LETO XXXI., ŠT. 43	Ptuj, 2. novembra 1978	CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Drugi agregat v omrežju (stran 2)
Šviga kakor ogenj preko Ptuja... (stran 3)
V	vsako vas telefon (stran 6)
Preobrazba šolstva (stran 7)
V	zadnjih minutah do zmage (stran 9)
TRGOVINA
Panonija in Izbira
- združeni
Dobra informiranost delavcev, etconomsko utemeljene prednosti
združitve in odlično organizirane razprave so dale pričakovani rezultat. V
Izbiri so izglasovali na referendumu, ki je bil v sredo, 25. oktobra,
združitev s 74,1 % glasov, v Panoniji pa z 81
V Izbiri so glasovali tako: veleprodaja 86,3 % glasov za, maloproda-
ja 66,3 % in Krojaštvo ,,Moda" 96 % glasov za združitev. V Mercator-
Panoniji je bilo v veleprodaji 62,1 % glasov za, v maloprodaji 87,1 % in
v ,,Zaščiti" 96,3 % glasov za združitev.
In katere so prednosti, ki jih je prinesla združitev za delavce in
potrošnike? Združeni predstavljajo močno delovno organizacijo, ki je
sposobna opravljati promet na veliko, malo in proizvodnjo na primernem
ter dohodkovno interesantnem nivoju. Kljub svoji velikosti se lahko
povezuje v velike dohodkovne, proizvodne in distribucijske sisteme. Nova
delovna organizacija bo lahko izvedla delitev del, specializacijo, dosegla
potrebno založenost in dobro organiziranost v ekspeditu. Bolje bodo
pristopili k strokovnemu razvoju trgovske mreže, posodabljanju
postrežbe, uvajanju novih potrošnih navad, artiklov — vse to s pomočjo
dobre strokovne službe za razvoj in načrtovanje, ki si je posamezni delo-
vni organizaciji nista mogli organizirati. Pomembno je tudi to, da bo
usklajeni razvoj uspešneje potekal, pa tudi zaposlovanje bo mnogo inten-
zivnejše ob hkratnem dvigu produktivnosti.
Sodelovanje in razvoj znotraj SOZD Mercator bo poglobljeno,
vsklajeno z letnimi programi razvoja nove delovne organizacije, za katero
že iščejo ime, prineslo pa bo vse tiste dolgoročne in kratkoročne poslovne
učinke, ki jih velike nabave, prodaje in finančna moč prinašajo ob do-
brem poslovanju.
V novi delovni organizaciji želijo potrošnika postreči cenejše, boljše,
kulturno, z več izdelki, z novimi izdelki, v novih sodobnih lokalih, prijaz-
no in z nasmehom. Potrošniku želijo dokazati, daje z združitvijo pridobil
prav toliko ali še več, kot so pridobili delavci obeh dosedanjih ločenih
delovnih organizacij.
Naj zapišem naslednjo misel v imenu potrošnikov — združeni ste!
Tako kot vi, tudi mi čakamo na uresničitev zastavljenih ciljev nove delo-
vne organizacije!
N. D.
Tako je bUo na vseh glasovalnih mestih
foto B. Rode
PRED SEJO ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Izhodišča
za oblikovanje skupne
porabe
v torek, 7. novembra se bodo na točenih sejah sestali zbori
dcupščine občine Ptuj. Dnevni red je precej obširen, vendar ne gre le za
obširnost, temveč predvsem za pomembnost vsebine dnevnega reda. To
pa za 6. sejo zborov SO Ptuj prav gotovo lahko trdimo.
Delegacgam je bilo predloženo v razpravo gradivo skupščine SRS s
predlogi za izdajo zakona o hranilno kreditnih organizacijah in zakona o
sistemu obrambe pred točo ter osnutki novih &netgskih zakonov. Ti
osnutki so že nekaj časa v javni razpravi, saj so izšli kot priloga tedniku
„Kmečki glas". Gre za osnutek zakona o združevanju kmetov, zakona o
kmetijskih zemljiščih, zakona o preživninskem varstvu ter zakona o
intervencgah v kmetijstvu in porabi hrane, torej za izredno pomembne
predpise za vsakega kmetovalca. Pričakovati je, da bodo zlasti delegati v
zboru krajevnih skupnosti, kjer so predvsem predstavniki ki zasebnega
kmetgstva, dali k osnutkom tehtne pripombe m napotila delegatom v
zborih dcupščine SRS z naš^ območja.
