudi zbirki uni- form in jo je skušal povečati. To je storil z manjšimi odkupi, na pomoč pa mu je pri- skočilo tudi mariborsko gledališče, ki je — kakor so to storila mnoga gledališča na svetu ■— uvidevno dopolnilo našo zbirko z izvirnimi vojaškimi nošami iz svoje garderobe kostu- mov. Zbirka je tako do danes znatno narastla in šteje 32 vojaških suknjičev in plaščev, 105 pokrival in 82 kosov različne vojaške opre- me — epolet, ešarp, portepejev, vrvic itd. Sestav zbirke je glede na izvor uniform . nekoliko nenavaden. Razumljivo se zdi, da je največ predmetov iz opreme nekdanje avstro- ogrske armade, le šibko pa je zastopana, biv- ša jugoslovanska vojska. Proti pričakovanju veliko je število nemških uniform in pokrival iz časov pred letom 1918. Te uniforme je pri- dobil muzej od mariborskega gledališča, tja pa so jih zelo verjetno pripeljali v času oku- pacije iz kakega gledališča v Nemčiji kot »kulturno pomoč« in dopolnitev garderobe mariborske gledališke hiše. Najmanjšo skupi- no sestavlja slednjič nekaj francoskih vo- jaških rekvizitov. Iz povedanega bi sledilo, da bi mariborsko zbirko mogli uvrstiti v drugo skupino zbirk, ki smo jih našteli v začetku, saj je večji del gradiva — avstro-ogrske in jugoslovanske uni- forme — bolj ali manj povezan s preteklostjo Maribora, njegovega širšega okolja in ostale Slovenije. S pridobitvijo nemških in drugih uniform, ki niso imele neposredne zveze z zgodovinskim dogajanjem pri nas, pa se je značaj zbirke znatno spremenil: postala je za- nimivejša tudi s širšega kulturnozgodovinske- ga gledišča, posebej z gledišča razvoja mod- nega in vojaškega oblačila nasploh, ki mu je 166 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika mariborski muzej v zadnjih letih posvetil večjo pozornost. V naslednjem podajam kratek pregled naj- pomembnejšega gradiva po posameznih drža- vah. Ker je namen sestavka, da poda samo okvirno informacijo o področju, ki ga doslej pri nas nismo obravnavali, sem se zavestno ognil nadrobnejšim opisom predmetov, pač pa sem skušal bežno orisati njihov izvor, upo- rabo in morebitne menjave njihovih obhk. V pregled nisem vključil policijskih in uradni- ških uniform, prav tako tudi ne omenjam orožja — sabelj, nožev itd., ki je sicer sodilo k vojaški noši. AVSTRO-OGRSKE UNIFORME Najstarejši predmeti v zbirki avstro-ogrskih uniform so iz prve polovice XIX. stoletja. Prvi je kirasirski oficirski šlem iz dobe Fran- ca I. ali morda iz zgodnje dobe Ferdinan- da L, za kar govori monogram F. I. Slem ima značilno trikotno obliko senčnika in ukrivljen greben, manjka mu le volnena čmo-rumena »gosenica« (Raupe), ki je krasila greben po vsej dolžini. Sleme te vrste so okoli leta 1840 zamenjali z drugimi, ki so imeli ne- koliko nižji greben, v petdesetih letih XIX. stoletja pa jih je slednjič spodrinil lažji dra- gonski šlem, ki je ostal v rabi do prve svetov- ne vojne. Iz istega časa kot kirasirski šlem je bržko- ne huzarska oficirska torbica, tako imenova- na »sabretache« ali »Sabeltasche«. Torbica je usnjena, na sprednji strani ima na rdečem blagu cesarski monogram F. I. Ta del vojaške opreme je bil v splošnem v rabi samo pri hu- zarjih in ga srečujemo v prvi polovici XIX. stoletja le še pri oficirjih. Torbico so nosili na dolgih jermenih ob sablji in je imela v tem času izključno dekorativen pomen. S spremembami uniforme v drugi polovici XIX. stoletja je sabretache izginila iz opreme