t Celje - skladišče D-Per III 19/1982 1119920977,9 COBISS • ŠTEVILKA 5 — LETO II — MAJ 1982 GLASILO DELAVCEV SOZD MERX as j | Gradis ni prodajal mačka v Žaklju V zadnji številki smo objavili posnetek, ko si predstavnika Gradisa in našega sozda stiskata roki v zagotovilo, da bo nov žitni silos zgrajen še pred letošnjo žetvijo. Priznavamo, poznavajoč razmere in obnašanje gradbincev nas je bilo mnogo, ki v tisti senzacionalistični stisk roke — nismo verjeli. Zdaj objavljamo posnetek zaključnih del, silosi že stoji jo. Poleg silosov je bila zgrajena še strojnica, sprejemni bunker za kamione in vagone z razkla-dalno napravo ter tunelsko nadstrešnico, prav tako pa tudi vezni mostovi med starim in novim silosom ter posameznimi celicami. V tem rekordnem času so za gradnjo silosov izkopali 4.500 kubi-kov zemlje pri gradnji temeljev, 4.000 kubikov so premetali za nasip iz gramoza, vgradili 2.600 kubikov betona v stene in 1.000 kubikov v celice, 240 ton armatur, 8.000 kvadratnih metrov izolacij in postavili 13.000 kvadratnih metrov opažev! Posnemanja vredno zaupanje, izjema, ki naj bi postala pravilo. Zato z zaupanjem pričakujemo 20. julij, ko bi naj bila otvoritev. J ii * * ■ ■ ■: i ' Po Titovi poti Letošnje praznovanje delavskega praznika in dneva mladosti je bilo v znamenju druge obletnice smrti največjega sina naših narodov — tovariša Tita. Skromno, toda dostojanstveno, tako, kot je to vedno poudarjal in želel Tito. S štafeto so mladi učvrščevali bratstvo in enotnost, z manifestacijami pa zaobljubo, da bomo čvrsto stopali po Titovi poti. Tudi na sto tisoče delavcev, ki se je udeležilo letošnjih množičnih proslav delavskega praznika, je s svojo prisotnostjo dovolj zgovorno izpričalo pripravljenost, da z začrtane poti ne stopimo in da smo sposobni s skupnimi močmi rešiti tudi sedanje težke gospodarske razmere, ki ne tarejo samo nas, temveč ves svet. Kako smo delali in kaj prigospodarili Ni potica, toda tudi močnik ne Rezultati gospodarjenja v prvem četrtletju so v našem sozdu dokaj uspešni, kljub zaostrenim ekonomskim razmeram v naši državi. Naše delovne organizacije so dosegle 3,67 milijard dinarjev celotnega prihodka (38 odstotkov več kot v istem obdobju lani), 447,5 milijonov dinarjev dohodka (30 odstotkov več) in nekaj več kot 278 milijonov dinarjev čistega dohodka, kar je 23 odstotkov več kot lani. Povečali smo tudi sklade, vendar večji del na račun višje obračunane amortizacije po minimalnih stopnjah, rfredtem ko je amortizacijo nad minimalnimi stopnjami obračunala le delovna organizacija Tkanina. Pet delovnih organizacij — Kmetijska zadruga Celje, Potrošnik, Teko, Turist Nazarje in Hoteli — gostinstvo — pa ni oblikovalo poslovnega sklada. Sicer so bruto akumulacijo v prvem četrtletju povečali za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Mnogi stroški so bili tudi letos omejeni z zakoni, podatki kažejo, da so v večini tozdov spoštovali zakonska določila oziroma so te stroške obdržali v dogovorjenih okvirih. Le v nekaterih primerih je prišlo do manjših odstopanj zaradi organizacijskih sprememb. V tem četrtletju se je povečalo število »zgubašev«. Skupne izgube so znašale 20,68 milijonov dinarjev oziroma 84 odstotkov več kot lani.' Medtem ko so zunanji vzroki več ali manj znani (nesorazmerje med cenami surovin in končnih izdelkov, visoke obrestne mere itd.), bo potrebno notranje vzroke in odgovornost zanje ugotoviti v posameznih sanacijskih programih. Podrobneje na 3. strani Celjani glasovali za tretji samoprispevek V minulih dneh je v delovnih kolektivih in med občani celjske občine tekla živahna razprava o odločitvi za uvedbo tretjega samoprispevka. Kot je znano, so inflacija in podražitve dokaj oklestile program drugega samoprispevka, s katerim naj bi v občini Celje ulovili vsaj korak pri reševanju najbolj perečih vprašanj na področju zdravstvenega in otroškega varstva, šolstva ter komunalne ureditve. Zato bodo tudi tretji samoprispevek namenili v glavnem reševanju zdravstvenega varstva, gradnji otroškega vrtca v Novi vasi, predvsem pa vprašanju oskrbe s pitno vodo. Medtem ko so delavci v združenem delu racionalno načrtovali, je iz krajevnih skupnosti prišla vrsta predlogov, ki jih v danem gospodarskem položaju ni bilo mogoče vključiti v program. Za samoprispevek so se občani odločili na referendumu, po načrtovanjih pa so plačila oproščeni vsi, katerih osebni dohodki ne presegajo osem tisočakov in oni, katerih dohodek na družinskega člana ne presega štiri tisočake. iiimmiiiiimiiiiiiiiimimiimiiMiiimiiiimiiimimiiiiiiimmiiimimiNiiimimiiimimimiimimiimimiiiiiiiminiiiiiimmiimiiiMimiiiiiiiimmiimiiimH | Razgovor z Vladom Črešnikom, poslovnim sekretarjem sozda in vodjem delovne skupnosti skupnih služb Skupne koristi in enotni cilji Dejstvo, da v sozdu Merx združuje delo čez pet tisoč petsto delavcev v osemnajstih različnih delovnih organizacijah v dvaindvajsetih slovenskih občinah, govori o veliki heterogenosti članic te sestavljene organizacije. Kako in kje se dogovarjajo o skupnih ciljih, iščejo svoje skupne razvojne možnosti, kje so v tem povezovanju še vrzeli in kje so že uspeli oblikovati enotni jezik, do kolikšne mere je delovna skupnost skupnih služb sozda dejansko v službi potreb svojih članic, kako uresničujejo svobodno menjavo, delitev dela in dohodkovno povezovanje, kako se sozd Merx povezuje v celjski regiji in v Sloveniji, smo se pogovarjali z Vladom Črešnikom, ekonomistom, vodjem delovne skupnosti skupnih služb inposlovnimsekre-tarjem sozda Merx. — Tovariš Črešnik, bi lahko za začetek opisali, katere službe in sektorje ste formirali v delovni skupnosti skupnih služb in kako so le te organizirane? »Na čelu sozda je kolegijski poslovodni organ, predsednik s tremi podpredsedniki. V skupnih službah imamo sektorje za marketing, za razvoj in investicije, plansko-analitski sektor in sektor za avtomatsko obdelavo podatkov. Potem so tu še pravna služba, kadrovsko-socialna služba in nekatera dela za notranje potrebe delovne skupnosti.« — Koliko zaposlenih torej skupaj? »95 delavcev.« — Kakšne so v tem okviru vaše naloge? »Moja naloga je predvsem koordinacija dela med temi sektorji in službami, ob tem pa še priprava gradiva za seje samoupravnih organov na ravni delovne skupnosti kot tudi na ravni sozda. Odgovoren sem za vso interno samoupravno zakonodajo.« — Iz vrst nekaterih članic je slišati, da z delom delovne skupnosti niso v celoti zadovoljni. »Naš sozd je mlad in se pravzaprav šele formira. V minulem letu je delovna skupnost skupnih služb šele nastajala in smo imeli obilico dela s svojo lastno notranjo organiziranostjo. Vsi skupaj smo še iščoči, se učimo, včasih tudi na napakah. Reči moram, da je delovna skupnost skupnih služb še vedno v nekem procesu razvoja, še ni dokončno organizirana, pri tem je treba poudariti, da glede na sprejete naloge števila delavcev v nobenem primeru ne smemo širiti. Naša glavna naloga je, da postanemo strokovno učinkoviti in da se kvaliteta teh služb izboljša. Iz članic je prihajala kritika, da pripravljena gradiva le niso vedno dovolj kvalitetna, čemur se žal tudi v neposredni bodočnosti ne bomo mogli v celoti izogniti.« — Kako, menite, bi se dalo izboljšati kvaliteto dela vaših služb? »Ena nujnih neposrednih nalog je v tem, da se v bodoče v kar največji možni meri prenehamo ubadati le sami s seboj, kar je bilo doslej potreba. Menim, da bi kvalitetni napredek lahko dosegli preko neposrednih stikov z ustreznimi službami članic, saj bo le tako naše delo slonelo na njihovih potrebah in na trasiranju bodočega načrtovanega razvoja, kot smo ga zastavili v sprejetih temeljnih dokumentih sozda. Te neposredne povezave je bilo v preteklosti premalo. Iz prakse, prav zdaj obiskujem nekatere članice, vidim, da je v takšnem dogovarjanju mnogo lažje delati, bolje vidim, kje so kratki stiki, kje službe podvajamo in podobno.« — Članice sozda Merx so si močno različne med seboj in zato verjetno potrebe v odnosu do skupnih služb niso edine. »Drži. V sozdu imamo visoko organizirane delovne organizacije z več tozdi kot tudi manjše, enovite delovne organizacije. Prve imajo več ali manj same potrebne službe, pri drugih pa je naša konkretna pomoč še kako iskana. Jasno je, da se moramo prilagajati, hkrati pa je naš cilj, da službe čimbolj racionaliziramo, vendar ne na škodo skupnih razvojnih usmeritev.« Trdno okostje sozda — V kolikšni meri se je po vašem mnenju sozd Merx v tem obdobju kot sestavljena organizacija že uveljavil? organizem, s čimer lahko dosega boljše aranžmaje. Zelo koristno je to pri nabavah, denimo, žita v odnosu do velikih sistemov v Vojvodini in v drugih republikah. To je čisto drugače, kot če bi se pojavila neka majhna delovna organizacija. Pomemben dejavnik povezovanja je tudi interna banka. Ne poznam primera, da bi jo na kakšni. ravni uspeli ustanoviti v tako kratkem času kot pri nas. Preko interne banke gre ves plačilni promet, kar nam omogoča koncentracijo kapitala in lažjo izpeljavo dogovorjenih naložb.« »Na splošno ugotavljamo, da je sozd v prvem letu obstoja skorajda »dosegel« zastavljene cilje, kot jih je v tako kratkem obdobju lahko zastaviti. Govorimo lahko o zadostni afirmaciji, sozd je izstopil iz anonimnosti, kar je bil eden izmed ciljev, uspeli smo doseči, da ljudje na sozd Mera ne gledajo kot na neko nadaljevanje Dobrine. Zdaj smo na tem, da izboljšamo kvaliteto skupnih služb in začnemo sestavljeno organizacijo znotraj povezovati. Da dosežemo trdnost članic; tako da se bodo te tudi v ekonomskem smislu čutile povezane v to združbo. Že zdaj, to lahko rečem, kljub vsej raznolikosti, zasledujemo skupne razvojne cilje, ki so zdajle in v srednjeročnem obdobju splošno znani principi: izvoz, proizvodnja in predelava hrane.« — Ali bodo članice te skupne koristi in svoje lastne posamične koristi povezovanja v sozd čutile šele razvojno in dolgoročno, ali so že zdaj konkretno prisotne v njihovem delovnem vsakdanu? »Dejstvo je, da je notranja učvrstitev sozda daljši proces, ker je treba vzpostaviti takšne ekonomske odnose, ko bodo imele članice od njih neposredne in posredne koristi. Vendar že zdaj ugotavljamo veliko število prednosti.« — Kje predvsem? »Navzven. Recimo, v dogovorih z bankami. Sozd nastopa kot enoten Večja socialna varnost delavcev — Ali se delovne organizacije v sozdu delijo na bogatejše in na revnejše oziroma, ali in kako zagotavljate delavcem enako socialno varnost? »Eden osnovnih razlogov, da so se delavci odločili za vstop v sestavljeno organizacijo, je nedvomno težnja, da bi se čutili bolj socialno varne. Čeprav še prihaja do razlik, smo nekatere osnove poenotenja že trdno dogovorili. Načelno smo rekli, da »rdeče bilance« nikjer ne sme biti, če pa bi se že dogodilo tako, jo bomo sami znotraj pokrili.« — Kaj pa osebni dohodki. Ste tudi njih uspeli poenotiti? »Na tem področju smo že zaorali ledino. Treba je vedeti, da tega ni moč opraviti od danes na jutri. Tudi to je daljši proces, kjer bi morali glede na zvrsti (trgovino, kmetijstvo, turizem) vzpostaviti enotna izhodišča. Najprej delitev, kot gre delavcu po delu. Vsak je v sozd prinesel svoj sistem. Ti sistemi se razlikujejo.« — Kako poteka usklajevanje? »Imamo enoten pravilnik, enotno izplačujemo regrese, povračila na prevoz na delo in podobno. Če v kakšnem tozdu regresa ne bi mogl* izplačati, bomo iz v ta namen formiranega sklada dali premostitvena sred: stva za obdobje trenutno nastalih težav. Vsaj v okviru sozda imamo jasne perspektive in podrobno začrtane programe.« Usedline stare miselnosti — Vaše besede zvenijo zadosti optimistično. Menite, da ste zares že zdaj presegli interese posameznih članic? »Skupne interese je treba še bolj negovati in bolj graditi. Moja opažanja so takšna, da imamo sicer v prioriteti izvoz, prehrano, vendar je glede na moč posameznih delov v sozdu trgovina najmočneje zastopana in tukaj še nismo v celoti razčistili z ozko miselnostjo delovnih organizacij in celo tozdov. Na drugi strani pa nam je vsem jasno, da bomo tem močnejši, čimbolj bomo povezani in složni, soodvisni. Preprosto rečeno, ko bomo imeli notranje blagovne 'tokove urejene tako, da bo tisti, ki je član sozda, v ekonomskem smislu veliko bolje živel kot tisti, ki bo izven njega.« — To je lažje reči, kot narediti... »Danes temu seveda še ni tako. Vzemimo primerjavo med našim Blagovnim centrom in manjšo delovno organizacijo Center, ki ima svoje trgovine dejansko v središču mesta. Za preskrbo potrebujejo manjše količine, neposredno nakupujejo pri grosistih ali celo pri zasebnikih. Čestokrat imajo večjo izbiro in se v finančnem smislu bolje odrežejo. Nasploh notranji blagovni tokovi niso urejeni tako, kot bi morali biti. Dogaja se, da nabavna politika teče mimo dogovorjene, saj je v veliki meri odvisna ne le od posameznih komercialistov, temveč in predvsem od poslovodij nekaterih trgovin.« — Znano je, da je trgovina nasploh v nič kaj rožnatem položaju. Kako načrtujete njen razvoj v okviru sozda? »Prav zdaj delamo rebalans srednjeročnega plana razvoja. Ne odstopamo od začrtane poti, od bistva predvidenih razvojnih usmeritev, ampak jih le odlagamo. Na področju trgovine gre težnja v specializacijo, v kar nas sili tudi sedanji gospodarski položaj. Pri tem si vsi skupaj nalivamo čistega vina, saj brez zdravih odnosov ni mogoče graditi zaupanja.« Računi niso svobodna menjava — V zadnjem času povsod govorimo o svobodni menjavi dela, v bistvu pa smo v praksi mnogokje še zelo daleč od nje. Kako ste vi v sozdu in v delovni skupnosti skupnih služb zastavili njene osnove? »Svobodna menjava dela je kar se da občutljivo področje. Sam sem v sozdu predsednik odbora za svobodno menjavo dela in tovrstne dileme dokaj dobro poznam. Za začetek smo v predlog postavili zahtevo, da vse tiste službe, kjer se da delo neposredno meriti, ovrednotimo glede na programe dela in letno sprejete plane. Polletno opravimo poračun. Opredelili smo, da 80 odstotkov sredstev skupnih služb bazira na ovrednotenih programih dela posameznih sektorjev za posamezne članice. 20 odstotkov predstavljajo dela, ki se ne dajo meriti, so pa za koristi sozda. Mislim, da je to dober začetek, čeprav smo še zelo daleč do čiste svobodne menjave. Svobodna menjava ni, če ti komu za uslugo pošlješ enostavno račun.« — Temveč kje? »To, kar smo si na tej stopnji postavili v smislu uresničevanja svobodne menjave, je le začetek sistema svobodne menjave tudi na perspektivno usklajenih dohodkih in dohodkovnega odnosa financiranja.« — Je to merjenje dela za posamezne članice res tako enostavno, v tako veliki formaciji, kot bi lahko sodili na prvi pogled? »Seveda ni. Konkretno se da meriti, recimo, pri avtomatski obdelavi podatkov. Pri marketingu se že zatakne. Trije strokovnjaki pri nas odgovarjajo na nakup pšenice. Pšenico meljejo pri MPI. Ali naj torej plačajo samo oni? Ali tudi Blagovni center, ki moko prodaja? Tukaj se stvari prepletajo. In vedeti moramo, da je sozd tisti, ki je odgovoren za preskrbo. Nobena od članic ne bi smela reči: »Kaj pa mene moka briga...