Januš Golec: (Spomin iz dijaških let.) Radi odreka zavore si je zlomil nogo v kolenu moj pokojni oče na strmem klancu Srebernik na cesti proti Sv. Petru pod Svetiml gorami. V bolnici v Ljubljani ter v Gradcu so mu hoteli pdrezati nogo, da bi ga rešili neznosnih bolečin, vendar tega ni pustil. Z tnrzlimi polivi se je ozdravil po mcsecih toliko, da je hodil s pomočjo berglje ter palice. Bil je strasten lovec. Komaj se je po nesreči premikal, je že Storkljal s puško preko rame v gozd. Ob velikih počitnicah sem očeta spremljal, da bi mu kje ne spodrsnilo in bi Se vstati ne mogel, ker za hojo y kolenu zmečkana noga še pač ni bila. Dabro pomnim, da je imel oče tedaj lovskega ljubljenca, ki je ubogal na ime hektor. Pes je bil bolj majhen, dobrega nosu in za lisice res dober gonjač. Razven očetovega hektorja je še bil pri hiši kratkorepi tiger, šekast, velik, o kakih lovskih talentih se mu niti sanjalo ni. Zagorec Švigelj ga je podaril stari materi, da je uganjal svinje 5n pasol živino. Nadomcščal je paetiria in bil radi tega pri ženskah v najvefjih čislih. Očetu je bil tiger trn v peti, ker je prihitel kakor blisk, ako je čul strel iz puške in če že ni bil zajec v lovski torbi, je izginil z dlakami vred v pasjem želodcu. Bogznaj kolikokrat je bil tepen radi brezmejne požrešnosti na divjačino, vse strahovanje je bilo zastonj, tiger je bil in ostal gladovnjak. Oče bi ga že bil pobožal s šibrami, od tega koraka ga je odvračala bojazen pred jezičnostjo žensk. Na lovu, Kot petošolec na počitnicah sem moral spremljati zgodaj zjutraj očeta na lov na lisice. Oče je imel tedaj moderno puško, jaz stari pihavnik na kapselj in za naboj od spredaj. Šla sva vsak po svojem kraju. Oče radi nerodne berglje ter palice spodaj pod robom gozdov, jaz zgoraj po vrhu in po sredi je iztikal hektor. Ravno tega dne je prinesla usoda za menoj še nerodnega tigra. Podil sem ga domov, pes je le debelo gledal, legel v travo in spal, dokler sem stal na stojišču. Ko sem se premaknil na očetov žvižg za eno postajo dalje, tiger za menoj. Za pogonsko cvekanje ter vikanje brihtnega tovariša se ni zmenil moj pasji spremljevalec. Krog devete ure predpoldne sva lovila že proti Gruski. Tukaj je globoka udrtina ob cesti proti Kozjem. Svet je iz apnenca, je tod dosti podzemeljskih kapniških jam, ena ima celo lep vodopad. Radi izpodjedavanja vode se je moral ta kraj nekdaj precej globoko pogrezniti. Gruska je obdana krog in krog od bukovega gozda, po katerem je polno kotlin/grab in riž. V Gruski je stal oče spodaj pri studencu, hektor je gonil že dalje časa, tiger je smrčal na glas poleg mene na vrhu grebena. Naenkrat je počilo iz očetove puške, gonjač hektor je utihnil, divjak tiger je hušnil z bliskavico po koncu, nategnil obe ušesi in že je oddirjal v galopu navzdol v smeri, iz katere je buknil v uho strel. Cilja ni zgrešil, ker že je zarežal, zalajal in je odmevalo iz gostega grmovja premetavanje, skakanje in lomljenje suhega dračja. Oče mi je kričal iz grabe, naj grem pogledat, gladovnjaški pes bo še požrl kar celega obstreljenega lisjaka. Ko sem se poglobil v prvo grabo in preko te prisopihal na nižjl griček, se je baš koj pod menoj vršil srdit boj med tigrom in lisjakom, ki je imel od strcla zlomljen hrbet. Tigrove bela lise so že bile vse okrvavljene od lisjakovih ugrizov, vedno z novo besnostjo se je zaganjal v ranjenca, ga skušal zagrabiti za hrbct in stresti z zobmi na smrt. Hektorja ni bilo nikjer, krvniške posle je prepuščal orjaškemu tovarišu. Boj med psom in zverjadjcr me je osupnil na prvi pogled. Naenkrat je tiger skoČil v grmovje, privlekel lisjaka za hrbet, lisjak se je zagrizel psu z vso srditostjo v bedro zadnje noge. Začelo se je premetavanje ter otepanje na življenje ter smrt s tako naglifo, da sta bila pes in lisjak en klopčič, ki se je kotalil po grmovju. V strahu za psa sem