av- strijskih huzarjev, ohranila pa se je pri Nem- cih vse do leta 1914. Drugo najstarejše pokrivalo v zbirki je grenadirska medvedja kučma iz časa okoli leta 1840. Za ta čas bi pričala oblika kučme. Grenadirji so nosili že od XVIII. stoletja da- lje na kučmah ščitke z dvoglavnim orlom, v času nastanka naše kučme pa' so to značko zamenjali drugo v obliki goreče granate. Tudi naša kučma ima tak znak, vendar ni iz- viren in so ga verjetno pritrdili na kučmo pozneje v gledališču, od koder smo pokrivalo pridobili za muzej. Tudi senčnik kučme je odrezan. Iz kirasirske opreme druge polovice XIX. stoletja sta dva oficirska prsna oklepa. Izde-, lana sta iz črno lakirane pločevine in imata medeninaste okrasne vložke in gumbe. Te oklepe, ki so ščitili samO' oprsje, so si kira- sirji pripasovali prek ramen in hrbta s poseb- nimi naramnicami. V naši zbirki so rdeče oficirske naramnice s pozlačenimi gumbi in kovinskimi gumbnicami. Prsne oklepe so upo- rabljali v avstrijski vojski sorazmerno dolgo, saj so jih odpravili šele leta 1860. Pločevinasti oklepi so služili seveda samo za parado in so jih za bojne namene zamenjali z železnimi. V zbirki imamo tudi oklep te vrste. Arhaična posebnost, ki se je ohranila še iz XVIII. stoletja, so bili v avstrijski vojski suknjiči iz belega sukna. Konjenica, lovci in pehota so jih nosili do leta 1868, ko so jih slednjič zamenjali s temno in svetlo modrimi ter sivo zelenimi. V mariborski zbirki imamo samo en primerek v slovenski narodni pesmi tolikanj opevane »suknje bele«. To je oficir- ski pehotni suknjič z oranžno rumenimi na- šitki in dvema vrstama gumbov. Kroj bi go- voril za čas okoli šestdesetih let, oranžno bar- vo pa je imel v tem času pehotni polk št. 59. K opisani beli uniformi so sodile svetlo modre dolge hlače, ki se žal niso ohranile, pač pa je iz istega časa oficirska paradna ča- ka. Oblika čak se je pogosto menjavala: od visoke z usločenim valjem pa vzorcu modne- ga cilindra v času bidermajerja se je prek nekaterih različic v petdesetih in šestdesetih letih XIX. stoletja razvila okoli 25—30 cm vi- soka čaka z zadaj nekoliko poševno obliko- vanim valjem. Tako obliko ima tudi maribor- ska čaka. V nadaljnjem razvoju je to pokri- Kirasirskl šlem in huzarska torbica iz časa Franca I. ter pehotna čaka iz 60. let XIX. stol. — Pokrajinski mu- zej Maribor 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Francoska pehotna čaka in kiraslrskl šlem ter avstrij- ski lovski klobuk iz druge polovice XIX. stol. — Po- krajinski muzej Maribor valo postajalo vse nižje in se je ob koncu XIX. stoletja močno približalo sočasnim francoskim čakam. Približno iz istega časa kakor bela suknja in čaka izvira tudi klobuk avstrijskih lovcev. Po tipu je dvorogeljnik s petelinjo perjanico na vrhu in z značko — lovskim rogom, ob strani. V zavoju roga je bataljonska številka 19. Klobuki lovskih enot so v XIX. stoletju nekajkrat spremenili obliko, perjanice so uvedli leta 1840, dvorogeljnike pa so pozneje | Oprema avstroogrskih gardnih enot: šlem pehote in šlem ter bandelier s kartušo »Arcierov« — Pokrajinski muzej Maribor zamenjali za nizke cilindre s perjem ob stra- ni. Verjetno je iz šestdesetih let XIX. stoletja tudi par oficirskih konjeniških škornjev z go- lenicami, ki segajo prek kolen. Take škornje so nosili v tem času pri jahanju tudi pehotni oficirji. Ni pa izključeno, da bi bili ti škornji iz zapuščine