« Še so plotovi med sozdi in občinami — Kako sodelujete z drugimi velikimi sozdi, zlasti s sozdom Hmezad, s katerim si delite preskrbo na celjskem območju? »Naša želja je, da bi ti odnosi bili na veliko boljši ravni, kot so bili doslej. Predlagamo poslovno-plansko skupnost, saj se zavedamo, da se, če govorimo o preskrbi celjskega območja, oba sozda v nekaterih rečeh dopolnjujeta. Bolj skladno, bolj dogovorjeno sodelovanje bi bilo v Obojestransko korist, predvsem pa v korist potrošnika. Marsikje še danes, gledano od zunaj, vlada prepričanje, da je Hmezad nosilec preskrbe v celjski regiji. Temu ni tako. Kajti če pri Hmezadu odštejemo hmelj, ki je njihova glavna dejavnost, ne ostane drugega kot Mlekarna in Mesno predelovalna industrija, ki sta seveda zelo pomembni.« — Doslej ste s Hmezadom zelo težko našli skupni jezik. Kako si zamišljate omenjeno poslovno-plansko skupnost? »Tudi v tem trenutku še stojimo vsak na svojem bregu. Prava pot bi po mojem bila v tem, da se ne pogovarjamo tam, kjer se razhajamo, temveč da začnemo pogovore na tistih točkah, kjer so naši pogledi enotni. In teh stičnih točk je precej, tako da mislim, da bo v bližnji prihodnosti le prišlo do sodelovanja in s tem seveda tudi do boljše preskrbe potrošnikov.« — Kako sodelujete z drugimi na celjskem območju? »Na področju preskrbe smo dobre odnose vzpostavili z ERO iz Titovega Velenja, medtem ko se Kmetijska zadruga Zgornje Savinjske doline zaenkrat neposredno še ne vključuje v preskrbo tega območja.« — Delovne organizacije in njih enote imajo sedeže v dvaindvajsetih slovenskih občinah. Je pri načrtovanju enotne politike čutiti ovire občinskih meja? »Res je, da občinske meje še vedno niso podrte, vendar le-te nas kot sozd pri načrtovanju ne ovirajo. Dejansko našo razvojno politiko usklajujemo v občinah in z občinskimi službami zelo dobro sodelujemo. Naši razvojni programi niso programi, ki bi bili izven splošnih programov občin.« — In na koncu, kako se povezujete v slovenskem prostoru? »V slovenskem prostoru imamo kontakte z ABC Pomurka, TIMA-Merkur, z ljubljansko Emono, tudi Mercatorjem, vendar se v mnogo večji meri vežemo — ker smo nosilci preskrbe,na sozde in delovne organizacije v drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah.« Pogovor pripravila za objavo M. PREMŠAK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiM L Gospodarjenje v prvem četrtletju Skromnejši rezultati pod težo sedanjih ekonomskih razmer Članice našega sozda so v letošnjih prvih treh mesecih dosegle nekaj več kot 3,67 milijard dinarjev celotnega prihodka oziroma 38 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Glede na letošnji plan smo dosegli 23,32 odstotkov za letos načrtovanega celotnega prihodka, kar bi lahko ocenili kot ugodno. Planske obveznosti za prvo četrtletje so tako skoraj v celoti izpolnjene. Visok porast celotnega prihodka gre v precejšnji meri na rovaš višjih cen, tako da so rezultati nekoliko skromnejši kot lani v enakem obdobju. Medtem ko bo potrebno notranje vzroke še analizirati, pa so zunanji več ali manj znani: težja gospodarska situacija, padec razlike v ceni, težave pri oskrbi s surovinami, pomanjkanje blaga na trgu, administrativni ukrepi, spremenjene obrestne mere, prevelika investicijska zadolženost, povečanje zalog itd. Največji skok v kmetijstvu in predelovalni industriji Levji delež — 2,72 milijard oziroma 72,44 odstotka — celotnega prihodka so, tako kot v preteklem letu, prispevale delovne organizacije, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, na drugem mestu je kmetijsko-živil-sko predelovalna dejavnost, na tretjem pa gostinci. Najbolj — za 40 odstotkov — se je dohodek povečal v kmetijstvu in predelovalni industriji, najmanj — 34 odstotkov — pa v gostinstvu. V okviru kmetijsko živilske predelovalne dejvnosti so nekaj več kot polovico celotnega prihodka dosegli v šentjurskem Kmetijskem kombinatu, najbolj pa se je prihodek povečal v celjski Kmetijski zadrugi. Med delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, sta tako kot lani na prvih dveh mestih po doseženem celotnem prihodku Blagovni center (28,89 odstotkov) in Potrošnik (27,48 odstotkov), tretja je Tkanina (20,84 odstotkov). Sicer pa delež blagovnega prometa v skupnem celotnem prihodku pada v primerjavi s preteklim letom. V letošnjih prvih treh mesecih so naše delovne organizacije ustvarile 447,5 milijona dinarjev dohodka oziroma 30 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Rezultati so sorazmerno ugodni, vendar pa je potrebno omeniti, da je delež dohodka v celotnem prihodku padel z 12,64 odstotkov na 11,9 odstotkov. Delež dohodka v gostinstvu se je povečal, v drugih dejavnostih pa zmanjšal. V kmetijskih delovnih organizacijah in predelovalni industriji je dohodek naraščal počasneje kot v preteklem obdobju in se je v prvem četrtletju povečal za 24 odstotkov. Dohodek oziroma rast je začela upadati že ob koncu preteklega leta. V blagovnem prometu so dohodek povečali za 29 odstotkov. Največji porast beležijo v Blagovnem centru, zelo nizkega pa v Dravinjskem domu, čeprav je bila rast še ob koncu preteklega leta sorazmerno visoka. Pač pa se je pomembno dvignila rast dohodka v Potrošniku, Blagovnem centru in Teko. Zelo dobre rezultate so dosgli tudi v gostinstvu, saj je dohodek znašal več kot 60 milijonov dinarjev oziroma 41 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Rast stroškov ■— v skladu z zakonom Čisti dohodek v prvem četrtletju je znašal nekaj več kot 278 milijonov dinarjev, kar je 23 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, zmanjša! pa se je delež čistega dohodka v celotnem prihodku z lanskih 8,27 odstotkov na 7,39 odstotkov letos. Najbolj se je povečal čisti dohodek v celjski in laški kmetijski zadrugi, potrebno pa je omeniti zaskrbljujočo nizko rast v Kmetijskem kombinatu Šentjur in MPI (Mesno predelovalni industriji). Vzroke za to bo potrebno še posebej analizirati, zakaj ob koncu preteklega leta je bil odstotek čistega dohodka v teh delovnih organizacijah še sorazmerno zelo visok. Porabljena sredstva v prvih treh mesecih so znašala 3,3 milijard dinarjev oziroma 38 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. V primerjavi s celotnim prihodkom so rastla le za odstotek hitreje kot pa celotni prihodek. Posamezni elementi porabljenih sredstev so se letos precej povečali, več sredstev pa je bilo potrebno nameniti tudi za delovno skupnost skupnih služb prejšnje delovne organizacije Merx in sozda, kar je posledica postopnega zaposlovanja. Izdatki, katerih rast je tudi v letošnjem letu brzdana z zakonom, kažejo na dokajšnje spoštovanje zakonskih določil. Zaradi organizacijskih sprememb so ponekod razlike pri reprezentancah, dnevnicah in kilometrinah, vendar zneski v celoti niso veliki. Najhitreje so rastla porabljena sredstva v kmetijstvu in predelavi (42 odstotkov), nekoliko počasneje v blagovnem prometu (38 odstotkov), najmanj — za 30 odstotkov — pa so se povečali stroški v gostinstvu. Najbolj so se povečala porabljena sredstva v delovni organizaciji Hoteli-go-stinstvo. Manjši skladi Zaloge razreda 3 in 6 so'se skupaj povečale za 54 odstotkov in znašajo 1,76 milijona dinarjev. Najbolj so se povečale zaloge v kmetijstvu in predelavi (indeks 166) ter blagovnem prometu (indeks 152), medtem ko so v gostintsvu večje le za 17 odstotkov. Zaloge razreda 3 so zelo narasle v kmetijstvu (indeks povečanja 279) in v blagovnem prometu (indeks 185), medtem ko so zaloge razreda 6 naraščale nekoliko počasneje. Zaloge sicer rastejo nekoliko počasneje kot ob koncu lanskega leta, vendar so vsem prizadevanjem navkljub še vedno visoke, še posebej, ker temu ustrezno ne raste dohodek. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah je bila za 79 odstotkov večja in je znašala v sozdu 45,6 milijona dinarjev. Pač pa se je za polovico zmanjšala amortizacija nad predpisanimi stopnjami. Amortizacije nad predpisanimi stopnjami v kmetijstvu in gostinstvu ni obračunala nobena delovna organizacija, v blagovnem prometu pa samo delovna organizacija Tkanina. V poslovni sklad smo v prvem tromesečju odvedli nekaj več kot 28,5 milijona dinarjev oziroma nekoliko manj (za pet indeksnih točk) kot v preteklem letu. Rezervni in poslovni sklad ter obe amortizaciji (po predpisanih in nad predpisanimi stopnjami) znašajo skupaj 85.743.000 dinarjev oziroma 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Povečanje gre predvsem na rovaš povečane amortizacije po minimalnih stopnjah. Sicer pa obe amortizaciji predstavljata 57,51 odstotkov bruto akumulacije, poslovni sklad 33,28 odstotkov in rezervni sklad 9,21 odstotkov. Poslovnega sklada niso oblikovali v Kmetijski zadrugi Celje, delovni organizaciji Potrošnik, Teko, Turist Nazarje in delovni organizaciji Hoteli-gostinstvo. Ob koncu prvega tromesečja je v našem sozdu združevalo delo • 5.518 delavcev, kar je štiri odstotke več kot v istem obdobju leto poprej. Najbolj se je povečalo število zaposlenih v kmetijstvu in sicer kar za 11 odstotkov, v blagovnem prometu za 3 odstotke, v gostinstvu pa je bilo celo nekoliko manj delavcev kot lani v enakem obdobju. Obveznosti iz investicij množijo izgube Po periodičnem obračunu so znašale izgube v našem sozdu v prvem tromesečju 20,68 milijonov dinarjev, kar je 84 odstotkov več kot lani v istem obdobju. Hkrati s tem se je povečalo tudi število tozdov, ki so poslovali z izgubo. V kmetijstvu je bilo za 5,55 milijonov dinarjev izgub oziroma za 46 odstotkov več. Kmetijstvo ima 26,75 odstotkov vseh izgub v sozdu. Z izgubo so poslovali v Kmetijski zadrugi Laško, tozd proizvodnja, v Kmetijskem kombinatu Šentjur, tozd trgovina, tozd klavnica, tozd transport in TOK Šentjur. V blagovnem prometu se je izguba pokazala v delovni organizaciji Potrošnik, tozd prodaja Celje, tozd prodaja Šentjur, tozd prodaja Ravne, tozd prodaja Slovenj Gradec in tozd prodaja Ruše. Tozdi blagovnega prometa so imeli skupaj za 12,4 milijona dinarjev izgub oziroma 59,93 odstotkov vseh izgub v sozdu. Na področju gostinstva so izgube zabeležili v Turistu Nazarje in v delovni organizaciji Hoteli-gostinstvo, tozd gostinstvo in turizem Celje in sicer v skupni višini 2,75 milijonov dinarjev, kar predstavlja 13,12 odstotkov vseh izgub v sozdu. Podatki kažejo da so imele visoke izgube predvsem temeljne organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, gostinstvom in turizmom ter kmetijsko proizvodnjo. Značilno je tudi, da se V prvem četrtletju so se bruto osebni dohodki v našem sozdu povečali za 34 odstotkov— skupaj so znašali 240 milijonov dinarjev. Najbolj so poskočili v kmetijstvu in živilski industriji — za 43 odstotkov. V gostinstvu so se povečali za 33 odstotkov, v blagovnem prometu pa najmanj — za 31 odstotkov. Neto osebni dohodki so bili večji v primerjavi z enakim obdobjem lani za 33 odstotkov, medtem ko je dohodek sozda narasel za 30 odstotkov. V posameznih dejavnostih je osebni dohodek rastel hitreje kot pa dohodek, zato bo potrebno to nesorazmerje nujno uskladiti z družbenim dogovorom. V povprečju je delavec v sozdu zaslužil 11.182 dinarjev oziroma 29 odstotkov več kot leto poprej. V kmetijstvu in predelavi je znašal povprečni osebni dohodek 11.298 dinarjev, v blagovnem prometu 11.174 dinarjev, najnižji — 10.625 dinarjev — pa je bil v gostinstvu. Najvišje povprečne osebne dohodke so izplačali v delovni organizaciji Dravinjski dom, Tkanini in delovni skupnosti skupnih služb sozda. X_____________________________________________________________________________________________________ pri večjem številu tozdov pojavljajo izgube že nekaj časa. Tudi struktura izgub se letos ni poslabšala, oziroma ni načela substance, prav tako pa so bile pokrite vse obveznosti iz dohodka. Zmanjkalo je le sredstev za nekatere druge obveznosti iz čistega dohodka. Vzroki, da toliko delovnih organizacij oziroma tozdov posluje z izgubo, so različni. Ugotavljanje le-teh in odgovornosti zanje prepuščamo sanacijskim programom temeljnih organizacij združenega dela. Vsekakor pa med vzroki velja omeniti nesorazmerje med cenami surovin in cenami končnih izdelkov. Cene surovin se večji del prosto oblikujejo, cene končnih izdelkov pa so pod precej strožjo kontrolo. Nadalje je med tozdi z izgubo tudi precej takšnih, ki odplačujejo obveznosti iz novih investicij. Ker prevladujejo krediti s kratkimi odplačilnimi roki in ker so se spremenile obrestne mere, te tozde bremeni plačevanje precej visokih obresti kot tudi anuitet, kar duši uspešnost njihovega poslovanja. Žare Frančeškin ( \----------------X P ogovor s Francem Banom, predsednikom kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx V združevanju je moč da je združevanje pogoj za hitrejši skupni napredek in napredek vsake članice posebej. To je bilo osnovno izhodišče povezovanja, ki smo ga uskladili s srednjeročnim načrtom za sozd in posamezne članice. Združevanje dela in sredstev smo vzeli za osnovo razvijanja pravih dohodkovnih odnosov. Poleg tega smo se že na začetku dogovorili tudi za ustanovitev interne banke in ta je svojo dejavnost hitro razvila.« — Koliko združujete? »Lani smo začeli s 25 odstotki, za letos in naprej pa velja, da vse članice združujejo po 40 odstotkov vložitve sredstev v poslovni sklad, poleg tega pa tudi 40 odstotkov osnovne in pospešene amortizacije. Medtem ko smo lani združili 60 milijonov dinarjev, bomo po že potrjenem načrtu banke letos združili 125 milijonov dinarjev.« — In kako uporabljate združena sredstva? »Za naložbe, dogovorjene s srednjeročnimi načrti, daje interna banka sozda Merx najmanj 30 odstotkov predračunske vrednosti iz združenih sredstev. Pri prednostnih naložbah za večanje proizvodnje hrane in zagotavljanje preskrbe je delež iz združenih sredstev lahko tudi večji. Po našem srednjeročnem načrtu, ki predvideva naložbe v vrednosti 3.400 milijonov dinarjev, bo šla skoraj polovica za zagotavljanje hrane, drugo pa za razvoj trgovine in gostin-sko-turistične dejavnosti.« — Kaj bo prinesla dopolnitev srednjeročnega načrta? Znano je, da precej sestavljenih organizacij »Srednjeročni načrt bomo dopolnili do jese-združenega dela (pa tudi drugo samoupravno ozi-’ n™’ v ^’s^vu Pa Sre za da bomo uresničitev roma poslovno povezovanje) ne daje zaželenih sprejetih srednjeročnih načrtov članic in sozda učinkov zaradi šibke materialne povezanosti. *(ot cel°te zaradi stabilizacijskih prizadevanj Ker pa je pri komaj poldrugo leto starem sozdu premaknili za leto ali dve.