]>ugo pomembno vprašanje razprave na torkovi seji zborov SO Ptuj
je predl(^ izhodišč za oblikovanje skupne porabe v ptujski občini v letih
1979-1^0. Dejstvo je, da so potrebe na področju splošne in skupne
porabe mnogo vige od naših realnih možnosti, zato bo treba precg
strpnosti pri načrtovanju potrošnje, vendar gre za predlog, zato na sqah
zborov ni pričakovati bistvene razprave.
Nadaljnje točke dnevnega reda obsegajo nekaj osnutkov odlokov in
sklepov, največ pa je predlogov sklepov o imenovanjih raznih komisig, pri
tem ve^a omeniti komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
komisgo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ter predlogov
sklepov o imenovanju ravnateljev osnovnih šol Hajdina in ,>Iartin
Kores" Podlehnik, končali pa bodo kot običajno z delegatskimi vprašanji
in odgovori.
FF
Enotnost - porok za učinkovitost
v preteklih štirih letih je bilo
sindikalno delovanje kljub neka-
terim pomanjkljivostim izredno
uspešno. Veliko dela je bilo
vloženega v uveljavljanje samo-
uprav^anja kot resnično prevla-
dujočega družbenega odnosa na
vseh področjih družbenega življe-
nja in dela.
9. kongres zveze slovenskih
sindikatov je začrtal odločno
akcgo sindikatov za reševanje
drugih živ^enjskih interesov delav-
cev, da prilagodijo svojo organi-
ziranost in metode delovanja
doseženi stopnji družbenega raz-
voja in v prihodnje sindikati bolj
odločno kot doslej posežejo v
razreševanje pomanjkljivosti.
Sindikatom tudi v prihodnje
ostane socialna - zaščitna
funkcija, vendar se bodo morali
bo^ kot doslej vključevati v
razreševanje najpomembnejših go-
spodarskih vprašanj, od katerih pa
so odvisni tudi družbeno-ekonom-
ski potožaj delavcev, socialna
varnost in politično razpoloženje
delavcev.
Veliko bo potrebno še storiti na
področju uveljav^anja delitve po
delu; v prihodnje bi to naj bila ena
izmed najpomembnejših nalog
sindikatov.
Sindikati si bodo tudi v
prihodnje prizadevali za razvoj
osebnega in družbenega standarda
zaposlenih. Posebno pozornost bo
potrebno nameniti tudi delovanju
sindikatov znotraj socialistične
zveze kot njenega sestavnega dela.
Sicer pa je kongres pomemben
delovni dogovor za bodoče
sindikalno delo. Zaključimo z
besedami Vinka Hafnerja predsed-
nika republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenige: „Cim bolj
bodo stališča in sklepi našega
kongresa življenjski in konkretni,
tem laqe jih bodo delavci
razumeh in se zavzemali tudi za
njihovo uresničevanje. Na ta način
bo naš kongres uspešno opravil
svojo nalogo in s tem zadovo^il
upravičena pričakovanja v sindi-
katih organiziranih slovenskih
delavcev."
Pred nami je torej obdobje, v
katerem si bomo na podili
kongresnih dokumentov, začrtali
pokongresno akcijo in se organi-
zirali tako, da bomo sprejete
obveze tudi najboljše izpolnili.
MG
Z 9. kongresa ZSS
- foto M. Ozmec
Vinko Hafner
— foto M. Ozmec
RAZGIBANO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
IZREDNO POMEMBNO
DELO
v krajevnih skupnostih na
območju ptujske občine je v tem
času izredno živahna dejavnost, ki
nima le trenutnega značaja,
temveč je izredno pomembna tudi
za nada]ynji razvoj kr^evne
samouprave, V tem mesecu so v
vseh krajevnih skupnostih že v
javni razpravi osnutki statutov KS,
ki morajo biti sprejeti do konca
novembra. Prav tako tečejo
kadrovske priprave na volitve
delegatov v organe krajevne'
samouprave. Nosilec obeh akcij so
krajevne konference SZDL.
Drugo pomembno področje
dela samoupravnih organov krajev-
nih skupnosti je sestava plan^ih
dokumentov razvoja KS v letu
1979 in priprava izhodišč za
sestavo drugega srednjeročnega
plana razvoja krajevne skupnosti v
obdobju od 1981-1985. Prav pri
tem bodo že v praksi preizkusili
nova določila v statutih krajevnih
skupnosti, ki obravnavajo druž-
beno planiranje in materialne
osnove za uresničevanje pravic in
dolžnosti delovnih ljudi in
občanov v krajevni skupnosti.