gardnih jezdecev (Gardereiter). V tem primeru bi utegnili biti nekoliko mlaj- ši, saj so gardne enote ohranile konservativno obliko škornjev do zloma monarhije. Od starejše opreme velja omeniti tudi ne- kaj dodatkov k uniformi ulancev. To so ru- mene epolete z resami, ki so jih ulanci nosili k temno zeleni uniformi do' šestdesetih let XIX. stoletja, in zlata oficirska naramna vr- vica s pleteninastimi zaključki. Ostale avstrijske uniforme v mariborski zbirki pripadajo obdobju po letu 1868, ko je vojaška noša doživela korenite spremembe. Osnovne značilnosti, ki so jih vnesle te spre- membe v uniforme posameznih rodov vojske, so ostale v bistvu v veljavi do leta 1918. Redkost v zbirki so deli vojaške opreme, ki sicer ni bila v rabi v provinci, a je prišla k nam iz zasebnih zbirk kot rodbinski spomin. To sta šlem in pas-bandelier s kartušo oficirja cesarske telesne straže »arcierov« (Arcieren- leibgarde). Izvor teh enot sega nazaj v XVII. stoletje, ko so arcieri-lokostrelci kot posebna straža spremljali cesarja na potovanjih. K ži- vo rdeči suknji z bogato zlato vezenino in k belim hlačam so nosili vojaki te elitne enote od druge polovice XIX. stoletja dalje lahke kovinske sleme, katerih vrh je krasil plastično izdelan dvoglavi orel po vzorcu šlemov nem- škega in ruskega Garde du Corpsa, prekrival pa ga je šop bele konjske grive. Srebrni služ- beni pas — bandelier s pločevinasto torbico — kartušo so nosili oficirji te enote na konje- niški način prek rame. Iz opreme cesarske garde sta tudi šlem in naramne vrvice avstrijske gardne pehote (Leibgarde-Infanteriekompanie). Slem je izde- lan po vzorcu pruskega šlema s konico (Pi- ckelhaube), le da je nekoliko nižji, kot so bili sočasni nemški šlemi te vrste, manjka pa mu šop črne konjske grive, ki je bil pritrjen na konico in je prekrival šlem. Gardna pehota je nosila temno zelene suk- njiče in temno sive hlače, k temu še luskina- ste polkrožne epolete in naramne vrvice (Achselbander), ki so si jih zavezovali okoli leve rame in pripenjali na prsi. V maribor- skem muzeju so zlate oficirske in rumene vo- jaške naramne vrvice. Tudi dva generalska suknjiča iz belega suk- na — eden z distinkcijami »feldcajgmojstra«, drugi generalmajorja — sodita med redkosti 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Suknjič avstrijske generalske gala uniforme iz konca XIX. stol. — Pokrajinski muzej Maribor zbirke. Tako imenovano generalsko gala uni- formo — bel suknjič in živo rdeče, z zlatom obrobljene hlače — zasledimo v predpisih o nošenju uniform še leta 1911. Vendar so bili ti svečani kroji takrat praktično že iz rabe, saj je generaliteta na splošno nosUa tudi za svečane priložnosti službeni modro sivi »Waf- fenrock« z zlatimi našitki na svetlo rdeči pod- lagi. V naši kolekciji najdemo en suknjič te vrste (s činom feldmaršallajtnahta). Prav ta- s perjanicami iz čapljinega perja in dve zlati ko so v zbirki trije generalski dvorogeljniki generalski ešarpi. Od paradnih uniform posameznih rodov vojske je največ oblačilnih kosov, pokrival in drugih predmetov iz pehotne opreme. To so trije temno modri oficirski suknjiči s polkov- niškimi našitki. Po razpoznavnih barvah pol- kov (EgaHsierungen), črni in rdeči, in po gumbih, moremo sklepati, da gre morda za uniforme polkov št. 58 in 74. Nadalje sta v zbirki dva črna oficirska plašča z našitki temno rdeče in rumene barve. Muzej hrani tudi dve pehotni