« Aferx iz Celja združevanje dela in sredstev dalo pravo življenjsko moč, smo Franca Bana, pred- aksni so odnosi z drugo grupacijo s sednika kolegijskega poslovodnega organa sozdom Hmezad? vprašali, kako so to dosegli. »Mislim, da je obstoj obeh sozdov v regiji ko- risten. Malo tekmovanja pa merjenje pri ure-»Pri snovanju sozda Merx smo izhajali iz izku- sničevanju načrtov daje spodbudo eni in drugi šenj združevanja dela in sredstev v sami delovni Sestavljeni organizaciji.« organizaciji Mene. Te izkušnje so dokazovale, J. Volf za Večer in Vestnik Merx \__________________________________________________________________________________;_________________/ Stran 4 Maj 1982 Dobrna: III. skupščina sindikata delavcev trgovine Slovenije Delavci v trgovini so odrinjeni od resničnega odločanja »f Pred dnevi je bil v Zdraviliški dvorani na Dobrni sozd Merx gostitelj III. skupščine sindikata delavcev trgovine Slovenije. Sto trinajst delegatov, ta sindikat povezuje 550 osnovnih organizacij z okrog 70 tisoč člani, je analiziralo štiriletno delo med obema skupščinama, razpravljalo o trenutnih razmerah in pogojih gospodarjenja ter sprejelo smernice za nadaljnje delo. Izvo- lili so tudi novo vodstvo republiškega odbora, za predsednika Igorja Pirca, za podpredsednika Ljuba Kolerja in za sekretarko odbora Miro Frolov. Za novega člana odbora je bil izvoljen tudi Cveto Kolenc iz našega sozda, Vlado Črešnik pa je delegate seznanil z delom in načrti sozda Merx. Novoizvoljeno vodstvo sindikata delavcev trgovine Slovenije čaka, sodeč po poročilih in iaz-pravah, mnogo odgovornega dela, da bi delavcem trgovine zagotovili enake samoupravne pravice, kot jih imajo delavci drugih panog. Gre za dejstvo, da je državna ih druga administracija v zadnjih treh letih največ posegala prav v področje trgovanja in s svojimi ukrepi izločala samoupravne odločitve v trgovini zaposlenih delavcev. Še težja naloga čaka sindikat delavcev v trgovini pri urejevanju in zaščiti standarda zaposlenih. Kot je znano, se je trgovina v zadnjih letih znašla na robu rentabilnosti. Zaradi tega je jasno, da so tudi osebni dohodki zaposlenih nizki. Najhuje je to pri delavcih, ki so nosilci maloprodaje. Štefan Štajner, ki je imel doslej krmilo tega sindikata v rokah, je v svoji sklepni besedi »gl***! naglasil, da bo treba največ napora vložiti v reševanje problemov varstva pri delu, delovnih pogojev in družbenega standarda. Gre za dejstvo, da je v trgovini zvečine zaposlena ženska delovna sila, da je v tej panogi mnogo boleznin, invalidnosti in takšnih delovnih mest, ki kvarno vplivajo na zdravje zaposlenih. Po drugi strani pa gospodarski položaj ne dovoljuje, da bi bilo vse to moč »čez noč« spremeniti. Škarje v rokah administracije V poročilih in smernicah ter med razpravo je bilo naglašeno, da je osnovni razlog za takšno stanje v razdrobljenosti trgovine, ki brez tesnejše povezave znotraj občine, regije, republike ne more sama rešiti svojih problemov. Združevanja in povezovanja pa so ostala na začetku. Najhuje je za tiste delavce, ki so zaposleni v trgovinah, katerih sedež je izven občin in republik. Ti nimajo niti najmanjših možnosti samoupravnega odločanja, saj so v posameznih lokalih zaposleni le trije, štirje delavci in je njihov vpliv ali moč pri odločanju neznatna. Skorajda enako nemočni so delavci v tistih delovnih organizacijah, ki že poslujejo na meji rentabilnosti. Zaradi izredno težkega gospodarskega položaja se ti potem zavestno odpovedujejo tudi tistim dobrinam, ki bi jih nujno potrebovali, ki so v drugih dejavnostih že leta in leta uveljavljene. Ob tem ugotavljajo, da se prostor za samoupravno odločanje iz leta v leto zmanjšuje tudi v vsej panogi, saj je vse več administrativnega odločanja, na katerega delavci v trgovini nimajo vpliva. Po drugi strani so v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se do včeraj uveljavljene m uzakonjene verige oskrbe vsakodnevno trgajo, prav delavci, zaposleni v trgovini prvi na udaru kritike in nezadovoljnih občanov. Dejstvo je namreč, da taisti zaostreni pogoji gospodarjenja izsiljujejo proizvodne delovne organizacije, da te ustanavljajo lastno prodajno mrežov zaradi premajhne kupne moči trgovine pa te iste proizvodne organizacije same nakupujejo tudi potreben reprodukcijski material in ga zaradi neredne dobave v vseh možnih količinah kopičijo v lastnih skladiščih ter si s tem vežejo velika sredstva, istočasno pa krhajo že tako slab pretok blaga. Med parolami in stvarnostjo Delitev po vloženem delu, socialna varnost, varstvo pri delu, delovne razmere, otroško varstvo in v prašanja stanovanj, to je jedro vsebine bodočega dela tega sindikata. Zaradi omenjenih razmer je delavec v trgovini ostal s svojim standardom na sredi poti. Razpravljala so na skupščini nakazali vrsto problemov, ki bi se v prid reševanju življenjskega in delovnega standarda delavca v trgovini dali tudi v sedanjih, kot Že rečeno, izredno zaostrenih pogojih gospodarjenja v doglednem času rešiti. To je bilo sprejeto tudi v smernicah za nadaljnje delo tega sindikata. Toda samo s sklepi, smernicami in razpravami težav ne bomo rešili, če vemo, da se še kako pogosto srečujemo z lastno miselnostjo v okviru tozdov znotraj delovne organizacije, da združevanja v sozde niso prav zaradi takšne miselnosti dala ustreznih sadov, da se težko dogovarjamo že v okviru občine, kaj šele v regiji. Mogoče pa bo ta skupščina odmevnejša, saj je bila več kot polovica delegatov močnejšega spola, čeprav vemo, da je večina zaposlenih v trgovini ženskega spola, da je bila kadrovska sestava kaj močna, saj je bilo manj onih iz »neposredne proizvodnje« in še ti niso sodelovali v razpravah „.. Žare Frančeškin, predsednik akcijske konference komunistov sozda Merx Ne bomo trpeli pasivnosti in oportunizma Predkongresna dejavnost komunistov je med delavci sozda Merx široko odmevala. Kongres Zveze komunistov Slovenije je za nami, ostale so naloge, ki jih bo treba z delom dosledno in učinkovito uresničevati. Čez nekaj dni, točneje, 17. junija, bodo komunisti na svoji problemski konferenci spregovorili o razvojni usmeritvi sozda Merx in o nalogah članov zveze komunistov. Tovariš predsednik, kako vi ocenjujete delo komunistov med obema konferencama? »Razmere, v katerih danes delamo in živimo, so resnično težje od onih izpred naše zadnje konference. Ne smemo se slepiti, da bo jutri lažje. Gospodarske razmere se še bolj zaostrujejo, zato bo za njih razreševanje potrebno še več naprezanja in več samood-povedovanja, več političnega dela in več politične ter samoupravne discipline. Menim, da smo v preteklem obdobju v sozdu izredno veliko napravili, tako v učvrščevanju notranjih razmerij v sozdu kot pri iskanju racionalnejših poti in usklajenih pristopov za združevanje dela in sredstev, pri oblikovanju skupne politike in pri zagotavljanju zadovoljive oskrbe.« — Poznavalci ugotavljajo in nezaupljiva priznavajo, da je tako v republiki kot tudi v državi le malo sozdov, kjer bi jim v sorazmerno kratkem času uspelo Zgraditi zadosti trdne osnove dohodkovnega povezovanja in sistem samoupravnega dogovarjanja med združenimi članicami. »Nam je to uspelo, ker smo že takoj na začetku v našo samou- pravno zakonodajo vtkali vsa ključna vprašanja, tako tista o združevanju sredstev, o samoupravni enakosti, marketinški koncept, vse, kar je življenjskega pomena za nadaljnje delo in razvoj našega sozda. To nam je uspelo tudi zato, ker so bile v delo tvorno vključene družbenopolitične organizacije s komunisti na čelu. Ne kaže pa se slepiti, da ni težav in zapletov, s katerimi se srečujemo pri vsakodnevnem delu. Te je treba sproti reševati. Uspešnost pri spopadanju z njimi je odvisna od enotnosti, ne le pri sprejemanju sklepov in stališč, najsi ta sprejemajo samoupravni organi, sindikat, partija ali strokovne službe, temveč pri uveljavljanju v vsakodnevnem delu. Resnica pri tem je samo ena. Ključ za premagovanje težav, ni važno, ali so te subjektivne ali objektivne, je v nas samih. V naši volji in pripravljenosti vseh delavcev, da s svojim delom prispevamo h krepitvi našega sozda. Vidite, tu se premalo zavedamo najpomembnejšega — človeka. Naše zavesti, pripadnosti, solidarnosti temu sistemu, ki ga lahko krepimo le z zavestjo in spoznanjem, da lahko le združeni hitreje in učinkoviteje premagamo težave in si zagotavljamo svojo socialno varnost.« Usklajena kadrovska politika — Menite, da je to že zares prodrlo v zavest delavcev? »Tako na tem, kot na še nekaterih področjih, ki so bistvena za naše delo in upravičenost sozda, smo storili premalo. Spoznavam, da komunistom v nekaterih okoljih uhajajo iz rok pomembne reči in da komunisti nimajo povsod potrebnega in močnejšega vpliva pri odločanju, ko gre za najpomembnejša vprašanja družbenoekonomskega razvoja tozdov ali delovnih organizacij.« — Ste lahko konkretnejši? »Poglejmo primer, ko je vzniknila pobuda o odcepitvi dela kolektiva od Tkanine. Zadevo smo analizirali in ugotovili, da so bili tudi komunisti premalo pozorni in aktivni, da je zatajilo obveščanje. Drugo takšno vprašanje je kadrovanje najodgovornejših delavcev v delovne organizacije. Ugotavljamo, da družbenopolitične organizacije dajejo pogosto pozitivne ocene tudi za vodilne delavce, ki jim večina delavcev ne zaupa in ki niso člani zveze komunistov. Kadrovanje vodilnih in vodstvenih delavcev v delovne organizacije ali tozde bi morali bolje usklajevati s kadrovsko politiko sozda. Moramo vztrajati pri dogovoru, da na vodilna delovna mesta prihajajo delavci, ki bodo resnično vredni zaupanja vseh delavcev in s tem tudi političnih organizacij.« — Kako komunisti ocenjujete izpolnjevanje dogovorov in sporazumov? „ »Menimo, da je treba terjati pri izpolnjevanju samoupravnih sporazumov in dogovorov večjo disciplino. Komunisti kritično obravnavamo dejstvo, da na primer nekatere delovne organizacije ne spoštujejo samoupravnega sporazuma o združe- vanju sredstev v naši interni banki in da še niso poravnale obveznosti lanskega leta. Naloge akcijskih konferenc v tistih delovnih organizacijah morajo biti naravnane tudi na ta vprašanja in jih odkrito ter kritično obravnavati, da bi ugotovili, kje in kaj so zadržki.« — Na zadnji konferenci ste sprejeli celo vrsto sklepov in nalog. Kako jih uresničujete? »Sklepov problemske konference komunistov sozda nismo uspeli v celoti uresničiti. Tako še vedno opažamo skupinsko-last-niške interese, zapiranje v toz-dovske meje ali v delovne organizacije, kar slabi uresničevanje globalnih ciljev sozda. Tozdov-ska miselnost je močneje prisotna tam, kjer so komunisti premalo naredili, da bi krepili delovno organizacijo in njeno funkcijo. Mnogo krivde odpade tudi na poslovodne delavce, ki v letu dni niso uspeli zavreti in odpraviti takšnih stremljenj ali jih celo negujejo, pri tem pa se skrivajo za samoupravnimi organi in delavci. Takšnemu ravnanju se moramo komunisti odločno upreti. V svojih vrstah ne bomo trpeli pasivnosti in oportunizma.« Obveščenost — osnova za boljše delo — Ali se komunisti v sozdu dovolj glasno in odločno zavzemate za izhodišča zveze komunistov in dovolj odgovorno sodelujete pri bistvenih gospodarskih in razvojnih ciljih? »Še vedno se mnogokrat pojavi beseda — naša sredstva, moj dohodek. Temu moramo komunisti napraviti konec in pojasniti, da sredstva niso last tozda, temveč družbena, in da tozd z njimi le upravlja. Trdim, da smo komunisti še vedno premalo prisotni pri oblikovanju objektivnih kriterijev, ko gre za oblikovanje izhodišč pri posameznih investicijskih naložbah, enako pri postavljanju odgovornosti, ko v temeljnih in delovnih organizacijah sprejemajo planske dokumente. . Prav zdaj, ko ponovno vrednotimo srednjeročne plane, bi morala naša beseda biti glasnejša in bolj slišna. Vprašanje srednjeročnega razvoja, načrtovanje, ne morejo biti le ozko strokovna stvar, ampak so to vprašanja, do katerih se morajo jasno opredeliti tudi člani osnovnih organizacij zveze komunistov. Problemi gospodarjenja terjajo od nas več posluha in zagnanosti. Biti moramo bitko za boljše izkoriščanje vseh notranjih rezerv, za boljšo organizaci- jo, večjo delitev dela, notranjo konsolidacijo, večjo produktivnost. Skratka, vse sile bo treba usmeriti v ustalitvena prizadevanja.« — Neločljivi del našega samoupravnega socialističnega sistema je obveščanje. V kolikšni meri ste v sozdu uspeli vzpostaviti pretok informacij, so delavci zadosti in objektivno obveščeni? »Obveščanje še vedno ni takšno, kot bi moralo biti. Reči moram, da delegati pri prenosu informacij pogosto zatajijo in da ti odnosi šepajo. Odločno se moramo komunisti upreti tudi težnjam nekaterih posameznikov, da bi postalo glasilo delavcev sozda Merx strokovni časopis. Tega ne smemo dopustiti. Slišimo tudi glasove, da je glasilo predrago in da ga naj ne bi dobivali vsi delavci sozda. To je po našem mnenju nedopustno. Stabilizacija ne more biti opravičilo za takšno odločitev nimo delavcev.« — In slednjič, tovariš predsednik, kaj bi rekli o lastnih vrstah, o delu osnovnih organizacij zveze komunistov v vašem sozdu? »Kongres je za nami, sedaj nas čaka predvsem delo, ki bo moralo dati svoje rezultate. Pri tem ne gre pozabiti sklepa problemske konference, kjer smo zapisali, da bomo vsaj polletno preverjali naše delo. V prvi vrsti bomo poudarili pasivnost, oportunizem ali forumsko delo nekaterih osnovnih organizacij zveze komunistov, prav tako tudi odgovornost posameznikov. Ne bomo dovolili, da bi se zapirali v delovne organizacije, ne pretiranih, samovoljnih razprav o svobodni menjavi dela in ne tega, da bi si posamezniki ali skupine lastili pravico in hodili pot, drugačno od skupno dogovorjene politike.