Postopek izdelave plana krsgev-
ne skupnosti se prične in poteka
hkrati z izdelavo, usklajevanjem in
sprejemanjem planov ter drugih
prvin vseh nosilcev planiranja na
območju krajevne skupnosti pa
tudi zunaj njenega območja v
skladu s pravnimi ^ti, smernicami
in navodili, ki jih je sprejela
občinska skupščina ali širša
družbenopolitična skupnost. Med
n^bo^ perečimi vprašanji je na
našem območju urejanje komu-
nalnih zadev, otro^o varstvo,
problemi vzdrževaipa in moderni-
zacije lokalnih in krajevnih cest,
obnova številnih mostov, elek-
tričnega omrega, gradnja transr
formatoijev in podobno.
Pri sestavljanju planov se bodo v
vsaki krjgevni skupnosti morali
dosledno držati nalog, začrtanih v
srednjeročnih planih razvoja posa-
meznih samoupravnih interesnih
skupnosti, ker le to zagotav^a
realno možnost financiranja in s
tem uresničitve programov. Ce te
uskladitve ni, je plan KS le spisek
želja in potreb, ki ga ni moč
uresničiti, to pa vzbuja pri
krajanih nezadovoljstvo in tudi
politične probleme.
Ob uresničevanju plana, zlasti
pri zagotav^anju potreb materi-
alne osnove za delovanje in razvoj
krajevne skupnosti, je izredno
pomemben delež delavcev zdru-
ženega dela in drugih delovnih
^udi in občanov pri sofinanciranju
objektov za zadovoljevanju skup-
nih in splošnih potreb. Tudi ta
delež mora biti dosledno uskl^en
z možnostmi posameznih samo-
upravnih interesnih skupnosti,
bodisi da gre za gradnjo otroškega
vrtca, modernizacijo ceste, obno-
vo mostu, električnega omrega
itd. Ce te uskladitve ni, se lahko
zgodi, da interesna skupnost nima
potrebnega deleža za sofinanci-
ranje ali pa tudi obratno, da SIS
ima sredstva, vendar KS ne more
zagotoviti svojega deleža.
Taka usklajenost pa ni potrebna
in nujna samo pri sestavi plana,
temveč enako pri njegovem
uresničevanju. Tu bodo imele
posebno pomembno vlogo dele-
gacije KS v posamezne zbore
uporabnikov SIS. Ne gre le za
posebne in skupne delegacije, ki
smo jih letos izvoliU za napajanje
skupščin SIS na področju
družbenih dejavnosti, temveč še
bo5 za delegacije za samoupravne
interesne skupnosti gospodarskih
dejavnosti. Tudi o teh delegacijah
je v statutih KS posebno poglavje
in jih bo v večini krajevnih
skupnosti treba na novo izvoliti,
saj je doslej bil praktično svet
skupščine KS neke vrste „splošna
delegacija" za napajanje skupščin
SIS gospodarskih dejavnosti
Vse to kaže, kako odgovorno
delo čaka krajevne skupnosti tako
pri oblikovanju samoupravnih
organov kot pri načrtovanju
razvoja.	FF
Spomin, kine ugaša
Spomenik padlim kurirjem 8 TV postaje v Zgornji Pristavi
foto: R
V rahlem poveterju, ki odeva jesensko pokrajino, hitimo, da
počastimo spomin umrlih, vseh, ki jih ni več med nami. Globoko v
gozdu, pod temačno odejo počiva truden junak. Naš spomin hiti k
njemu: mladi rod mu z jesenskim šopkom in svečo prinaša globoko
zahvalo za njegov boj, ki ga nadaljujemo.
Spomenikov, kakršen je na sliki, je pri nas veliko. Nanje smo ob
dnevu mrtvih položili cvetje in prižgali sveče.
Osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih je bila na mestnem
pokopališču v Ptuju 31. oktobra. Podobne žalne slovesnosti pa so bile
tudi v drugih krajih ptujske, ormoške in slovensko-bistriške občine.
MG
PRIPRAVE NA PROSLAVO DNEVA REPUBLIKE
SLOVESNO OB 35. OBLETNICI
ZGODOVINSKIH SKLEPOV AVNOJA
v ptujski občini že tečejo skrbne priprave na praz-
novanje Dneva republike, ici ga bomo letos praznovali
povezano s 35. obletnico II. zasedanja AVNOJA.