paradni oficir- ski čaki in tri službene kape. Prva od teh se uvršča po obliki v konec XIX. stoletja, druga z visokim valjem iji strmim senčnikom je značilen model iz začetka našega stoletja, tret- ja, nizka in z ravnim senčnikom po franco- skem vzorcu pa se je razširila v vojaški modi med prvo svetovno vojno. Muzej hrani samo eno pokrivalo iz opreme artilerije in sicer paradno oficirsko čako zad- njega, predvojnega modela. Caki manjka šop konjske grive s kokardo, ki je bil spet z ve- rižico. Dva temno modra suknjiča huzarskega kro- ja, obšita z rumenimi vrvicami in s kadet- skimi našitki na ovratniku, nam predstavita uniformo gojencev konjeniške oficirske šole. Iz huzarske opreme sta se ohranili tudi dve čaki (manjkata jima čopa iz konjske grive). Prva, oficirska, je iz zapuščine polka št. 2 (polkovna barva bela), druga, podčastniška, ima polkovno številko 1 (polkovna barva čr- na). V zbirko se uvršča tudi huzarska uniforma, ukrojena za dečka 10 do 12 let. Oblačilo je bilo do vseh podrobnostih izdelano po voja- ških predpisih: suknjič-atUa z distinkcijami poročnika je svetlo modre barve, hlače broče- vo rdeče, huzarski vozli in našitki, tako imeno- vani »vitez kotez«, so zlati. V celoti gre za mi- niaturno ponovitev predpisanega huzarskega kroja, ki ga je izdelala dunajska vojaška krojačnica najverjetneje za otroka premož- nejše oficirske družine. Od opreme ulancev hrani mariborski muzej svetlo moder oficirski povrhnji suknjič-ulan- ko. Suknjič ima krznen ovratnik, rdeče na- šitke na rokavih in značilne ulanske rese med gumbi na hrbtni strani. V zbirki sta tudi dve Avstrijska oficirska pokrivala. Spredaj: huzarska In pehotna čaka, ulanska čapka. Zadaj; dragonski šlem In generalski klobuk — Pokrajinski muzej Maribor 169 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vojaška pokrivala iz prve svetovne vojne. Spredaj: avstrijski dragonci, huzarji in ulanci, nemška pehota. Zadaj: nemško-avstrijski in francoski šlem — Pokra- jinski muzej Maribor oficirski čapki, zapuščina iz polkov št. 6 (tem- no rdeča) in št. 12 (svetlo modra). Z mariborsko preteklostjo je bil povezan dragonski polk št. 5., ki je bil razmeščen tudi po drugih krajih Slovenije. V naši zbirki je več dragonskih šlemov, nadalje svetlo moder oficirski suknjič poročnika z rumenimi pol- kovnimi našitki. Našitke iste barve ima tudi temno rjav plašč, ki je sodil k opremi dragon- skih oficirjev. Nadalje sta iz zapuščine dra- goncev temno modra službena bluza (s činom stotnika) in oficirski plašč, oboje z vijoličasti- mi našitki dragonskega polka št. 1. Muzej hra- ni več konjeniških oficirskih pasov-bandelie- rov s kartušami. Spomin na domobranski polk št. 5 s sede- žem v Pulju je oficirski paradni suknjič z našitki nadporočnika. Domobranci (Land- wehr) so imeli zelenkasto sive suknjiče s tem- no zelenimi barvami na ovratnikih in rokavih ter temno sive hlače. Skupaj s klobukom s petelinjo perjanico je uniforma teh enot moč- no spominjala na lovce. Razlike so bile le v barvi gumbov, zvezd in hlač. Od druge paradne opreme velja omeniti več svilenih oficirskih ešarp, zlate gardne epolete, paradne mornariške epolete itd. Slednjič si oglejmo še nekaj kosov vojaške opreme iz časa prve svetovne vojne. Dve ofi- cirski poletni bluzi iz rumenkastega platna z mehkima, navzdol obrnjenima ovratnikoma in našitimi žepi nam kažeta vojaško nošo ob koncu monarhije (rumeni našitki