« Dvajset let Kmetijskega kombinata Šentjur Kako povečati pridelavo Letošnji jubilej — 20-letnica Kmetijskega kombinata Šentjur sovpada z obdobjem večje in organizirane družbene skrbi za povečano proizvodnjo hrane. Prav zaradi tega smo se odločili, da kljub zaostrenim gospodarskim razmeram organiziramo to praznovanje. Menim, da lahko v okviru takšne prireditve predstavimo javnosti rezultate dosedanjih prizadevanj, težave, s katerimi se trenutno srečujemo ter naše programe nadaljnjega povečevanja pridelave hrane. Priložnosti, da bi našemu sozdu predstavili rezultate pri tržni proizvodnji hrane; so dokaj redke, čeprav kazalci niso tako nepomembni. Tako smo v kmetijskem kombinatu od leta 1962 do leta 1982 povečali prirejo mesa od 1031 na 2.350 ton, proizvodnjo in odkup mleka smo v teh letih povečali od 8.900 hektolitrov na 45.240 hektolitrov, začeli smo s proizvodnjo konzumnih jajc in jih bomo letos predvidoma dali na trg 24 milijonov, enako velja za proizvodnjo jabolk, ki naj bi jih letos pridelali 173 vagonov. Čeprav ti rezultati še niso gornja meja proizvodnje, največ zalog je še v zasebnem kmetijstvu, pa smo z omenjeno proizvodnjo visoko tako v regiji kot v Sloveniji. Tako smo v proizvodnji govejega mesa v regiji na prvem mestu, v Sloveniji pa sodimo med tri naj večje organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s pitanjem. Pri proizvodnji konzumnih jajc smo v regiji prvi, z 18-odstotnim deležem v Sloveniji na drugem mestu. Nekoliko manjši je naš delež pri proizvodnji jabolk, mleka in ostalih proizvodov. Če vse te potenciale povežemo še s proizvodnjo ostalih članic sozda Merx, lahko ugotovimo, da je proizvodnja dokaj velika in da se lahko na tej osnovi enakopravno vključujemo v oblikovanje politike preskrbe tako v regiji kot v republiki. Usmeritve in možnosti Ob jubileju se ne kaže ozirati samo nazaj. Številne obveze, ki jih postavljamo pred delavce in kmete, nas silijo v razmišljanje, kako iz zemljiškega in drugega potenciala dobiti čim več izdelkov. Teh nalog se lotevamo organizirano in dolgoročno. V tem času končujemo študijo o razvoju kmetijstva in kmetijske predelave na Kozjanskem, ki bo po eni strani proučila vse potencialne možnosti povečanja proi- Samoupravno sporazumevanje v praksi Medsebojna razmerja o pogojih svobodne menjave dela in ustvarjanju dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo skupna dela, in delavcev združenih temeljnih organizacij, za katera jih opravljajo, ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Svobodna menjava dela mora zaživeti tudi v sozdu Mera — tako smo si zastavili udeleženci v svojih programih za letošnje leto. In to iz dveh pomembnih razlogov. Vse medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti skupnih služb sozda Mera in med udeleženci moramo urediti s samoupravnim sporazumom. Financiranje delovne skupnosti mora izhajati iz določil omenjenega samoupravnega sporazum^ tako da bo v celoti prenehal delovati »avtomatizem proračunskega sistema«. Delavski svet sozda je imenoval poseben odbor, ki je pripravil osnutek in nato predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih med delovno skupnostjo skupnih služb sozda in udeleženci (delovnimi organizacijami, ki se povezujejo v sozdu): Pri izdelavi kriterijev in meril oziroma osnutka samoupravnega sporazuma smo se člani odbora srečevali z nerazumevanjem nekaterih enot delovne skupnosti skupnih služb sozda, saj se na naš poziv, da se soočimo na skupnem sestanku in razrešimo določena vprašanja, niso odzvale, niti niso izostanka opravičile (na primer sektor marketing). Zaradi neizdelanih programov dela sektorjev in počasnega usklajevanja z udeleženci (ugotavljamo, da usklajevanje na tem področju med udeleženci še ni končano) niso spoštovali rokov, kot jih je določil delavski svet sozda. V vsebino osnutka predloga, ki ga je dal v obravnavo delavski svet sozda, je samovoljno posegal nekdo tretji, ki ni bil član odbora, čeprav bi se moral zaveda- ti, da lahko v fazi priprave da pripombe na osnutek. V odboru niso imele predstavnika nekatere večje udeleženke pa tudi pravna služba sozda se je vključila v delo odbora šele na zadnji seji. Na določene člene sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih bi posebej opozoril, ker dajejo kvalitetnejšo vsebino in opredeljujejo kriterije in merila za svobodno menjavo dela. V tretjem členu so spremembe v tem, da so dela in naloge v organizacijskih enotah delovne skupnosti skupnih služb sozda opisane v skladu s ciljem združevanja in oblikovane vsebinsko jasnejše. Novo, 4. poglavje, določa osnove in merila celotnega prihodka in dohodka delovne skupnosti. Osnove za pridobivanje celotnega prihodka in dohodka delovne skupnosti skupnih služb so vrsta, obsegi in kvaliteta del ter nalog, ustvarjeni celotni prihodek udeležencev v minulem letu, ustvarjeni dohodek udeleženk, prispevek k poslovnemu uspehu udeleženk, na podlagi posebnega sporazuma. V nadaljnjih členih so v sporazumu te osnove obdelane z obrazložitvami. Vsakoletni plani in programi so osnova za pokrivanje statusov v zvezi s strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem, reklamo, propagando in podobnim. Rast osebnih dohodkov delavcev v delovni skupnosti sozda je enaka planiranemu obračunskemu obdobju in ponderirani rasti osebnega dohodka delavcev udeleženk. Višina planiranih in izplačanih sredstev za osebne dohodke mora biti v\skladu z določili ustreznih dogovorov in splošnih aktov delovne skupnosti. Na koncu pa še to. Osebno menim, da bi morali prepustiti ugotavljanje obsega in kvalitete opravljenih del in nalog, ki jih je opravila delovna skupnost skupnih služb za udeleženke, samoupravnim organom, ne pa svetu direktorjev, In pa tudi to, da je obdobje ugotavljanja za šest mesecev predolgo. Janez Krbavac zvodnje, upoštevaje usmeritve pa naj bi ta študija dala že podlage za pripravo konkretnih razvojnih programov. Ugotovitve te študije nam bodo koristile, ko bomo v okviru sozda dopolnjevali naše programe proizvodnje hrane in prevzemali vedno večje obveznosti pri preskrbi občanov v regiji. Povečanja proizvodnje ni mogoče obravnavati ločeno od vseh ostalih samoupravnih in političnih nalog. Med temi najbolj izstopa urejanje samoupravnih odnosov v zasebnem sektorju. Kljub vidnim rezultatom v preteklosti vidimo na tem področju še vrsto nalog. Ena od osrednjih je v tem, da približamo konkretno odločanje kmetom v Proizvodnih enotah. Ustvariti želimo organizacijske pogoje, v katerih bodo naloge pri delovanju temeljne organizacije kooperantov opravljali v čim večji meri kmetje sami. Želimo doseči boljši materialni položaj organiziranega tržnega proizvajalca v odnosu na občasne tržne proizvajalce (tiste, ki niso člani TOK), in podobno. Naloge niso lahke in bo potrebno še veliko naporov. Širok program prireditev Tako zastavljenemu vsebinskemu konceptu praznovanja smo prilagodili tudi program prireditev. V tem okviru bomo organizirali razstavo, na kateri bi prikazali rdzultate dosedanjega razvoja Kmetijskega kombinata kakor tudi zastavljene naloge. Razstava bo imela tudi širši značaj, saj se bo na njej predstavil tudi sozd Mera, predvsem z vidika razvoja kmetijstva. Ob otvoritvi želimo sredstvom javnega obveščanja organizirano prikazati naše dosedanje napore, probleme, s katerimi se srečujemo, ter načrte za v bodoče. Prav tako bomo ob tej priliki predstavili rezultate, ki smo jih dosegli povezani v sozdu ter naše skupne napore za organizirano proizvodnjo in preskrbo. Načrtujemo športna srečanja delavcev in kmetov Kmetijskega kombinata. Kmetje se bodo predstavili v opravljanju kmeč- kih del in običajev, mladi zadružniki bodo tekmovali v košnji in grabljenju sena, kmečke ženske bodo pokazale kulinarično tradicijo te pokrajine. Praznovanje bomo sklenili s svečano sejo delavskega sveta ter s proslavo. Praznovanje torej ne bo le formalna obletnica, bo tudi spodbuda, da se bomo še bolj zavzeto lotili številnih nalog. Prisluhniti moramo potrebam družbe, predvsem pa smo dolžni temeljiteje delati zaradi nas samih, zaradi socialne varnosti delavca in kmeta. Želimo, da bi proslava, ki bo 19. junija 1982, in prireditve ob njej dale nove spodbude v tej smeri. Stanko Lesnika Kooperanti v Dravinjskem domu Do sedaj dobro — kako naprej? Z razvojem poslovne dejavnosti tozda Varnost smo že v letu 1978 začeli pospešeno razvijati tudi Službo kooperacij, ki smo jo organizirali znotraj sektorja za malo gospodarstvo tozda Varnost. Temeljna usmeritev in razvijanje vloge službe kooperacij je bila in je še osnovana na komplementarnih dejavnostih z vidika zadovoljevanja potreb združenega dela. Z razvojem kooperacij in poslovnim sodelovanjem med malim gospodarstvom na eni strani ter drugimi dejavnostmi na drugi strani dosegamo boljšo oskrbo tržišča, najpomembnejše pa je, da dopolnjujemo svoj pro- dajni program tozda Varnost in tozda Dom. V program dela vključujemo 45 kooperantov širom Slovenije in deloma Hrvaške. Takšen razvoj smo dosegli s solidnim poslovanjem, predvsem pa z zagotavljanjem tržišča in financiranjem posameznih dejavnosti, to je, z dajanjem posojil ali garancij za gradnjo delavnic, nakupa strojev in orodja. Povezovanje osebnega dela preko kooperacij z združenim delom je za našo poslovno politiko, kakor tudi za družbo, posebnega pomena. S takšno poslovno politiko je možno zagotavljati ne samo boljšo oskrbo domačega tržišča, temveč tudi izdelovanje izdelkov, s katerimi nadomeščamo uvozne proizvode, prav tako pa tudi organizirati proizvodnjo z možnostjo izvoza. Sedanji pogoji za organiziranje kooperacijske dejavnosti pa niso ugodni za oblikovanje servisne dejavnosti za potrebe občanov. V zadnjih dveh letih nam je uspelo osvojiti program izdelovanja žag in nekaterih drugih artiklov, ki jih na jugoslovanskem tržišču ni bilo. Prav tako smo organizirali proizvodni program plastične embalaže kozmetičnih izdelkov in nekaterih drugih kritičnih izdelkov, ki so bili odvisni od uvoza. Takšna organizacija proizvodnje kooperacije terja veliko truda in tudi precejšnje tveganje pri razvoju proizvodov, raziskav in osvajanju tržišča ter pri preskrbi z repromateriali, kar je vseskozi zvezano z obratnimi sredstvi. Precej pomembno vlogo igra Služba za kooperacijo v razvijanju posameznih strojev v smislu inovacijske dejavnosti, za kar so naši kooperanti že dobili ustrezna priznanja. In končno, takšna poslovna usmeritev Službe kooperacij v tozdu Varnost ima svoj dohodkovni pomen, ki ga v sedanjem zaostrenem ustalitvenem času ne gre zanemarjati. Minka Bajda Del programa izdelkov iz plastike Izdelki kooperantov — zidarsko orodje, osebna delovna zaščita ■m Proizvodni programi naših kooperantov osebne delovne zaščite Stran 6 Maj 1982 Maj 1982 Stran 7 festnik festnik kB disb o aruai J H J & Lepo je, če nisi pozabljen »Res je topo, če v naš upokojenski vsakdan, ki je prenekaterikrat poln skrbi in marsikdaj tudi grenke osamljenosti, pride prijazno povabilo od tistih, kjer si nekoč dolga leta delal in kamor te vežejo mnogi spomini. Med podjetji, ki svojih upokojencev nikoli ne pozabijo, je tudi naš celjski Merx. Tudi lani so nas prijazno povabili na novoletno srečanje. Kar za dva avtobusa se nas je zbralo v Celju. Odpeljali smo se v Mislinjo pri Slovenj Gradcu, kjer so nas v Merxovem hotelu res lepo pogostili. Lepo smo se imeli na tem srečanju. Prijazni so bili pomenki z nekdanjimi sodelavci. Zapeli smo, se naplesali in urice so nam minevale kakor minute. Ob slovesu smo bili pa še obdarovani. Vsak je dobil darilni bon za tisoč osemsto dinarjev. Jaz sem za ta denar kupila res najnujnejše za mojih pet vnučkov,« je v Nedeljskem dnevniku zapisala Darinka Seme iz Štor pri Celju. »Rezervacije« ob razprodajah »Navajeni smo že na vsakoletno prodajo najrazličnejših predmetov s popustom. Vemo pa tudi to, da kupci prvi dan v glavnem poberejo vse boljše blago, potem pa je treba precej prebiranja in poskušanja, da najdeš ustrezno. Kot so ugotovili delavci inšpekcijskih služb in organov za notranje zadeve iz Celja, pa so za tako stanje (da kaj kmalu zmanjka najboljših predmetov) često krivi tudi trgovci na takih oddelkih sami. S tako imenovanimi rezervacijami namreč že pred pričetkom prodaje spravijo v posebne prostore najboljše izdelke. Tako so inšpektorji in delavci UNZ ugotovili, da so na oddelkih konfekcije TEKO v Celju prodajalci dah na stran 56 izdelkov večje vrednosti — oblek in plaščev. Pri vsakem od teh je bilo znižanje za okoli dva tisoč dinarjev. Ta oblačila so imela v skladišču in pisarni posebne listke, kjer je pisalo, za koga so. Namenjena so bila prodajalcem in njihovim znancem. Ob tem pa je že pred odprtjem pred vrati čakalo veliko kupcev, ki bi želeli čimprej kupiti blago s popustom. Do podobnega primera je prišlo tudi v prodajalni Ona-on v Slovenskih Konjicah. Tu so prodajalci dali na stran kar 109 predmetov. To sta le dva primera, ki sta v ospredju po velikosti, gotovo pa je bilo podobnih »rezervacij« s popustom še več, smo lahko prebrali v Večeru. Gradbenih napak ni mogoče popravljati z lepenko »Gradbena podjetja nerada priznavajo ali popravljajo svoje napake, ker to pač krni njihov ugled in jih seveda še bolj udarja po žepu. Ai kakovost graditve je, kot vemo, daleč od tega, da bi bil tak odnos upravičen. Tudi na celjskem območju imamo več objektov, ki bi jih lahko označili kot spomenike površnega gradbeništva, saj so morali na njih odpravljati pomanjkljivosti še pred potekom običajne garancijske dobe. Med takimi primeri je trgovina na Svetini, v kateri imajo prostore tudi krajevna skupnost, gasilci in drugi. Odprli so jo junija 1980. leta, še tisto zimo pa je na podstrešje naneslo kakih 20 centimetrov snega, tako da je voda tekla v spodnje prostore. Prizadeti so morali štirikrat urgirati, da so se'izvajalec gradbenih del Gradbeno obrtno komunalno podjetje iz Rogaške Slatine, Razvojni center kot projektant in nadzorni organ odzvali, toda odločili so se za svojo najcenejšo, a za družbeni objekt najdražjo rešitev, namreč za strešno lepenko, s katero so »zavarovali« podstrešje pred snegom. Toda v začetku letošnjega marca je bilo tu spet polno snega in voda je znova tekla skozi strope. Takšna »rešitev« očitno ni zalegla, kvečjemu bo povzročila, da bo mokrota uničila celotno leseno konstrukcijo, se pravi, veliko škodo. To pa je razlog, zaradi katerega zahteva investitor sanacijo, kot se spodobi. Objekt je bil namreč predrag, da bi si lahjco dovolili takšno skrajno malomarnost, bodisi da gre za projektantsko bodisi gradbeno napako. Torej odgovornosti ne bo mogoče zavijati z lepenko ali nemara s še cenejšim papirjem, kot tudi ne odlašati s popravilom — ne da bi bili namreč stroški kasneje toliko večji in bi jih povrhu nosil ta, ki ni nič kriv oziroma je slabo delo predrago plačal. Graditelji tega objekta bodo že morali odgovornost in stroške prevzeti nase,« piše v Delu Drago Hribar. Po cigarete z denarjem za malico »Prehrana med delom je še zmeraj ali ježe spet problem, ki zaposluje sindikate. Preprosto zato, ker naj bi bila, kot pravijo, eden dejavnikov bolj produktivnega dela, tega pa marsikje ne upoštevajo. Cilj je, da bi vsi delavci med delom imeli topli obrok, volja vse več delavcev pa, da zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ne bi jedli. Raje imajo denar ali vrednostne bone (v večini menda za hrano). V Celju, na primer, je takih delavcev približno 5800, od teh jih 2700 dobiva vrednostne bone tako rekoč na zdravniški recept (na podlagi zdravniškega spričevala). Posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu je dala nekaj manj soglasij za bone, kakšna četrtina organizacij pa jih deli na svojo pest. Ker gre torej za očitno izigravanje dogovorjenih stališč o prehrani delavcev med delom, bodo v »igro« pritegnili SDK, ki bo spremljala gotovinska izplačila in delitev vrednostnih bonov ter o tem obveščala sindikalno komisijo. Ta bo nekako ukrepala in stvar bo urejena. Ali pa bo res? Najbrž ne. Če bodo že gotovinska izplačila odpravili, bodo ob marsikdaj nesolidnih obratih družbene prehrane zelo težko dosegli, da bi obroki teknili vsem delavcem,« piše v Delu Drago Hribar. Za sladkor (obvezno) tudi klobaso »Tako imenovana; vezana trgovina je prišla že kar v navado. Zdi se, kot da so se časi spremenili. Nekoč so trgovci izsiljevali proizvajalce, zdaj pa jim slednji očitno vračajo milo za drago. Če hočejo namreč trgovci sladkor in olje, morajo kupiti še klobase, k termoakumulacijskim pečem pa menda spada raženj. Poleg masla morajo vzeti trde sire, ki še zdaleč niso tako iskani. Pa poglejmo, kaj vse smo izvedeli v Gospodarski zbornici Srbije. Kraljevški Mag-nohrom je prodal 70 termoakumulacijskih peči in pri tem od kupca zahteval, da prevzame še 35 bojlerjev, 20 kaloriferjev in 35 ražnjev. Kombinat Vrbas ponuja poleg sladkorja in olja obvezni nakup svojega suhega mesa, medtem ko vam kombinat Belje poleg sladkorja in moke naprti tudi vino. »Komu naj ga prodamo«, sprašujejo trgovci. »To je vaš problem«, odgovarjajo v Belju in dodajajo: »Nam je pomembno, da rešujemo svoje probleme.