Odbor, ki deluje pri izvršnem svetu skupščine občine
Ptuj, je na seji v septembru najprej podrobneje ocenil
i/vedbo programa prireditev v počastitev praznika
občine Ptuj. Prireditve, ki so se zvrstile od 28. julija
do 19. avgusta, so nadvse uspele, saj je na njih sodelo-
valo čez tisoč aktivnih članov iz vrst delavcev, kmetov,
mladine in pionirjev. Vse prireditve so bile tudi mno-
žično obiskane in so imele pozitivni odmev v širši jav-
nosti. Posebno priznanje pa zasluži KS Cirkovce, kjer
je bila osrednja proslava in kjer je čez 80 odstotkov
krajanov aktivno sodelovalo v pripravah.
Odbor je na seji obravnaval tudi naloge v zvezi s
pripravami na praznovanje Dneva republike, ki bo
letos še posebno slovesno, saj bomo sočasno proslavili
tudi 35. obletnico zgodovinskega II. zasedanja
AVNOJA v Jajcu, kjer so bili sprejeti dalekosežni
sklepi za nadaljnji razvoj NOB, zmago socialistične
revolucije in državnosti narodov in narodnosti Jugo-
slavije.
Na seji odbora so priporočili, da bi naj proslave
organizirali v vsaki krajevni skupnosti, v vsaki temelj-
ni in drugi organizaciji združenega dela, samoupravni
in delovni skupnosti. Nosilci priprav na praznovanje
so družbeno-politične organizacije in samoupravni
organi. Zato so tudi priporočili, da bi naj pri vseh kra-
jevnih konferencah SZDL in v osnovnih organizacijah
sindikata ustanovili odbore za organiziranje in izved-
bo proslav.
V programe praznovanja bi se naj vključile vse
osnovne in srednje šole in kulturno-prosvetna društva,
ki bi na proslavah v krajevnih skupnostih in v organi-
zacijah združenega dela sodelovale s kulturnim
programom. Za uresničitev te naloge so družbeno-
politične organizacije ptujske občine in zveza kultur-
nih organizacij občine Ptuj že poslale smernice za vse-
binske priprave proslav svojim krajevnim oziroma
osnovnim organizacijam in društvom.
Osrednja proslava Dneva republike in 35. obletni-
ce II. zasedanja AVNOJA pa bo v Ptuju v športni
dvorani Mladika za predvečer praznika, v torek 28.
novembra. Priprave kulturnega programa za to pro-
slavo je odbor zaupal Petru Malcu, ki že pripravlja
program v okviru kulturne skupnosti občine Ptuj. FF
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. november 1978
TEDNIK
Ptujski varčevalci
uspešni v oktobrskem
tekmovanju
•
Banke so letos poživile propagandno dejavnost ob 31. oktobru —
svetovnem dnevu varčevanja z nekaterimi novimi aktivnostmi. KB Mari-
bor je tako med mladimi varčevalci organizirala oktobrsko medšolsko
tekmovanje za najboljšo literarno, likovno in fotografsko delo. Tekmo-
valci pa so ustvarjali na temo ,,varčevanje".
Mladi varčevalci iz ptujske občine so toplo sprejeli novo obliko
tekmovanja. Njihova udeležba ni ostala brez odmeva. Se največ uspeha je
imela mlada varčevalka Mateja Fric iz osnovne šole I ranca Belšaka iz
Gorišnice, ki je v konkurenci literarnih del dosegla prvo mesto. V banki
so odločili, da bodo nekaiera dela tudi razstavili. Med razstavljenimi deli
je tudi izdelek Kristine Ambrož, ki je prav tako učenka osnovne šole iz
Gorišnice.
V šolskem letu 1978/79 bodo mladi varčevalci ponovno tekmovali v
okviru akcije ,,Striček Cvenk". O tpm so razpravljali tudi mentorji pio-
nirskih hranilnic na rednem zboru, ki je bil 26. oktobra. Takrat so se
seznanili, da bodo varčevalci v okviru akcije ,,Stričck Cvenk" po novem
tekmovali za maskoto ,,Strička Cvcnka" in ne več za izlet.
Na zboru mentorjev pa so razdelili še nagrade najboljšim pionirskim
hranilnicam v preteklem šolskem letu. Seveda je bila odločitev izjedno
težka, saj si mladi varčevalci prizadevajo za čimboljše delo svojih hranil-
nic. Po natančnem pregledu uspešnosti dela vseh hranilnic, je največ gla-
sov prejela pionirska hranilnica na osnovni šoli v Selah, druga je bila pio-
nirska hranilnica v Vitomarcih in tretja v Lovrencu na Dravskem polju.