dragonske- ga polka št. 5). Avstrijska konjenica je odjezdila v vojno še v pisanih uniformah. Kmalu pa so jih za- menjali z modro sivimi. V zbirki so tudi tri konjeniška pokrivala — huzarska čaka in ulanska čapka s sivo prevleko in sivo pobar- van dragonski šlem. Ta pokrivala so^ pozneje zamenjali z jeklenimi šlemi nemškega modela, ki so bili enotni za vso armado. Tudi njihova oblika pa se je v teku vojne nekajkrat spre- menila, o čemer nas prepričajo fotografije, ki jih prav tako hrani mariborski muzej. V zbirki so trije avstrijski šlemi te vrste. NEMŠKE UNIFORME Zbirka nemških uniform iz časa pred letom 1918 zajema v glavnem gradivo iz konca XIX. in začetka XX. stoletja, zastopana pa je voja- ška oprema Pruske, Bavarske, Saške, Hesen- ske, Mecklenburga in Wiirttemberga. Kakor znano, so se uniforme posameznih držav med seboj precej razlikovale, čeravno so se bolj ali manj zgledovale po pruskem vzorcu. Izra- zitejše posebnosti je ohranila do svetovne voj- ne samo Bavarska. Kot najstarejši predmet v zbirki bi označili usnjeno čako, ki se po obliki uvršča v zgodnje XIX. stoletje. Določnejša opredelitev čake je nekoUko težavna, ker so jo za gledališke na- mene precej predelali. Tako sta emblem in kokarda čake očiten ponaredek, tudi prevleka valja verjetno ni več prvotna, usnjeni zgornji del čake pa je bil prebarvan. Prav tako je bila neprimerno prebarvana dekorativna pletena vrvica s čopki, ki obdaja valj čake. Kljub spremembam pa bi mogli pokrivalo s pre- cejšnjo gotovostjo šteti za izvirno delo pona- Nemška Čaka Iz prve polovice XIX. stoletja. — Pokra- jinski muzej Maribor 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Suknjlž-ulanka pruskega ulanskega polka št. 6 — Po- krajinski muzej Maribor poleonske dobe. Za to govori poleg valjaste, proti vrhu razširjene oblike predvsem debelo usnje, iz katerega je čaka narejena. Tudi okrasna vrvica se zdi originalna in je videti, da je bila nekoč bele in modre barve, kar bi govorilo za bavarsko poreklo' pokrivala. Med starejše predmete se uvršča tudi usnjen bavarski pehotni šlem z grebenom iz medvedje dlake, tako imenovani »Raupen- helm«. Ta tip pokrivala se je kot značilnost bavarske pehote in lovcev ohranil vse do leta 1886, ko ga je spodrinil šlem pruske oblike. Poznamo več modelov bavarskega šlema, ma- riborski bi sodil k zadnjim, ki so bili v rabi, preden so jih odpravUi (nizka oblika, ščitnik s kovinskim robom, vladarski monogram L). Starejšega izvora, tj. iz časa okoli leta 1870, je tudi pruski pehotni šlem s konico, znana »Pickelhaube«. Starejši slovarji navajajo za ta šlem posrečen slovenski izraz »pikača«. Sle- me te vrste so vpeljali Prusi leta 1842. Kot vojaška modna novost so se kmalu razširili ne samo po drugih nemških deželah, marveč so jih prevzele številne evropske in zunanje- evropske vojske, tako npr. tudi Srbija. V ma- riborski zbirki je več pikač, omenjena iz časa okoli leta 1870 se razlikuje od mlajših po vi- soki obliki, daljši konici in oglatih ščitnikih. Drugi pruski pehotni šlem (oficirski) z niž- jo konico je bil v rabi v času pred prvo sve- tovno vojno. Od pruske pehotne opreme je v muzeju še podoficirska službena kapa (modra z rdečimi našitki). Dva pruska artilerijska šlema s kroglo na konici sta iz zapuščine polkov št. 6 in 27. Slednji ima na emblemu — pruskem orlu —• še značko rezerve, domobranski železni križ. To značko so vpeljali za brambovce že leta 1813 