« Veliki proizvajalci, kakršen je na primer Borovo, svojega proizvodnega programa ne dajejo trgovskim organizacijam zunaj njihove mreže, kajti vse, česar ne izvozijo, pošljejo svojim prodajalnam, ki se hkrati zalagajo še pri drugih proizvajalcih. Tako se praznijo skladišča drugih proizvajalcev obutve. Borovo, Peko, Alpina, Kraš izdelujejo tudi posamezne dele, predvsem podplate, vežejo prodajo tega blaga s prodajo končnih izdelkov v lastni prodajni mreži. Tako bi lahko naštevali še brez konca in kraja. Med proizvajalci kmetijsko-živil-skih prpizvodov se je razpasla prava epidemija izmikanja dogovorjenim pogojem v sporazumih o trajnem poslovnem sodelovanju. Zanje je to navaden papir. Bolj pomembno jim je, da lahko v motnjah, ki so na domačemjrgu, služijo. Kje bi se kdo drznil nasprotovati tovarnam sladkorja, ki svoje pošiljke pogojujejo z avansi in združevanjem sredstev! Če se dobavitelj ne bo pustil izsiljevati, pač ne bo mogel zalagati trga. Posledice bo nosil sam. K že omenjenemu izsiljevanju spada še tovornjak. Tudi s pošiljanjem blaga namreč zavlačujejo. Pravijo, da ni vagonov, potem pa minuto pred dvanajsto ponudijo svoj tovornjak. Tarifa je, razumljivo, zasoljena. S takšnim ravnanjem se težave na trgu z blagom za široko porabo vse bolj množijo. Poleg že znanih ukrepov iz zaloge davčnih stopenj, ki proizvajalčevo blago tirajo iz domačega skladišča (tako je s televizorji, detergenti, termoakumulacijskimi pečmi in sanitarno keramiko), omenjena izsiljevanja še bolj povečujejo našo željo, da bi vsaj kolikor toliko ublažili tržne preglavice,« piše Slobodan Dukič v Delu. Kmečka ohcet z »zelenim denarjem« Beograjska Politika poroča, da so inšpektorji družbenega knjigovodstva odkrili vrsto nepravilnosti pri uporabi posojil za pospeševanje kmetijstva iz sklada za »zeleni plan« Vojvodine. Kako so posamezni kmetje »namensko« uporabljali ta posojila, najbolj zgovorno pove primer Šandorja Sela, ki si je z »zelenim denarjem« postavil hišo, predstavnikom kmetijske organizacije, ki mu je dala denar, pa je namesto hlevov za pitance pokazal garažo in jih poučil, da je to »začasen« hlev. Največje posojilo od kmetijskega kombinata »Peščara« v Subotici je dobil Antol Iš-tvan: kar pet milijonov. Uporabil jih je predvsem za nakup osebnega avtomobila in gospodinjskih strojev ter za zidanje hiše. O pitancih v hlevu ni ne duha ne sluha. Neka druga kooperantka iz okolice Subotice je šla celo tako daleč, da je posojilo iz sklada »zelenega plana« porabila za veličastno svatbo... Kmetijski kombinat »Peščara« toži veliko kmetov, ki mu posojil ne vračajo; dolg se vrti okoli 40 milijonov dinarjev. Mnogi posojilojemalci so z neporavnanim dolgom izginili neznano kam. V kombinatu sami priznavajo, da so posojila delili zelo na široko in da niso sklepali preveč natančnih pogodb. »Steklenični zakon« na pol poti »Obvezni odkup praznih steklenic, ki ga je zakonsko določil zvezni izvršni svet, se je zataknil. Ob vsej soglasnosti s tem ukrepom — z njim bi privarčevali približno 600 tisoč dolarjev, kolikor smo lani dali za uvoz steklenic — smo z odkupom ostali na pol poti, ugotavlja Jasna Kesič v Borbi. Trgovine spoštujejo odlok in odkupujejo stare steklenice; samo v Beogradu so trgovci v enem mesecu odkupili več kot četrt milijona steklenic in zanje plačali približno 50 milijonov dinarjev. Ta denar pa je ostal »zamrznjen«, saj se steklenina kopiči v skladiščih. Proizvajalci olja in pijač imajo namreč svoje račune in steklenic ne prevzemajo. Pravijo, da so z odlokom oškodovani: stara steklenica jih baje stane 14, nova pa samo 7 dinarjev/Nekateri so izračunali, da se jim izplača plačevati visoke kazni, ki so predvidene za nespoštovanje odloka o obveznem odkupu starih steklenic, steklenice pa spet — uvažati... Puhličarstvo — beg pred odgovornostjo So lahko sklepi sestankov zveze komunistov bolj stvarni, jasnejši, spodbudnejši za delovanje? Imamo dovolj moči in volje, da se znebimo bolezni današnjega časa, frazira-nja in ponavljanja vsem dobro znanih splošnih resnic? Tako se v Vjesniku sprašuje Branko Vlahovič, ki je prebral več sto zapisnikov s sestankov osnovnih organizacij ZK na območju zagrebške občine Trnje. Ugotovil je, da se je velika večina sestankov končala brez dejanskih sklepov in nalog. Opazil je še, da so v mnogih osnovnih organizacijah sestanki gola formalnost in da na njih prebirajo le gradivo, ki ga pošiljajo višja vodstva. Branko Vlahovič postreže z nekaterimi značilnimi »sklepi« v slogu »vsak član ZK se mora v nadaljnjem obdobju bolj zavzemati za reševanje tekočih problemov, ki stojijo pred nami«, nato pa ugotavlja, da na nobenem sestanku niso sprejeli sklepov, ki bi bili v skladu s statutom ZKJ, v katerem je tudi rečeno, da morajo organizacije in organi ZK zaključevati svoje sestanke s sklepi, ki vsebujejo jasna stališča, naloge in način njihovega uresničevanja. Značilna je izjava mladega komunista, ki je novinarju Vjesnika po nekem puhličar-skem sestanku dejal: »Kako naj vem, kaj naj delam? Naloge, ki smo jih sprejeli, so za stoletja, ne pa za sedanjo akcijo!« Splošni in načelni sklepi so tudi eden glavnih vzrokov za nedejavnost precejšnjega dela članstva zveze komunistov, pravi Branko Vlahovič in zaključi svoje razmišljanje z navedkom profesorja dr. Jova Miriča s fakultete za politične vede v Zagrebu: »Fraza nam je pri srcu zato, ker bi smiselno in vsebinsko sporočilo terjalo od nas jasno opredelitev, angažiranost in odgovornost.« Kmečke ženske in porodniški dopust Korak k resnični enakopravnosti Porodniški dopust kmečkih žensk, ki v sodelovanju s kmetijskimi delovnimi organizacijami ustvarjajo tržne viške, je sprožil vrsto vprašanj in pomislekov. Čez dva meseca, ko so prve matere lahko na kmetiji začele uveljavljati to pravico, ki jo imajo delavke že desetletja, je še vedno vprašanje, katere kmečke ženske imajo pravico do porodniškega dopusta in kaj jim zagotavlja, predvsem pa, kaj to pomeni za njihovo emancipacijo. V Sloveniji je zdaj nekaj tisoč kmečkih žensk, ki imajo pravico do porodniškega dopusta. Več kot sto žensk je ta dopust izrabilo. Obiskali smo dve: eno, ki bo rodila, ko boste to brali, in eno, ki že ima dojenčka. To sta dve od desetih upravičenk na območju Kmetijskega kombinata Šentjur, ki spada med najnerazvitejše predele Slovenije. Tu je bila kmečka ženska zaradi izredne ekonomske migracije najpogosteje edini in najtrdnejši nosilec kmetijske proizvodnje. Katere kmečke ženske imajo pravico do plačanega porodniškega dopusta in kolikšno je to nadomestilo za osebni dohodek v času porodniškega dopusta? Po dogovoru ima pravico do porodniškega dopusta vsaka kmečka ženska, ki na kmetiji sama ali v gospodinjstvu ustvarja večje tržne viške, bodisi z vzrejo živine, perutnine, prodajo mleka ali poljščin, sadja ali krmil. Vrednost nadomestila je za zdaj pri kmetijskih organizacijah, s katerimi imajo sklenjen dogovor o sodelovanju, različna. Pravico do porodniškega dopusta ima tudi bodoča mati, ki ni nosilka kmetijske proizvodnje, ima pa to možnost in z delom zagotavlja prevzem in vodenje kmetije, oziroma kmetijske proizvodnje. Tista torej, ki bo ostala na kmetiji, katere pridelki so za družbo koristni. »Ta začetni korak pri izenačevanju pravic in položaja kmečkih žensk z delavkami še vnaša neka- tere socialne razlike med kmetijskimi proizvajalkami. V Sloveniji je namreč na tisoče majhnih kmetij, ki ne ustvarjajo viškov in nimajo možnosti za večjo tržno proizvodnjo. Po tem sporazumu torej ženske na majhnih kmetijah nimajo pravice do plačanega porodniškega dopusta, kar je zanje krivično«, trdijo nekateri in pri tem naglašajo, da z uveljavitvijo plačanega porodniškega dopusta v resnici pridobova spet »bogatejša« kmečka ženska... »Kmečko delo ne dovoljuje in nikoli ne bo dopuščalo ženskam, da bi porodniški dopust v resnici tudi izrabile. Tudi denar, ki ji za ta čas pripada, ne bo ostal njej, z njim ne bo svobodno gospodarila,« pribijajo drugi. In kaj pravijo kmečke ženske? »Plačani porodniški dopust predstavlja prvi korak k resnični enakopravnosti med kmetico in delavko, poleg tega kmečki ženski jamči prvi »izredni« prihodek. Izredni pravim zato, ker ponekod že od nekdaj po nenapisanem pravilu velja, da ženi pripada izkupiček od drobnice, kokošje reje in prodaje jajc. To je bilo nekoč in tam, kjer je bila kmetica le najcenejša in najpotr-pežljivejša delovna sila,« pravi 36-letna Anica Luskar iz Podpeči na Kozjanskem, mati treh otrok, ki je v teh dneh pričakala rojstvo četrtega otroka. Kmetijo upravljata skupaj z možem Ivanom. »To, da ima tudi kmečka ženska pravico do porodniškega dopusta, je največji dosežek nas po vojni,« pribija njena tašča, sicer vdova, ki je rodila tri otroke. »Na Luskarovini ženska nikoli ni bila zapostavljena. Zadnjega otroka sem rodila v tistih decembrskih dneh, ko so ustaši požigali Kozjansko, ko smo se matere vračale na pogorišča in v* prenekaterem primeru same z otroki obnavljale kmetije, poslopja in vzdrževale družine. Žal je pravica do plačanega porodniškega dopusta prišla v času, ko je podeželje zapustila večina mladih, ko je Danica D osedla, predstavnica Kmetijskega kombinata v Šentjurju na obisku pred srečnim dogodkom pri družini Luskar v Podpeči pri Šentvidu premnogo kmetij ostalo praznih, opuščenih.« »Čeprav je bilo o porodniškem dopustu kmečkih žensk mnogo razprav, mnogo napisanega, same kmečke ženske o njem malo vedo. Tako le redko-katera ve, pod kakšnimi pogoji ji plačani porodniški dopust pripada, kaj mora dati in koliko dobi,« pravi Ivan Luskar. »Takole, med nama rečeno, bi morala moškim pripadati polovica tega dopusta«, pomežikne in nas med smehom zapusti. »Tako kmetica kot delavka ne moreta pred ali pa po porodu za nekaj mesecev enostavno obležati. N e gre samo za delo na kmetiji, otroci in dom zahtevajo svoje. Toda ta plačani porodniški dopust predstavlja za nas revolucijo«, meni Anica. »Že formalnost pred uveljavitvijo te pravice je sprožila veliko razprav na podeželju. Ponekod se bodo z njo strgale še zadnje spone, ki so kmetico držale ob strani, jo postavljale korak ali še več za moškim.. .« Bolj kot za denar, gre za pravico Skoraj za las je Luskarjevi domačiji podobna kmetija Jožeta Pevca v Slatini pri Dramljah. Na prostornem dvorišču je še mnogo gradbenega materiala in nov hlev za vzrejo piščancev, v obnovljenem hlevu je goveja živina in pitanci. Tudi tu sta dve stanovanjski zgradbi, v novejši nad vinogradom, lučaj od stare, živita starejša.Pevca, ki sta prepustila gospodarjenje mladima. Mlada, 23-letna Marija je pred dobrim mesecem rodila drugega otroka, fantka, ki je mirno spal, ko smo mi glasno razpravljali v kuhinji. »Tudi jaz sem se primožila na kmetijo, vendar pri tem nikoli nisem mislila na denar. Poznam kmečko življenje, poznam delo ženske na kmetiji in se zavedam svojega poslanstva,« pravi Marija. ' »Za kmetovanje sem se odločila iz ljubezni do moža in do dela na kmetiji. Zato me ta denar, ki ga porodnica od letos naprej dobi, ne zanima toliko kot pravice, ki se s plačilom porodniškega dopusta kmeticam odpirajo. Na kmetiji ni mogoče gospodariti, če v družini ni sloge, zaupanja in sodelovanja. Kmetica resda dela še mnogo več kot delavka v proizvodnji, v industriji, vendar se je življenje na podeželju z leti spremenilo, žena je dobila prenekatero pravico, ki je mogoče še moja mati ni imela. Kljub temu gre prav v primeru porodniškega dopusta še vedno bolj za pravice, ki nas tudi formalno izenačujejo z delavko, kot pa za denar.« »Edina zamera pri tem je, da smo toliko let pozabljali na naše ženske, in da smo jim šele zdaj priznali pravico do plačanega porodniškega dopusta, čeprav je kmečka ženska v vseh teh letih še kako prispevala za razvoj naše družbe«, meni Jože Pevec. »Resda si je težko misliti, da kmečka ženska med porodniškim dopustom ne bi delala na kmetiji, ne skrbela za hrano in družino, vendar se tudi to da urediti tako, da porodnica ne opravlja tistih del, ki bi ji lahko škodovala.« Kmečki ženski, materi, ki izpolnjuje omenjene pogoje, po sporazumu torej pripada poleg darila, ki ga po porodu dobi malček sleherne matere, še osemkrat po nekaj več kot šest tisoč dinarjev, oziroma toliko, kolikor bo znašal zajamčeni osebni dohodek v republiki. Odločitev o plačilu porodniškega dopusta kmetijski proizvajalki je, kot je videti, sprožila vrsto razprav in razmišljanj. Že prve ugotovitve strokovnjakov, ki se ubadajo s temi vprašanji, pa kažejo, da gre za nov korak k resnični enakopravnosti. J. Sever za DE in Vestnik Merx Film o sozdu Merx Prav te dni poteka v delovnih organizacijah in tozdih, med delavci članic sozda Merx snemanje polurnega reklamnega filma o našem sozdu. Na filmskem traku bodo zapisani vsi podatki osnovnih, dejavnosti, ki so se povezale v sestavljeno organizacijo. Reklamni film bo nadomestil številne besede, ki težje kot slika predstavijo sestavljeno organizacijo združenega dela Mera. V___________________________J Kmalu nova celostna podoba Poslovni uspeh je včasih odvisen tudi od grafične podobe neke delovne oziroma sestavljene organizacije, prav gotovo pa primerna grafična predstavitev, glava na papirju, znak pred trgovino, v dobršni meri vpliva na ugled neke organizacije. V sozdu Mera bomo novo kompletno grafično podobo dobili že v tem mesecu, nato pa jo bomo začeli postopoma uvajati pri posameznih članicah v naš delovni vsakdan. v_________________________J Turistična poslovalnica Celje, Titov trg 1 Telefon 23-448 LETUJTE POCENI in BREZ SKRBI Da bi vam prihranili težave z odločitvijo za kraj in izbiro hotela po primerni ceni ter skrbi s potovanjem, smo vam pripravili 7-dnevni paket počitnic na morju v enem izmed Arenaturi-stovih hotelov na puljskem področju. Namestitev bo v objektih B kategorije, in sicer bodo to objekti Verudela, Park, Zlatne stje-ne, Splendid z depandansami v Pulju in Mutili, v Medulinu in Belvedere v Medulinu. V katerem izmed objektov boste letovali, vas bomo pismeno obvestili 6 dni pred odhodom. S nakupom Novega tednika ali Našega časa dajemo za termine 13.6., 20.6. in 27.6.200 din popusta po osebi (ter za termina 4. 