posogel še jaz v boj, pomoril, sprožil in ko se je razkadil dim, se je valjal po tleh in neusmiljeno vekal tiger — lisjaka ni bilo mkjcr! Stopil sem bliže fn viclel, kaj sem učinil — jaz prenagljeni lovor. fsn se je zagnal celi naboj v hrbet, lisjaku najbrž niti dlake niser.i posmodil. Smrtno ranjena živai je uprla zadnji zalostni pogled v mene nesročnoga lovca, brcnila parkrat z zadnjimi nogami in po njem je bilo . . . O ti moj Bog ti, kako mi jo bilo pri srcu, ko sem zrl mesto v lisjaka v — ustreljenega psa. Trenutno sem se tudi zavedel, kaj me Caka doma, ako bodo zvedele ženske za nesrečo nenameravane pasje ustrelitve. Iz premi^Ijevanja, kaj bo, so me predramili očetovi žvižgi, katerim sem sledil in se prikazal iz gostega grmovja brez lisjaka, a s jpasjo smrtjo obteženo vestjo. Oče me ni karal, smejal se je na ves glas in bil zadovoljen, ker sem opravil s tigrom jaz, kar je že on davno namevaval. P»adi sigurnosti sem ga še lepo prosil, naj molči o mbji lovski smoli vsaj tak-o dolgo, da bodo minile počitnice in maščevalnost ženskih jezikov ne bo mogla za menoj. Po lovu. Vrnila sva se z o?etom iz pasjega lova. Po tigru ni nikdo vprašal, dokler ni bil čas za pašo. Hlapec, ki je spuščal živino iz hleva, je klical: »Na tiger, na ta-ta!« Psa seveda od nikoder. Hlapcu se je pridružila s klumnjem stara dekla Roza, ki je bila tigro-; va krušna mati. Pasjega pastirja ni bilo na spregled in je bil upravičen' sum, da se je zgubil kam na vas. Kar sam sem se ponudil na pašo, da bi vsaj nekaj zadostil za uboj zvestega čuvaja. Po večerji po umivanju posode sera| mislil, da si bo stara Roza izkričala za' tigrom glas, seve zaman! Drugo jutro' se pes še ni bil vrnil, pasel sem zopet prostovoljno. V nedeljo so dali stara mati Pustekovemu Anziču krono, da je šel na Hrvaško k Šviglju, mogoge j-e pobegnil mrcina v svoj rojstni kraj. Anzič je prišel brez tigra; ženske so bile obupane; od stare matere mi jfl bila obljubljena posebna nagrada za pašo. Izsleditev krivca in obračun. Počitnice so se že nagibale protl koncu. Oče je držal besedo ter molčal; sam se tudi nisem maral javiti strogi ženski oblasti. Bog daj mojemu dobremu očetu ve%ni mir in pokoj, imel je lepo navado kot gospodar, da je malo pil. Če ga je tako v kaki prav veseli družbi ulovil nekoliko več, je bil dobre volje in posebno ljubezniv je bil ob takih prillkah z najmlajšo deeo. Nocega večera, imel sem glede p,aSjega uboja že mirno vest, se je vrnil o6e iz gorlc najboljše volje. Brata JoSka Je vzel ria kolena, ga zibal, pes hektor se je zaganjal z blatnimi tacami lačen v staro Rozo, ki ga je brcnila od sebe z opazko: »Marš proč, saj ti riist tiger in si za nič pri hiši —!« Popra3kala se je za ušesom in zaklicala nehote iz navade: »Na, tiger, tu-tu!« Oče se je nasmehnil temu klicu in zašepetal otroku nekaj na ubo. Po večerji je spravljala babica otroka k počitku in molila z njim k angr«l« varhu. Zunaj v kuhinji se je zopet fglasila Roza z nesrečnim: »Na, tiger u-tu!« Ko je slišal otrok deklin klic, je prekinil molitev in mesto: »Varuj mene t: inocoj,« je nadaljeval na glas: »Stara faiama, Januš je tigra ustrelil v Gru feki.« Nista končala molitve o Ijubem antelu varhu, jeza je urezala sicer v dopro babico in že so bile ženske skupaj jVsem je bilo jasno, kam je izginil pes !n da ga ne i>o nikdar domov in ne na ^ašo! Ako bi se ne bil pobral onega večej-a z doma k teti, tepen bi bil, saj na jpioji strani je bil edino le oče, ki me je izdal nehote ter nepremišljeno. Ne bom popisoval, kaj vse sem moral preslišati in pretrpeti radi kratkorepega pasjega gladovnjaka, kateremu lem upihnil življenje le radi lovske prenaglenosti — ne zlobe! Nagrade za pašo ni bilo. Babica mi &iso kupili nove obleke, ko sem moral po počitnicali v šolo, pihavnik so mi tenske skrile in me razbobnale daleč ij)o okolici, da sem pasji lpvec!