in so jo odtlej uporabljali na vseh po- krivalih rezervistov. Uniformo pruskih lovcev nam predstavi ze- len paradni oficirski suknjič z rdečimi na- šitki in poročniškimi epoletami, nadalje dve usnjeni vojaški čaki. Lx>vske čake z dvema ščitnikoma in ovalno kokardo so Prusi nosili že od leta 1854 dalje, preživele so celo drugo svetovno vojno in so še danes v rabi pri nem- ški policiji. Po tipu enaka kakor lovska je čaka strojni- čarskih oddelkov, le da je prevlečena s sivo zelenim blagom, usnjeni deli pa so rjavi. Čaka v naši zbirki je brez emblema. Sorazmerno dobro so zastopane pruske konjeniške uniforme. Tako najdemo med gra-« divom temno modro vojaško ulanko z rde- čimi našitki in epoletami turinškega ulanske- ga polka št. 6. Iz tega polka sta tudi dve usnjeni čapki, ena z domobranskim znakom. K čapki sodi še bela, s pletenimi čopi okra- šena vrvica, ki je ulanom visela s štirikotnega vrhnjega dela pokrivala in so si jo pritrjevali na prsi. Nemška vojaška pokrivala pred 1914. Spodaj: artilerij- ski šlem, ulanska čapka, lovska čaka in huzarska kuč- ma. Zadaj: kiraslrskl in pehotni šlem — Pokrajinski muzej Maribor 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Kakor v drugih deželah je bila tudi v nem- ški vojski naj pestrejša noša huzarjev. Ta rod vojske je bil zelo slikovito napravljen že za Friderika Velikega, iz teh časov pa se je tudi ohranila tradicija barvnih razlik v uniformah pruskih huzarskih polkov. V mariborski zbirki so trije suknjiči-atile: črna, podčastniška z ru- menimi vrvicami (morda iz polka št. 17), tem- no zelena oficirska (morda polk št. 11) s sre- brnimi vrvicami in svetlo rdeča z debelimi srebrnimi našitki in z resami, ki robijo vodo- ravno našite vrvice (verjetno polk št. 5). K zadnjemu suknjiču sodi po vsej verjetnosti tudi svetlo modra povrhnja suknja, prav tako okrašena s srebrnimi huzarskimi vozli in ob- šita z belim krznom. Svetlo modra in z belimi našitki je tudi zimska vojaška atila. Od šest- desetih let XIX. stoletja dalje so take atile nosili mnogi pruski huzarski polki. Prusko huzarsko opremo dopolnjuje še črna- krznena kučma z rdečo, prek zgornjega roba kučme visečo vrečico. Na kučmi je pritrjena bela vrvica, ki so si jo huzarji, podobno ka- kor ulanci, privezovali na suknjič. Nadalje sta v kolekciji dva huzarska pletena pasova — oficirski iz srebrnih in vojaški iz belih volne-, nih vrvic. Slednjič velja omeniti še oficirsko, Pruska huzarska oficirska uniforma (z zimsko atilo) Pokrajinski muzej Maribor sabretache s srebrnimi inicijalkami FRW na rdeči podlagi. V nasprotju z Avstrijci sO' no- sili huzarsko torbico pri Nemcih tudi vojaki. Med huzarske uniforme moramo prišteti še sivo zeleno atilo s sivimi vrvicami in s polkov- no številko 9 na epoletah. Uniforme te barve so uvedli leta 1910, nadomestile so dotedanje pisane kroje, spomin na barvo huzarskih suk- njičev in našitkov pa so ohranili samo pri vo- jaških epoletah. Tako ima naš suknjič epolete iz modrih in rumenih vrvic. V zbirki pruskih krojev je tudi uniforma kirasirjev. Bela vojaška kamižola (Koller) z barvnimi obšitki na ovratniku in po vsej dol- žini stika na sprednji strani ni imela gumbov, ampak se je zapirala na zanke. Ti suknjiči so bili že od leta 1808 dalje izključno oblačilo kirasirjev, po letu 1895 pa so jih nosili v ze- leni barvni tudi lovci na konjih. Tudi kirar- • sirski šlem je imel svojevrstno obliko': imel