7.in 11. 7. 200 din popusta po rezervirani sobi. DOS, ki za svoje delavce zakupijo termine 13.6., 20. 6. in 27.6. odobravamo 10% popusta na prodajno ceno in 200 din popusta po sobi za termina 4. 7. in 11.7.1982 ter možnost plačila v treh obrokih. CENA PAKETA: odrasli 4.800 din po osebi otroci do 7 let 3.125 din brez lastnega ležišča in sedeža na vlaku. Prvotno našteti popusti ne veljajo za otroke. ODHODI OB NEDELJAH: 13. 6., 20. 6., 27. 6., 4. 7. in 11. 7. 1982. Potovali boste s posebnim vlakom iz Titovega Velenja ob 6.20 in iz Celja ob 7. uri zjutraj. Na železniški postaji v Pulju vas bodo pričakali avtobusi, ki vas bodo peljali do vašega hotela. Po sedmih dneh počitka boste iz hotela odpotovali ob 12.30 z avtobusi na železniško postajo in vstopili boste v posebni vlak, ki vas bo odpeljal domov. V ceno je vključeno: prevoz s posebnim vlakom v obe smeri, 7 polnih penzionov, transferji in organizcija. Ob prijavi je potrebno vplačati akontacijo 1.000 din po osebi, celotno vplačilo pa mora biti izvršeno 14 dni pred odhodom. STROŠKI ODPOVEDI: 30 dni pred odhodom 100 din; od 22 do 29 dni pred odhodom 15% od cene aranžmaja; od 15 do 21 dni pred odhodom 25% od cene aranžamaja; od 8 do 14 dni 50%,od Odo 7 dni 80% in po odhodu 100% vrednosti aranžmaja. Podobne aranžmaje bomo pripravili tudi po 20. 8. 1982. CAMPISTI POZOR! V naši poslovalnici vam je na voljo cenik za campinge: Kažela, Medulin, Stoja, Stupice Runke, Indie, Ribarska koliba, Pomer in Tašalera. Vse informacije in rezervacije v naši poslovalnici na železniški postaji. Vestnik Investicijska graditev 1 KB Hfl Pod pojmom investicijska graditev razumemo širok splet aktivnosti, od zamisli za neko naložbo pa do rednega obratovanja investicije. Z željo, da bi delavcu — samoupravljalcu približali vpogled v postopek investicijske graditve, bomo v kratkih obrisih predstavili nekaj osnovnih pravil, kot jih vidi naša zakonodaja. Osnova za postopek priprave posamezne investicije je samoupravni sporazum o temeljih plana organizacije združenega dela. Investicija, ki je sestavni del -.takega akta, pa samo s tem, da so delavci sprejeli sklep o njeni vključitvi v planske dokumente, še ni sposobna za izvedbo. O tem, kako poteka postopek pravilne priprave investicije, nam govorita Zakon o investicijski dokumentaciji Ur. 1. SRS, številka 7-76 in Zakon o graditvi objektov, Ur. 1. SRS, štev. 42-78. Seveda pa to nista edina dokumenta s tega področja. Tokrat bomo nekaj več povedali o prvem, to je o Zakonu o investicijski dokumentaciji. Po tem zakonu morajo vsi investitorji (družbeno pravne osebe) izdelati investicijsko dokumentacijo za vsa vlaganja v osnovna sredstva nad vrednostjo 2.600.000 dinarjev. Sem pa ne sodijo vlaganja v obnovo osnovnih sredstev tef v investicijsko vzdrževanje. Investicijsko dokumentacijo sestavljajo po tem zakonu pripravljalna dela za investicijo in investicijski program. Ravno delitev na ti dve skupini del predstavlja bistveno kvaliteto tega zakona, ki pa žal velja le v naši republiki. V čem je pomen te dvofazno-sti? S pripravljalnimi deli mora investitor odgovoriti na vrsto vprašanj, ki se nanašajo na tržno, ekonomsko in uvozno-izvozno upravičenost naložbe, tehnološka vprašanja investicije, gradbeno plat z ustreznimi rešitvami, geološke, geomehanske in ekološke rešitve, lokacijske analize in izdelavo deviznega finančnega načrta. Tako zastavljeni program dela terja sredstva in sodelovanje najrazličnejših strokovnjakov. Zato mora investitorje/ organ upravljanja sprejeti sklep, da se izdela investicijska dokumentacija in odobriti denar za izvedbo pripravljalnih del za investicijo. Pri tem se praviloma pojavlja naslednje vprašanje: ali smo se z zamislijo o investiciji že odločili o načrtovani naložbi? Na to vprašanje odgovarja ravno obravnavani zakon. Kajti kar dvakrat nudi možnost, da se na podlagi natančnejših spoznanj odločamo. Ko smo končali pripravljalna dela, ima investitorjev organ upravljanja dve možnosti: da se odloči o ustavitvi predinvesticij-skih aktivnosti oziroma da se odloči za izdelavo investicijskega programa in odobri denar za njegovo izdelavo. Investicijski program je tista dokumentacija, na podlagi katere sprejme investitor po predhodno opravljenih delih za investicijo odločitev o investiciji. Kaj mora zajemati vsebina investicijskega programa, obravnava z zakonom sprejeta Minimalna metodologija za izdelavo investicijskih programov (Ur. 1. 9-77). Vsebina investicijskega programa po tem zakonu daje de- lavcem samoupravljalcem dovolj jasno podobo o načrtovani naložbi, saj obravnava investicijo z najrazličnejših zornih kotov. Obravnava investitorja samega (od kadrov do poslovanja), pomembna je tržna analiza, pomembno mesto ima predstavitev nove naložbe z vseh plati, pomembno je varstvo okolja, podana morajo biti zagotovila o preskrbi s surovinami, blagom, energijo, vodo..., natančno mora biti opredeljena lokacija, pomembna je analiza kadrov, osnovno poglavje predstavitve nove naložbe predstavlja vrednostni prikaz naložb po realnih cenah, prikazan mora biti časovni načrt izgradnje investicije, podan pregled zagotavljanja Embalaža predstavlja v blagovnem prometu vedno večjo vrednostno postavko, strošek in ne nazadnje tudi riziko. S sprejetjem sporazuma o obveznem prevzemu tuje embalaže in odredbo o obveznem odkupu virov financiranja, najpomembnejši del predstavlja analiza finančne uspešnosti po investiciji in izdelana mora biti tudi ocena investicijskega programa z vidika obrambe. Kot vidite, predstavlja izdelava investicijskega programa že dokaj zahtevno delo in praviloma angažira več strokovnjakov. Le kvalitetno pripravljena in izdelana investicijska dokumentacija daje zagotovilo, da bo odločitev delavcev stala na trdnih tleh. Zavedati pa se moramo, da tudi kvalitetno izdelana dokumentacija ni porok za uspešno izvedbo in gospodarjenje nove investicije. Gospodar- vseh steklenic je trgovini naloženo delo in z njim tudi strošek, ki v praksi blagovnega prometa nimata primerjave. Za poenoteno in lažje opravljanje te »neprostovoljne« in za- ske razmere in zakoni nemalok-daj spremenijo pogoje gospodarjenja. Investicijski program ni pomemben dokument le za investicijo in za investitorja, temveč tudi za vse sovlagatelje ter banke. Saj ga le ti sprejemajo po podobnem postopku kot investitor. S tem ko je investitor sprejel sklep o investiciji, delo še ni htevne naloge navajam primere tehnik obračuna embalaže v samopostrežnih trgovinah in na blagajnah. Po splošno veljavnih in običajnih navodilih so najpogostejši sledeči načini obračuna vrnjene embalaže (steklenice, zaboji in podobno): kupcu, ki pri nakupu polnih steklenic nima prazne embalaže,.se le-ta tipka (najpogosteje skupaj z blago)m) in zaračuna; v primeru, da kupec vrne na blagajni enako število steklenic (ali potrdilo o oddanih steklenicah) kot kupi polnih steklenic, se steklenice ne tipkajo in ne zaračunavajo; v primeru, da kupec vrne steklenice in ni kupil ali je kupil manjše število polnih steklenic, se vrednost steklenic (ali razlika) odštejeta od prvega artikla pri tipkanju tako, da se ža vrednost steklenic tipka zmanjšani znesek; če kupec vrne embalažo in ne kupi nikakršnega blaga, prihaja do odkupa steklenic. Blagajničarka ali prodajalka pri prevzemu embalaže sestavi obračunsko specifikacijo za gotovinsko izplačilo na blagajni, ki jo mora parafirati poslovodja ali izmenovodja. Takšen obračun se priloži k obračunu blagajne kot izdatek ob dnevnem zaključku blagajne; na posebnem oddelku pri vhodu se prevzame embalaža končano. Sledi izdelava tehnične dokumentacije. Ta skupno z investicijskim programom in množico ostalih papirjev predstavlja osnovo za možen pričetek gradnje. Kot vidite, pot do pričetka gradnje ni enostavna. O tem, kako zagotoviti vse potrebne papirje za pričetek gradnje, pa v naslednji številki. Tone Petek in izda dopropis kupcu, potrdilo, ki ga kupec vnovči pri plačilu na blagajni kot odbitno postavko od blagajniškega kupona za svoj nakup; na posebnem oddelku se za vrnjeno embalažo kupcu vrne gotovina (to se pri nas uporablja zelo poredkoma, ker je tehnika obračunov povezana z vsakodnevno inventuro in obračunom vrnjene embalaže). Prednost posamezne tehnike je težko opredeliti, ker je to velikokrat odvisno od trgovine, njene velikosti, prostorskih možnosti in obsega prometa s pijačami in embalažo. Ob upoštevanju, da je blagajna strateška točka v trgovini, ki zahteva zbrano strokovno in vestno delo, pa je prav, da jo razbremenimo čim več dodatnih psihofizično napornih del. Sem spada poleg cigaret in prodaje pozamenterije tudi zahtevna in naporna manipulacijah embalažo. Steklenice predstavljajo pomembno surovino in pogoj za nemoten pretok blaga, vendar pa izbrana pot pomeni še eno breme že, tako obremenjeni živilski trgovini. Težko hi si vzporedno s tem mislili, da bi tekstilna trgovina odkupovala krpe, železnina staro železo in časopisna podjetja star papir. An(on Lamik Obračun embalaže v trgovini Aktualni problemi proizvodnje žitaric v svetu (Nadaljevanje in konec) Takšna strategija je posledica dejstva, da je Sovjetska zveza v decembru 1981 kupila v ZDA samo enajst milijonov ton pšenice in drugih žitaric in ne 18 do 20 milijonov ton, kolikor so ZDA pričakovale spričo slabe letine v Sovjetski zvezi. Po izjavi Viktorja Peršina, predsednika sovjetske uvozne organizacije Exporthleb, pa ni pričakovati, da bi Sovjetska zveza v tej sezoni kupila kakšne dodatne količine žitaric, ker jih bo zagotovila pač iz drugih držav — zapadnih proizvajalk. Tako je Sovjetska zveza nedavno že kupila v Kanadi 6 milijonov ton žitaric (lani samo 2 milijona), največje količine pa si bo zagotovila iz Argentine, Avstralije, Brazilije in Indije, deloma tudi iz Zahodne Evrope. Takšna politika nakupov Sovjetske zveze je hkrati tudi odraz konfrontacije globalnih strateških interesov, ki se poglabljajo tudi na ekonomskem področju med obema velesilama in katerih posledice v zadnjem času prizadevajo zelo tudi ameriške kmetijce. S takšnimi nakupi žitaric izven ZDA hkrati Sovjetska zveza širi gospodarsko sodelovanje z drugimi razvitimi državami v svetu, ki se leta 1980 niso pridružile ameriškemu embargu na izvoz žitaric (zaradi invazije v Afganistan) in ki — prav gotovo tudi sedaj — ne bodo upoštevale hovega ameriškega embarga, ki bi ga lahko uvedle ZDA zavoljo Poljske. Čeprav bodo države SEV na čelu s Sovjetsko zvezo sorazmerno lahko prebrodile krizo primanjkljaja 43 milijonov ton žitaric in krmil do naslednje žetve (leto dni poprej so morale na svetovnem trgu kupiti 34 milijonov ton), pa ostaja strateški cilj celotnega gospodarstva Sovjetske zveze, da končno organizira svoje kmetijstvo tako, da bi doseglo letno proizvodnjo vsaj 235 milijonov ton žitaric in krmil ter s tem zadovoljilo svoje domače potrebe; to pa je količina, ki jo je sovjetsko kmetijstvo že doseglo v letu 1978. Po tem uspešnem letu je kmetijska proizvodnja vsa leta močno zaostajala (176 milijonov ton leta 1979, 186 milijonov ton leta 1980 in 175 milijonov ton leta 1981). Posledice teh katastrofalnih žetev se neposredno odražajo še zlasti v proizvodnji mesa in mleka, ki vzporedno pada in povzroča vedno glasnejše negodovanje sovjetskega potrošnika. S povprečno letno rastjo 1,8 odstotka proizvodnje kmetijskih pridelkov v razdobju zadnjih desetih let res ni mogoče zagotoviti normalne preskrbe, kaj šele zboljšanje prehranjevanja sovjetskega državljana pa tudi bratskih narodov, ki zaidejo v težave. Desetine milijonov ton žitaric in krmil, ki jih mora Sovjetska zveza dovažati iz pretežno bolj oddaljenih držav onkraj oceana, pa poraja velike transportne probleme, ki se odražajo v angažiranju vedno večjega transportnega brodovja za prevoz teh razsutih tovorov, zlasti pa še probleme pravočasnega izkrcavanja teh velikih količin v ruskih lukah, katerih pretovorne zmogljivosti ne zadoščajo več. Prispele ladje s tovori žitaric čakajo po dvajset in celo do petinštirideset dni na iztovar-janje v teh lukah (Kaliningrad). Konfrontacija interesov na področju svetovne proizvodnje in trgovine s kmetijskimi izdelki pa se v zadnjem času zaostruje tudi med ZDA in Skupnim evropskim tržiščem. Zahvaljujoč dogovorjeni agrarni politiki v Skupnem evropskem trgu (EGS), ki s subvencijami vzdržuje visoke odkupne cene domačim kmetijskim pridelkom v teh državah, po drugi strani pa svoje — vedno večje — presežke prodaja na svetovnem trgu po bistveno nižjih svetovnih cenah, pri čemer te razlike pokriva s prekomernimi uvoznimi carinami in obdavčenjem uvoza, EGS neposredno prizadeva interese ameriških kmetijskih pridelkov, ki že nekaj let nazadujejo ne le v smeri Zahodne Evrope, ampak tudi glede na druge države — uvoznice. Dejstvo, da so se države EGS v zadnjih desetih letih spremenile iz neto uvoznika hrane v največjega izvoznika sladkorja, ječmena, pšenične moke, perutnine in podobnega in v drugega največjega svetovnega izvoznika govedine ter s tem vzele povojni primat ameriškemu kmetijstvu, namreč neposredno škodi ameriškim gospodarskim interesom v svetu. Pri tem ZDA obtožujejo države EGS predvsem zaradi nelojalne konkurence, ki jo izvajajo države EGS, ko za posploševanje svojega izvoza odobravajo visoke izvozne premije (le-te naj bi znašale na področju izvoza agrarnih pridelkov držav EGS v letošnjem letu kar 13 milijard dolarjev, to pa je toliko, kot bodo ZDA porabile v naslednjih štirih letih). ZDA očitajo EGS, da so si na tak — v okviru GATT nedopustni način — prisvojili pretSžni del svetovnega izvoza pešnične moke (države EGS so ga leta 1960 pokrivale z 29 odstotki, leta 1980 pa že s 74 odstotki) pa tudi piščancev. V gospodarskih odnosih med ZDA in EGS se bije prav sedaj, v času svetovne gospodarske krize, vedno ostrejši boj za nacionalne interese na področju kmetijskih pridelkov, ki preti, da se razraste v protekcionizem tridesetih let. Pri tem ZDA zahtevajo, da države EGS znižajo izvozne premije za svoje kmetijske pridelke, ki jih izvažajo (le te znašajo pri pšenični moki včasih celo tretjino svetovne cene), čeprav imajo ZDA v izmenjavi kmetijskih pridelkov z EGS še vedno trgovinski suficit 7 milijard dolarjev, od tega 2 milijardi dolarjev z izvozom soje v Žapadno Evropo. In Evropejci pretijo ZDA, da bodo uvedli visoko carino prav na uvoz ameriške soje, če bodo Ame-rikanci vztrajali na liberalizaciji uvoza drugih ameriških kmetijskih pridelkov v države EGS in v druge razvite države v svetu. Ivo Brenčič Kultura v Kmetijskem kombinatu Šentjur Spodbudni začetki Saj ni treba