je konico, oglat senčnik in dolg, tilnik pokrivajoč ščitnik. V celoti je močno spominjal na jurišni šlem iz XVII. stoletja. Mariborski vojaški suk- njič (bel z rdečimi obšitki) ima na gumbih polkovno številko 5, kirasirski šlem pa je pri- padal častniku-rezervistu. V zbirki je tudi konjeniški paradni pas-bandelier s črno kar- tušo in inicialkami FRW in še dve pruski ofi- cirski ešarpi s srebrnimi in črnimi resami. Iz opreme saške vojske je pehotni oficirski šlem, ki ga spoznamo po emblemu-zvezdi s saškim grbom in zeleno beli nacionalni ko- kardi, pritrjeni na levi strani podbradnega jermena. Saške narodne barve ima vtkane tudi srebrna oficirska ešarpa. Sest pokrival je okrašenih s hesenskim dr- žavnim grbom in sicer: oficirski pehotni šlem, vojaški šlem pehotnega polka 115 z grbom in napisom »1612«, dragonski šlem, artilerijski vojaški šlem in čaka oficirja pratežnih enot. Razen teh pokrival so v zbirki tri nemške oficirske službene kape, dve dragonski, svet- lo modra in temno zelena, z belimi našitki, in kirasirska bela s črno polkovno označbo in z domobranskim križem — znakom rezerve. Med posebnostmi je vredno omeniti poletno lovsko čako z mecklenburškim grbom, izdela- no iz slame, in tropski šlem nemških kolonial- nih enot iz začetka našega stoletja. V zbirki je nadalje več vrst nemških epolet in drugih dodatkov k uniformam, tako npr. našitki, imenovani »lastavičja gnezda« (Schwalbennester), ki so jih nosili trobentači, bobnarji in godbeniki zgoraj rokava. Slednjič naj še omenimo nemška pokrivala iz prve svetovne vojne. To sta dve pehotni pikači, prva iz klobučevine in s posrebreno konico (brez emblema), druga, usnjena in pre- krita s sivo platneno prevleko (s polkovno 172 ČASOPIS ZA S L O VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Številko 122). Nadalje je v zbirki sivo pre- pleskan kirarsirski vojaški šlem. Leta 1915 so za enote na fronti odpravili konice na šlemih, leto dni pozneje pa je prišel v rabo jeklen šlem, ki je ohranil svojo značUno obliko do nacistične ere, ko ga je nekaj let pred drugo vojno zamenjal šlem istega tipa v nekoliko predelani in lažji obliki. Muzej hrani tudi ne- kaj šlemov te vrste. FRANCOSKE UNIFORME V zbirki predmetov francoskega izvora ima- jo večji pomen predvsem tri vojaška pokri- vala iz druge polovice XIX. stoletja. Dve usnjeni pehotni čaki s francosko nacionalno kokardo, cesarskim orlom in štirioglatim rav- nim senčnikom nam predstavita model, ki ga je nosila linijska pehota od leta 1860 dalje. Te čake je pozneje zamenjala druga, ki je močno spominjala na avstro-ogrske oblike. Približno iz istega časa kot čaki ali pa ne- koliko mlajši je po vsej verjetnosti kirasirski . šlem. Oblika tega značilnega francoskega konjeniškega pokrivala, okrašenega s konj- skim repom, se je od konca XVIII. stoletja dalje, ko se je ta šlem prvič pojavil, pogosto spreminjala. Za čas nastanka našega šlema bi pričala njegova visoka oblika, krznena ob- loga in tudi način, kako je nanj pritrjen konj- ski rep. Razen teh pokrival je v mariborski zbirki nekaj francoskih šlemov iz prve svetovne voj- ne, nekaj vojaških epolet in manjša kolekcija vojaških gumbov. JUGOSLOVANSKE UNIFORME Od opreme nekdanje jugoslovanske vojske se je ohranilo v naših muzejih sorazmerno zelo malo predmetov. Večinoma so lastniki oblačil ponosili uniforme že med vojno, po- tem ko so jih tako ali drugače predelali. Ma- riborski muzej hrani sivo službeno bluzo konjeniškega poročnika, tri službene oficirske kape starega kroja (model šajkače s senčni- kom) in dve čapki, ki so jih nosili od leta 1939 dalje. V zbirki je še črna, z zlatimi obšitki okrašena paradna bluza artilerijskega kapeta- na I. razreda. Paradne bluze te vrste so v tri- desetih letih zamenjale dotedanjo malo in ve- liko svečano uniformo (črno bluzo brez gum- bov in z žepi in suknjič z dvema vrstami gumbov, »mundir«), malo pred zlomom stare Jugoslavije pa so se obšite paradne bluze umaknile novim uniformam, ki so z barvnimi razlikami za posamezne rodove vojske spo- minjale na paradne kroje stare Avstrije. V zbirki je še pehotna paradna čapka, paradni klobuk — dvorogeljnik mornariškega nižjega oficirja, več vrst epolet in tri ešarpe. Ob koncu še nekaj misli o načrtih, ki bi jih kazalo razvijati v zvezi s to zbirko. Po svojem obsegu in izboru se mariborska zbirka prav gotovo ne more meriti z zbirkami uniform po vojnih muzejih, ki smo jih našteli v uvodu. Njen sestav je pač bolj naključen, kakor pa plod smotrnega zbiranja. Glede na zgodovin- sko preteklost Slovenije se temu nikakor ni čuditi, saj so yojaške zbirke nastajale v prvi vrsti pri narodih z bogato vojno* zgodo- vino in lastnimi armadami. Kljub mnogovrst- nemu gradivu, ki deloma niti nima zgodovin- ske povezave z našo deželo, pa je mariborska zbirka že po svojem sedanjem sestavu vredna ohranitve. Še več: zbirko bi bilo vredno razši- riti in dopolniti. To bi mogli storiti z gradi- vom iz drugih krajev Slovenije, podobno kot smo uredili zbirko modnih noš, ki je kot edi- na v Sloveniji v celoti zbrana v Mariboru. V naši posesti je danes le še zelo malo starejših vojaških uniform, prav zato pa b' prišle nedvomno bolj do veljave v skupni slo- venski zbirki uniform, kakor pa sedaj, ko je gradivoi razkropljeno po raznih muzejih in največkrat niti ni razstavljeno. V dokončni postavitvi take zbirke bi razumljivo odmerili prvo mesto uniformam, ki so bile kakorkoli povezane s slovensko preteklostjo, kot ilustra- cijo razvoja v različnih obdobjih in drugih deželah pa bi upravičeno mogli razstaviti še druga vojaška oblačila. Zbirko bi smotrno do- polnili s starimi grafikami, z litografijami iz vojaških šematizmov in s fotografijami, ki jih je prav v mariborskem muzeju kar precej. Skupaj s prikazom razvoja mode bi zbirka uniform ob presodni interpretaciji osvetlila področje kulturne zgodovine, ki ga doslej pri nas še nismo obravnavali, izpolnila pa bi tudi vrzel v naši muzejski razstavni dejavnosti in ne bi bila brez zunanjega mika. LITERATURA: Die k. u. k. osterrechische Armee, 1821. — Ottenfeld-Teuber: Die osterreichische Armee 1700 bis 1867. — H. Schmid: Adjustierungsbilder der osterr. ungar. Wehrmacht, 1908. — Schema- tismus fiir das k. u. k. Heer und fiir die k. u. k. Kriegsmarine, 1904-6. — Adjustierungsvorschrif- ten fur das k. u. k. Heer, 1910/11. — Militar- Album aller Lander: Die deutsche Armee, zv. 1-5. — R. Beauvoir: Almanach illustre de Tar- mee francaise, 1889. — E. Detailee: L'armee frangaise, 1886. — Weygand: Histoire de Tarmee frangaise, 1953 — Knotel-Sieg: Handbuch der Uniformkunde, 1937. — Knotel-Brauer: Heer und Tradition, 1928-1938. — P. Vasdd: Prilog prouča- vanju uniforme srpske vojske u 19. veku, 1957. — D. Nikolid: Kape francuskog kroja u srpskoj vojsci 19. veka, 1963. — S. Vrišer: Tri sto let mo- de na Slovenskem, 1965. 173