pripovedovati, kako nam vselej in povsod zmanjkuje časa. Ujeti v brzice dneva komajda utegnemo postoriti najnujnejše in že nas sredi dela zaloti noč. Nekateri se pač sprijaznimo s tem. nemočno se prepustimo toku časa, da nas vodi po svoje. Zasužnji naša hotenja. Drugi pa hočejo iz dneva izsrkati nekaj več. Utrgati utrinek časa za delo, ki ga ljubijo. Izpolniti svoje življenje z ustvarjalnostjo. Preseči kalup vsakodnevnih dejavnosti. To je uspelo Roberti Strašek. Roberta je prikupno temnolaso dekle. Mladost in pa ljubezen do dela ji dajeta polet in vnemo, s katerima se spoprijema s svojimi nalogami. Skoraj ves svoj prosti čas namenja delovanju v kulturnih dejavnostih. Toda ni ji žal. Kultura, njeno življenje in utrip, prinašata človeku še posebno zadovoljstvo in mnoga nova spoznanja. To je trdno in zahtevno delo, a hkrati daje toliko bogastva, da je vredno vsaj nekaj trenutkov zapolniti z njim. Roberta to ve. In hkrati ve tudi vse tisto, kar smo zapisali na začetku. Ne mara, da bi se ljudje prepuščali malodušju in z izgovorom, da jim čas ne dopušča, zanemarjali kulturo. In hkrati tudi ne verjame, da ljudje ne bi hoteli sodelovati v kulturnem utripu, vsak na svoj način vanj vgraditi svoj kamenček, svoj delček v mozaiku kulturnega življenja. Vsakdo bi že našel, vsakdo bi moral in želel najti kakšen utrinek časa, da bi izpopolnil svoje življenje tudi s tem. Treba jim je le dati spodbudo, jim nakazati možnosti. Ni torej naključje, da je Roberta Strašek organizatorka kulture v Kmetijskem kombinatu Šentjur. »Želim predvsem, da bi kulturo čutili delavci v neposredni proizvodnji. Ti so ji pogosto najbolj odtujeni. Mednje se postavljajo vsemogoči, potrebni in nepotrebni posredniki. To pa ni prav. Današnji delovni človek potrebuje kulturo, rad ustvarja in se izkaže na tem področju,« pravi Roberta. Prvi uspehi so že tu. In prav to je za malega človeka, za človeka našega obogatenega vsakdana, kot je Roberta, spodbuda, da želi napraviti še nekaj več, še bolje, še bolj zanimivo, privlačneje. Toda pot do teh uspehov je bila dolga in naporna. »Začetki so bili težki. Žalostno je to, da se je najbolj zati-. kalo prav pri odgovornih. Njihova miselnost je namreč taka, da naj se delavec kulturno izobražuje in udejstvuje v krajevni skupnosti, v kraju; kjer živi. Ne vem, od kod odgovornim takšno mnenje, ko vendar tako na glas govorimo o ciljih celovite kulturne politike, ko skušamo kulturo v najširšem smislu prenesti prav v delovna okolja.« In še in še pripoveduje Roberta o svojih problemih, o težavah organizatorja kulturnega življenja, ki jih je imela, še preden so njena prizadevanja obrodila sadove. Skratka — v začetku ni bilo za Roberto in njeno delo nič kaj rožnatih upov. Toda Roberta ni tista, ki bi popustila prvi sapici, da jo odpihne. Kaj še! Roberta je celo močnemu viharju pripravljena postaviti se v bran. In njeno zadovoljstvo je lahko danes toliko večje. Čeprav bo seveda treba še veliko dela in truda, da bo vse tako, kot želi Roberta in njeni somišljeniki. »Led je prebit in mislim, da nas bo zdaj le stežka še kaj zaustavilo«, je prepričana. Res je. Led je prebit. Zanimanje za kulturo je iz dneva v dan večje. Delavci želijo gledališke predstave, programe ob praznikih, večje kulturne shode. Kulturno življenje v Kmetijskem kombinatu je zaživelo. Res je, da so nosilci kulture predvsem mladi. Ti sestavljajo dramsko skupino, ki se predstavlja delavcem ob vsakem večjem prazniku. Toda tudi ostali, tudi starejši delavci, vse to spremljajo, hodijo v gledališče, organizirano obiskujejo razstave, uživajo v proslavah... »Ne bom skrivala, za zdaj še vsa organizacija sloni na mojih ramenih. Toda vedeti moramo, da je kulturno življenje v smislu tistega širokega podružbljanja pri nas šele v povojih. Ko pa bo zlezlo iz plenic, se ne bojim, da ne bi imela naslednika,« pravi Roberta smeje in nadaljuje: »Z željo, da kulturni utrip še poživimo, razmahnemo in še bolj približamo delavcem, bomo na pobudo osnovnih organizacij sindikata oblikovali posebno komisijo za kulturo, katere naloga bo usklajevati in izpopolnjevati kulturne želje zaposlenih.« Seveda pa Roberta ni pozabila omeniti še ene plati kulture. To je kulture medsebojnih odnosov. »Skrajni čas je že, da glasno spregovorimo o tem. Ni kultura samo gledališka predstava, ni kultura samo obisk razstave, poslušanje koncerta. Gotovo so to pomembne reči, a naša osnovna naloga je, da v vsakem človeku, v delavcu, samoupravljalo! spodbudimo odnos do kulture v najširšem smislu, kulturni odnos, odnos do delovnega in bivalnega okolja, medčloveški kulturni odnos. Torej tisto vrednoto, ki je pogoj našega samoupravljanja in naše ustvajalnosti, pravi. »Na to je opozoril tudi nedavni kongres slovenskih komunistov.« Takšna je Roberta. Trda in odločna v svoji bitki, ki jo bojuje z ljubeznijo in predanostjo svojemu delu. In ko ji bo uspelo vcepiti delček te ljubezni v sodelavce, se ne bojimo, da ne bi bilo v šentjurskem Kmetijskem kombinatu še več Robert. Danica Dosedla Ob razstavi ročnih del Dragocena tkanja in vezi V okviru praznovanj letoš- barvne kombinacije, mnogo njega delavskega praznika smo v ustvarjalne domišljije, spretne naši delovni organizaciji pripra- kombinacije so gotovo odlike vili razstavo ročnih del naših de- razstavljenih del, ki uporabne lavcev. Z njo smo želeli počastiti vsakodnevne predmete spremita praznik delavcev, pritegniti njajo v pomembna ustvarjalna tiste, ki imajo spretne roke in dejanja, ki jih prenekatera žen- spodbuditi one, ki se doslej z ska čisto po nepotrebnem in z ročnimi deli še niso izkazali. Ob neupravičeno skromnostjo za- prireditvi smo želeli spregovoriti klepa v predale, o načinih tkanja in ročnega dela Na razstavi je bila kopica raz-nasploh, o tem, kaj je treba znati novrstnih izdelkov. Na stenah so in kakšne materiale potrebu- viseli domiselni, mnogobarvni jemo za razne vrste izdelkov. makrameji, spleti posebno tka-Vsako delo ima svojo ceno. nih vrvi v značilni vozlasti tehniki Vendar, kadar ločujemo dela in jn z izrazitim reliefnim učinkom, izdelke, so ročna dela gotovo na Njim nasproti tapiserije, stenske prvem mestu. Vsi vemo, da so preproge, ki tako pri nas kot v danes, v času, ko skoraj lahko re- svetu dobivajo vse drugačne od čemo^ da stroji vse bolj zamenju- tradicionalnih krasilnih nalog, jejo človeka, ali bolje rečeno, saj se poleg enovitega tkanja v njegove roke, prav ročna dela ploskvi javljajo resice, nosilne zelo iskana in visoko cenjena. palice in druge razgibane oblike. Mnogo je žena, ki si po svojem v pleteninah so ženske uporabile obveznem delavniku in poleg ne samo voljno tkivo materiala, družinskih opravil vzamejo tudi ampak so s svojo živo domišljijo svoj »prosti čas«, ki ga koristno stkale vzorce raznih variacij t izrabijo in izdelujejo ročna dela geometrijskih oblik. V gobelinih in z njimi okrasijo svoj dom. so izpričale svojo vztrajnost in z Dekleta v naši delovni organi- neomajno potrpežljivostjo po zaciji so z veseljem sprejele od- predlogah oblikovale znane mo-ločitev, da pripravimo razstavo tive priznanih likovnih umetni-ročnih del. Moramo sicer prizna- kov domovine in Evrope. Poti, da so nekatera oklevala, druga sebno bogastvo so na razstavi čakala na letošnji odmev gledal- tvorili nizi kvačkanih in vezenih cev in obiskovalcev. Gotovo bi izdelkov, čeprav med njimi prelahko razstavili še lepo število iz-. cej majhnih, je vsak dragocen delkov, če delavke ne bi dvomile, primerek ročne spretnosti, zna-da morebiti njihovo delo ni zado- nja in doslednosti, s ti lepo, ne dovolj lepo naprav- Vsi izdelki skupaj in vsak zase lieno. so steno naše delovne organiza- Toda trdno sem prepričana, cije spremenili v praznik, v praz-sodeč po letošnjem priznanju nik človekovega dela in ustvar-udeleženkam, da bo že razstava v janja, v praznik kreativnosti. S prihodnjem letu zapolnila vse sicer praznih zidov je začela di-zidove naše dvorane in ne samo hati posebna toplina, ljudje so se ene stene, kot je bilo to tokrat, povezali med seboj, bili sozado-Da se povrnem nazaj na izdel- voljni, dobre volje. k*e. Treba je reči, da so bili malo- Ob koncu razstave smo izvolili dane vsi po vrsti narejeni spret- komisijo, da je ocenila izdelke in no, z veliko mero natančnosti, najboljšim, seveda se je bilo med potrpežljivosti, znanja in volje, kopico dobrih težko odločati, Tisoči vezov, okusno izbrane smo za njihovo delo namenili knjižne nagrade. Vsem sodelu- zaselkov, iz goratih vasic, ki so s jočim, katerih izdelki tokrat niso svojim tkanjem ponesle sloves prišli v ožji izbor, kar naj jim ne jugoslovanskih rok po Evropi in jemlje poguma, smo dodelili svetu, ki so dokazale, da ročno priznanja. delo ni le popoldanski počitek Menim, da je bila odločitev in zgarane ženske, temveč pravo sama postavitev razstave lepa in ustvarjalno dejanje, nemalokrat koristna akcija in prepričana umetniške vrednosti. Zato ob sem, da bo obrodila sadove. Go- ročnih spretnostih, izbrušenih na tovo je, da danes, po razstavi, v predlogah, nikar bojazni, da marsikateri družini mamica ali poiščete svojo barvo, svojo nit, pa hčerka že začenjata novo svojo kombinacijo. Morda ne bo ročno delo, tketa, vezeta, vbada- čisto ta prava, vendar bo vaša in ta. Morda so roke še okorne, zato tolikanj bolj bogata, vbod ali vozel še ne ubogata, To pa naj ne bo spodbuda le za kot bi bilo treba, toda že drugi nežnejši spol, saj dobro vemo, da izdelek bo napraviti lažje, brez znajo tudi fantje prav dobro me- bojazni in nervoze, verjemite. riti svoje sposobnosti tudi v roč- In pri tem pomislite na vse tiste nih delih, neuke ženske iz težko dostopnih Zdenka Detiček ---------------------------------------------------- STOPINJE V USTVARJALNOST Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek. Uredništvo Zdenka Kokotec Prihodnost Vejica za vejico, veja za vejo, drevo za drevesom. Odmikam, odmikam... a sama mogočna, velika — — drugo poleg drugega, drugo za drugim — sama mogočna, velika drevesa. Prihodnost, nikoli ne bom te dognala! Prihodnost! Vejica za vejico, veja za vejo, drevo za drevesom... Dežuje Dežuje! Glej, kako močno! Mokra sem že vsa, a ne umaknem se z dežja. Kaplje težke padajo name, nogo mi blato oškropi, obleka se lepi na telo, počasi dvigam težko roko... Dežuje! Glej, kako močno! Branko Koštomaj Toplo jutro Hladna ncč... Polna belih zvezd, počasi pada beli sneg, tvoje srce je hladno kot led. Ves premrzel stojim sredi zime, hladno je moje telo, le srce je toplo. Hotelo bi tvoje zagreti, v svoj objem te zajeti, da skupaj v temni snežni noči pričakava toplo sonce, ki jutri napoči. Iskanje Rojeni, da iščemo, gremo po poti iskanja... V daljavah na koncu poti » je neznana skrivnost... Po poti iskanja gremo v daljave, v neskončnost... V prahu minljivosti ostajajo naši sledovi — sledovi pozabljenih... Prekleti v spominih človeštva, smo rojeni za iskanje novega človeka! Pravna posvetovalnica Odgovori na vprašanja V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri razreševanju težav pri delu in doma. Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga. Tokrat je to spet Boris Kmet. Dodelitev stanovanj Vprašanje: Ali se lahko v pravilniku o stanovanjskih razmerjih določi, da se prioritetna lista za dodelitev stanovanj ne more spremeniti in da se proti njej ne more sprožiti postopka pred sodiščem? Odgovor: Prioritetna lista ne predstavlja pravnega akta, s katerim se neposredno odloča o pravici delavca do stanovanja, ampak se o tej pravici odloča z drugim odlokom (sklep organa, odločba...), proti kateremu se lahko uporabljajo vsa pravna sredstva v smislu zakona o združenem delu, zato takšno določilo v samoupravnem aktu ni v nasprotju z ustavo ali zakonom. Prenehanje delovnega razmerja Vprašanje: Kdaj delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, dejansko preneha delovno razmerje, če je vložil zahtevo za varstvo pravic zoper sklep komisije za delovna razmerja, delavski svet pa je zahtevo zavrnil po preteku dveh mesecev? Odgovor: Delavcu dejansko preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno. V navedenem primeru ni možno upoštevati 184. člena zakona o delovnih razmerjih, po katerem traja delovno razmerje vse do dokončne odločitve o zahtevi za varstvo pravic, pač pa se mora uporabljati določilo četrte alineje 36. člena istega zakona, ki posebej ureja čas prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo sklenjeno za določen čas. Samo dejstvo, da je o zahtevi za varstvo pravic odločal delavski svet, ne povzroči navedenih pravnih posledic ter njegov sklep ni konstitutivnega, temveč le deklarativnega pomena. Koriščenje rednega dopusta Vprašanje: Ali lahko delavec, ki je bil v tekočem letu na bolniškem dopustu daljši čas, koristi redni letni dopust v naslednjem letu? Odgovor: Po določilu 96. člena zakona o delovnih razmerjih samo v primeru, če je dopust v tekočem koledarskem letu že pričel ter ga je prekinil zaradi bolezni (in ga torej v naslednjeTn obdobju le nadaljuje). Začasna delovna nezmožnost Vprašanje: Ali se šteje, da je delavec neupravičeno izostal z dela, če mu je pristojni lečeči zdravnik začasno priznal delovno nezmožnost, pristojna zdravniška komisija pa ne? Odgovor: Če je delavec ravnal po odločitvah lečečega zdravnika in zato izostal z dela, potem tega izostanka ni mogoče šteti za neupravičenega, ker delavec ni izostal po svoji volji, temveč po navodilu in odločitvi zdravnika, kar je delavec tako moral dokazati z bolniškim listom. Pn gradnji žitnih silosov, pri nosi letošnji največji naložbi so gradbinci uspešno zaključili prvo fazo, h koncu pa gre že tudi druga. Izvajalec Armm,C Z‘H'eb deh opravljat» dveh t„h la v predvidenih rokih. Premalo ušes za ubrane besede To, da je kultura del delavčevega življenja, je potrdila skupina mladih, ki so v okviru sozda Merx organizirali recitatorsko skupino. S svojim programom so prvič želeli obdariti vse delavce sozda z območja Celja pred delavskim praznikom v dvorani Narodnega doma. Šlo je za prvo tovrstno prireditev, ko bi naj delavci sozda Merx sami za praznik dela pripravili kulturni program. Pripravljalci hvalevredne in že nekaj let nazaj nevsakdanje pobude za praznovanje našega praznika smo že skoraj prevzeli prisilo, da naše praznovanje organizirajo drugi za gosposki honorar. Vendar pobude nismo dojeli in znali ceniti. Vsaj z udeležbo v Narodnem domu ne. Povsem drugače je izzvenel sprejem sicer skrajšanega in enako toplega nastopa na III. skupščini sindikata delavcev trgovine Slovenije na Dobrni, kjer so delegati presenečeni in navdušeni pozdravili recital skupine našega sozda. Zahvala Ob boleči izgubi moje mame URŠKE PLANKAR se sodelavcem delovnih skupnosti MPI, TOZD Pekarn in slaščičarn Celje ter kolektivu slaščičarne ADA iskreno zahvaljujem za darovano cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in iskreno sočutje. ANICA SEDOVŠEK Celotna naložba bo predvidoma veljala 82.779 tisoč dinarjev, vrednost gradbeno obrtniških del predvidevajo na 50 milijonov dinarjev. Tehnološko opremo v višini 15 milijonov dinarjev je priskrbel in jo bo vgradil Mlinostroj iz Domžal. Nadzor pri gradnji opravlja sozd Merx, sektor za razvoj in investicije, TEB iz Zagreba pa skrbi za kontrolo tehnologije. /O ljubljanska banka Splošna banka Celje VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE VLOGE Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne -mere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja. Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge so: —15% za sredstva, vezana na 37 mesecev, — 13% za sredstva, vezana na 24 mesecev, — 11 % za sredstva, vezana na 13 mesecev. Kaj to pomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na 37 mesecev: — po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76.933,00 din, — po petih letih se bo vloga podvojila na 100.568,00 din. Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15% obresti letno. Za kolikšen objekt gre, je moč nepoučenemipresoditi, ko primerja velikost tovornjaka s širino in višino posamezne celice. Najbolj bistveno, od tega je za mlinsko predelovalno industrijo, predvsem pa za-redno oskrbo našega območja dejstvo, daje Celje končno dobilo ustrezne silose, s katerimi bo lahko v veliki meri blažilo nihanja v oskrbi in si zagotavljalo kvalitetno spravilo žitaric. Vse foto: dipl. ing. Jagrič Za razvedrilo ALKAUOID V VOLČJI ČEŠNJI. POMIRJEVALO GL. MESTO MADAGASKARJA ARETIRANA OSEBA, OSUM- LJENEC VEČJA TEKOČA VODA TINE LOGAR * SESTAVIL: R. N. FRANC. ŽEN. IME, IGRALKA MOREAU LEGENDARNI KELTSKI BOJEVNIK IN BARD RAJKO TURK DEL SMUČARSKE SKAKALNICE SKUPEK AVTOMATSKIH NAPRAV BAJESL. KRALJ STAROGRŠKE POKRAJINE ELIDE VELETOK V AFRIKI SLAVKO KORBAR TOČKA NA ZEM. POVRŠJU, Z IZ- merjeno NADMORSKO VIŠINO KOPALNA KAD VNETJE SLUZNICE DEL KMEČKEGA VOZA SPODNJE, SRAJCI POD. OBLAČILO V STAREM RIMU MITOL REKA V PODZEMLJU ZAČETEK DIRKE FLAMSKI SLIKAR GRM S TRDIM LESOM PARTIZANSKI PESNIK k KRAJ BLIZU KOČEVJA. OB VZNOŽJU KOČEVSKE BEOGR. | IGRALKA (EVA) LOVEC NA RAKE , VRSTA KOZOLCA GL. MESTO GRČIJE SEV. ATLANT. PAKT BOGOMILI, KATARI KRAJ PRI MENGŠU (koroške drke) • IWAN REBROFF DEL FOTOAPARATA' OSEBNI ZAIMEK IGRALKA KARINA VB-IK KOS POHIŠTVA GRAFIK DEBENJAK LETOVIŠČE V ŠVICI ANDREJ KURENT TATVINA OTOČEK V OMAN SK EM ZALIVU . - ZNAK ENAKOSTI ■ TONE KRALJ TVORNICA OLOVAKA ZAGREB PRITOK VISLE NA POLJSKEM ULITA TISK. ČRKA VNEMA NAJVIŠJA GORA TURČIJE ' GLAS. ZVOK ORJAŠKA MORSKA ŽIVAL IN TAKO dalje ts 1 J AN V EDNU ASTEK GLAVI 1 NEZNANKA 1 V MATE-\ MAT1KI FR. FILM. IGRALKA (MARIE JOSE) MENIŠKA BRATOVŠČINA, FRANČIŠKANI ČEVLJARSKO ORODJE IGRALEC DELON . ■ OLGA RATEJ IVO DOLNIČAR AMER. SKLADATELJ A-VANTGARD-NE GLASBE v ZGODOVINSKA JAMA NA OLŠEVI MARJETKA FALK TIROLSKI BOREC ZA SVOBODO HOFER KAR JE DANO. NEODVISNO OD ČLOVEŠKE VOLJE mimiti • ■ ; V; *:/ ■ NAJSTAREJŠA KONZERVA Najstarejša ohranjena konzerva je bila konzerva s konzervirano pečeno govedino, ki jo je firma Donkin, Hall and Gamble napravila že leta 1923. Ta konzerva se je nahajala na vojaški ladji, ki jo je zajel večni led v Se-verozapadnem prehodu nad Kanado. Konzervo so našli v ladijski lupini in jo leta 1958 odprli. VZGOJNI FILMI V Detroitu so odprli kinematografsko dvorano, ki je objavila, da bo predvajala samo vzgojne filme. To sta zagotovila na otvoritvi dva katoliška duhovnika. Po dveh mesecih so morali dvorano zapreti, ker je podjetje zaradi skromnega obiska po vzgoji hrepenečih gledalcev finančno propadlo. OBIRANJE JABOLK Svetovni rekorder v hitrem obiranju jabolk je Amerikanec Harold Oaks, ki je v osmih urah brez tuje pomoči obral 95,14 hektolitrov jabolk. Rekord je postavil 30. decembra 1972 v sadovnjaku svojega očeta v Hood Riverju v Oregonu. NAPAČNO RAZUMLJENO MEŽIKANJE Tisti dan boste opazili, da ste stari, je zapisal neki humorist, ko boste pomežiknili lepemu dekletu, pa vas bo vsa zaskrbljena vprašala, ali vam je padla mušica v oko. PREMOR ZA KUHO V večerni oddaji ene izmed ameriških televizijskih mrež se vedno ob 19.15 pojavi na ekranu napovedovalka in pove: »Prekinjamo našo oddajo za minuto in pol, da lahko skočijo naše spoštovane gledalke v kuhinjo in se prepričajo, ali se je večerja že prismodila...« NAMESTO KAJENJA — DOBITKI 70-letni Riti Legault ni žal, da se je odrekla kajenja. Stari navadi se je odpovedala zelo težko, toda podredila se je disciplini in tudi svoji računici. Odločila se je namreč, da bo tako prihranjen denar potrošila za loterijo. In tega ni obžalovala — doslej je dobila že trikrat po 10.000 dolarjev. KAZNI ZA LASTNIKE PSOV Denarno kazen 5 do 100 tisoč lir bo moral odslej plačati vsak lastnik psa iz Bologne, ki bo prekršil predpis mestne uprave. Le-ta je za pse in njihove življenjske potrebe pa tudi lastnike teh psov skrajno neugoden. Medtem ko so bili doslej vajeni peljati svoje kosmate prijatelje vsak dan nekajkrat na ulico ali v park, bodo morali odslej nositi s seboj tudi lopatico in košarico ali posodo, v katero bodo pobrali pasje iztrebke. Če lastnik tega ne bo storil, bo moral plačati zgoraj omenjeno kazen. HITRI GOLOB Težko si je zamisliti, da bi katerikoli golob pismonoša lahko dosegel v horizontalnem (ravnem) letu in v brezvetrju hitrost, večjo od 95 kilometrov na uro. Največja hitrost, ki jo je golob pismonoša dosegel v neki hitrostni tekmi, je znašala 2952 metrov v minuti ali 177,14 kilometra na uro. Ta rekord je postavil na tekmi v Veliki Britaniji maja 1965, v kateri je sodelovalo 1428 golobov. OBRAČANJE PALAČINK Sally Cutter v Limasolu na Cipru je februarja leta 1974 me-i tala v zrak in zopet prestregla (potem ko so se obrnile v zraku) po vrsti 5010 palačink, ne da bi le enkrat zgrešila. OKROG SVETA S SOLJO IN RIŽEM Glenda Davies iz Liverpoola se je odpravila na pot okrog sveta pod nenavadnimi pogoji; v levem čevlju je imela pet dekagramov riža, v desnem pa pet de- z— \ Rešitev prvomajske nagradne križanke: Vodoravno: KASETA, PRELOM, KIRST, ANORAK, RADO SIMONITI, RACA, TO, DANAKIL, LAR, ETER, SPOMENIK, KN, TOR, PATOS, CAM, OPEKA, ALBERT, DTR, USTA, EN, PIRAN, ATE-STAT, NK, IZOLA, mesta; rata, koper, ALTERNATOR, RAST, NEER, OSINA. Žreb je določil tri nagrajence: 1. nagrada — Miki Nosan, Celje, Ulica bratov Vošnjakov 8, 2. nagrada^— Franc Ploj, Celje, Stanetova 17, 3. nagrada — Marija Vesenjak, Celje, Dobojska 31. v___________________y kagramov morske soli. Iz Londona se je z ladjo odpeljala do New Yorka, nato nadaljevala pot peš do San Francisca, z ladjo spet do Tokia, "potem pa peš prek Indije do Londona. Petdesetletna upokojenka pravi, da bo o potovanju napisala tudi zanimivo knjigo. Vprašanje je le, kaj ji bosta sol in riž. MOČ V ZOBEH Najmočnejše zobe na svetu ima Belgijec John Massis. On je aprila 1974 samo z zobmi potegnil dva železniška vagona s skupno težo 72,5 tone. NAJDALJŠI POLJUB Najdaljši poljub v zgodovini kinematografije je bil poljub Regisa Toomeya in Jane Wyman v hollywoodskem filmu Zdaj si vojak, ki so ga posneli leta 1940. Trajal je 185 sekund (poljub namreč). Ponoven razpis štipendij V skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982/83, ki ga je v dnevniku Delu 16. in 17. februarja 1982 objavila Republiška skupnost za zaposlovanje, so bile med ostalimi razpisane tudi štipendije za mesarja, peka in slaščičarja. Ker sta se na 25 razpisanih kadrovskih štipendij prijavila le dva kandidata, ponovno objavljamo razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1982/83 za naslednje poklice: Poklic oz. program Stopnja zahtev- nosti Število štipendij Štipenditor mesar v Celju IV 4 KZ LAŠKO, TOZD Proizvodnja in predelava mesa Laško pek IV 4 DO Mlinsko predelovalna industrija, TOZD Pekarne in slaščičarne Celje' slaščičar IV 4 v Žalcu pek IV 2 DO Mlinsko predelovalna industrija, TOZD Pekarne in slaščičarne Celje v Sevnici pek IV 2 Do Mlinsko predelovalna industrija, TOZD Pekarne in slaščičarne Celje" v Hrastniku pek IV 2 DO Mlinsko predelovalna in- slaščičar v Titovem Velenju IV 1 dustrija, TOZD Pekarne in slaščičarne Celje pek IV 4 DO Mlinsko predelovalna in- slaščičar IV 2 dustrija, TOZD Pekarne in slaščičarne Celje Prijavo na razpis morajo prosilci vložiti najkasneje do 15. julija 1982, tisti, ki se bodo naknadno vpisali, pa najkasneje v 30 dneh po vpisu: K vlogi oziroma prijavi morajo prosilci priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spri-- čevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega (Jela o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine), -— potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja oziroma iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1981. Delavcem SOZD Merx Celje priporočamo, da s tem razpisom seznanijo svoje otroke in jim razložijo, da so tudi omenjeni poklici lahko privlačni, poleg tega pa so to deficitarni poklici. To pomeni, da bodo štipendisti po končani šoli imeli zagotovljeno zaposlitev in delo, kar je in bo izrednega pomena. Kadrovsko socialna služba SOZD MERX CELJE X___________________________________________________________J ZATIŠJE PRED VIHARJEM Žogobrci, rokometalci, ja-halci, plavalci, podirale! kegljev, premikovalci šaha, udarjale! večjih in manjših žog, poklicni in sindikalni športniki, vsi, ki redno ali samo občasno jemo sozdov kruh — smo za to številko, vsaj na športni strani, skoraj onemeli. Uredniški odbor si je to razložil z edino možno razlago — vsi smo v Španiji — na svetovnem prvenstvu v nogometu. Prodajalna MELODIJA, Cankarjeva ul. 4, Celje Bogata izbira: - glasbil - plošč in kaset - notnega materiala - akustičnih aparatov ■ebeeeeebeeebeeeeeeebebbeseebbiebbbeebbeeibbbbseibbbbbbbebeieeesbbibi^b Sindikalne športne igre 1982 Zaključujejo se sindikalne športne igre — spomladanski del za leto 1982, v katerih sodelujejo tudi članice sozda Merx. V košarki je Blagovni center v III. ligi zasedel odlično prvo mesto z 12 točkami, medtem ko je TEKO bil osmi z dvema točkama. V šahu je tekmoval samo Blagovni center in zasedel v III. ligi tretje mesto z dvema točkama. V streljanju so ženske Blagovnega centra zasedle peto mesto s 526 krogi in moški deseto mesto z 884 krogi, Tkanina — moški devetnajsto mesto s 593 krogi. V odbojki so moški v III. ligi zasedli sedmo mesto s tremi točkami in ženske prvo mesto v III. ligi z 12 točkami. V teku so tekmovanja v malem nogometu, kegljanju in v začetku junija bo steklo še tekmovanje starejših članov in žensk v namiznem tenisu. Za nami je že druga TRIM AKCIJA, to je kolesarjenje, pred nami pa novi 'dve, in to TRIM AKCIJI STRELJANJA IN TEKA, ki bosta od 11. do 13. junija na Gričku, in sicer od 17. do 18. ure oziroma v nedeljo od 9. do 11. ure. Vabim vse ljubitelje streljanja oziroma rekreacije v naravi, da se akcije udeležite v čim večjem številu. S tekom preverjate svoje zdravje in svoje sposobnosti, zato naj se akcije udeležijo tudi vaši družinski člani. Griček, odlično urejen za rekreacijo, vam nudi vse obenem — izlet v naravo, rekreacijo, šport, prijeten oddih, razvedrilo. Zdenka Zimšek MARATONCI IN REKREATIVCI NA KOLESU Kolesarji, človek komaj verjame, koliko nas je med merxovci, smo se v mesecu mladosti pomerili na kolesih. Tisti vztrajnejši na maratonu po Kozjanskem in drugi na enako tradicionalnem trimu »Kolesarjenje okoli Celja«. Tako oni dolgoprogaši kot mi, vozniki na kratke proge, smo zaupali svojim močem v nogah in — zmagali. Mali nogomet za dan mladosti Komisija za šport in rekreacijo v delovni organizaciji Blagovni center je organizirala ob dnevu mladosti turnir v malem nogometu. Prijavilo se je šest ekip, in sicer dve iz tozda Prehrana, po ena pa iz tozda Agropromet, Transport in obrtne storitve, delovne skupnosti skupnih služb in k sodelovanju smo povabili tudi veterane iz Merx marketa Dram- ■ lje, ki so se vabilu radi odzvali. Tekmovali so v dveh skupinah po sistemu vsak z vsakim, na igriščih osnovne šole I. celjske čete in celodnevne osnovne šole Fran Roš. Tekmovanje je potekalo v prisrčnem tovariškem in športnem vzdušju. V A skupini je zmagala ekipa tozda Transport in obrtne storitve pred ekipo veteranov iz Dramelj in ekipo A iz tozda Prehrana, v B skupini pa je zmagala ekipa delovne skupnosti skupnih služb pred ekipo iz tozda Agropromet in ekipo B iz tozda Prehrane. V tekmi za tretje in četrto mesto je, zmagala ekipa veteranov iz Dramelj, v finalni tekmi pa je zmagala ekipa tozda Transport in obrtne storitve pred ekipo delovne skupnosti skupnih služb. Peto mesto je zasedla ekipa iz tozda Agropromet in zadnje, šesto mesto ekipa A iz tozda Prehrana, katero je vodil sicer priznani nogometaš Boris Tamše. Najboljši strelec s petimi goli je bil KONRAD BREZNIKAR, enako število golov je dal tudi VILI STROK, vendar nobenega na finalni tekmi, medtem ko je štiri gole dal FRANCI BREZNIK. Nedvomno najboljši vratar po mnenju sodelujočih je bil MILENKO ANDUŠIČ, najboljši igralec VILI ŠTROK, vendar omeniti velja, da imamo v naši delovni organizaciji kar precejšnje število dobrih nogometašev. Turnir v malem nogometu v počastitev dneva mladosti je uspel in sklenili smo, da postane tradicionalen. Prva ekipa je osvojila PREHODNI POKAL, ki ga je vročil predsednik konference Osnovne organizacije zveze sindikatov IVAN KIDRIČ, vse ekipe pa pismeno priznanje za sodelovanje. Zdenka Zimšek ( 'S MERX NASKAKUJE TRIGLAV Organizatorji športno-rekreativnega življenja delavcev sozda Ment načrtujejo množični naskok na očaka — Triglav. Gre za hribolazce-planin-ce, sto po številu, ki naj bi letos poleti družno stopili na naš najvišji vrh. Ta množični in organizacijsko zahtevni izlet bi naj predvidoma potekal na prosto soboto in v nedeljo pod varstvom izkušenih gornikov. Bolj kot udeležba in denar pesti organizatorje sporočilo vremenarjev, ki bi naj starim in mladim udeležencem za spremembo zagotovili lepo vreme. Zatorej: ko se bodo vremena Kranjcem in Merxovcem zjasnila — bo 99 in dva, da ne bo ravno sto — kot napoveduje Dane Hrovat, dolga kolona krenila v objem slavnemu očaku. x___________________y Glasilo delavcev SOZD Mera Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZIMŠEK, ^ zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slov. Konjice, Karmen MAG VAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEK, Danica DOSEDLA, Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni Boris KMET, Mirjam BEVC. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — center Celje, Dravinjski dom Slov. Konjice, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Mera, Ul. 29. novembra 16, Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu Celje, Turist Mozirje, Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mera Celje oproščeno in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. ,