MG
VIMPOLU nova
organiziranost
V okviru aktivnosti na področju reorganiziranosti občinske konferen-
ce ZK in njenih organov, potekajo organizacijske aktivnosti tudi v delov-
nih sredinah v vsej občini Slovenska Bistrica. Med organizacijami, v kate-
rih so te aktivnosti še posebno močno prisotne, je tudi največji delovni ko-
lektiv bistriške občine IMPOL iz Slovenske Bistrice, ki vključuje kar osem
osnovnih organizacij ZK, doslej povezanih v tovarniškem komiteju ZK.
Tako močna organizacija je bila tudi med prvimi, ki je ugodno ocenila
predloge o reorganizaciji dosedanje organiziranosti komunistov. Medtem,
ko so najmanjše osnovne organizacije ZK v tem delovnem kolektivu štele
doslej od 10 do 20 članov, pa so bile na drugi strani nekatere organizacije
preštevilne, da bi lahko v njih aktivno sodelovali prav vsi komunisti. Ko-
munisti IMPOL-a so tako sklenili ukiniti tovarniški komite ZK, njegova
vloga pa se bo porazdelila na osem OO ZK kolikor jih bo ostalo tudi v novi
organiziranosti.
Najmočnejša, tako po številu članstva kot tudi socialni strukturi, je
bila OO ZK delovne skupnosti skupnih služb. Ob ukinitvi tovarniškega
komiteja bo ta OO ZK doživela največjo preoblikovanje. Tako bodo
komunisti iz te OO ZK v prihodnje delovali v tistih sredinah TOZD, s kate-
rimi so kakorkoli proizvodno ali poslovno tesneje povezani. S takšno reor-
ganizacijo bodo v večini dosedanjih OO ZK kadrovsko enakomernejše
porazdeljeni.
Izkušenejši komunisti, katerih je bilo doslej največ prav v OO ZK
delovne skupnosti skupnih služb, bodo tako v veliki meri okrepili delova-
nje osnovnih organizacij v posameznih TOZD, kjer so vključeni predvsem
mlajši, samoupravno in idejnopolitično Se nedovoljno izkušeni komunisti.
Viktor Horvat
HESDil.FORIVliN
Drugi agregat
v omrequ
v hidroelektrarni Srednja Drava II. v Forminu je bil v petek, 27.
oktobra svečan trenutek. Pred končno redno vključitvijo II. agregata v
omregu so delavci kranjske Iskre in Dravskih elektrarn najprej opravili
generalni preizkus krmilnih in zaščitnih naprav. Dan pred tem je ta
agregat sicer že poskusno obratoval in proizvedel prvi kilovat električne
energije. V petelc pa so po vseh preizkusih vk^učili II. a^egat redno v
omrege. Tako se je prvemu 56 megavvatnemu agregatu, la je v omregu
že od 1. junija letos, priključil še drugi agregat z ena^o zmogljivostjo.
Ta dogodek pomeni oplemenitenje celotne proizvodnje električne
energije posebej še dravskih elektrarn z letno proizvodnjo do 200
milgonov kilovat ur. Celotna investicija je veljala okoli 2,5 milijarde din,
kar je razmeroma poceni, saj je čez 95 odstotkov opreme domače
proizvodnje.
Prik^učitev drugega agregata na omrege pa je možnost več, da bi
Dravske elektrarne v letošnjem letu dos^le načrtovano proizvodi^o
električne energije. Ta je v prvih 9. mesecih znašala milpardo 690
milgonov kilovat ur ali za 98 milgonov maitj kot je bilo planirano za to
obdobje.
Izvajalce del na hidroenerptskem objektu v Forminu čaka sedaj le
še nekaj spremlj^očih del. V glavnem je vse v zak^učni fazi in tako
lahko brez skrbi pričakigemo svečano otvoritev celotn^a objekta za
letošnji praznik republike.	M.Ozmec
Drugi agregat v Forminu ob letošnjem prvem po^usnem
vrtenju.
Foto: M. Ozmec
TOVARMA GLiNiCE iN ALUMiNiJA
Problemska konferenca
komunistov
v petek, 27. oktobra je bila v TGA pro-
blemska konfercnca, na kateri so komunisti
obravnavali statutarne spremenilic in predvsem
poslovne rc/ultate v devetih mcstvih letošnjega
iela v TGA.
S statutarnimi spremembami je prisotne
.seznanil Dimče Stojčevski, organizacijski
sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. Reči je treba,
da so komunisti v tej delovni organizaciji že
pričeli i uvajanjem novih metod dela, ki se
dobro uveljavljajo. Na pobudo OO ZKS v
lOZl) proizvodnja aluminija so se sekretarji
CK) vseh TOZD že sestali na problemski konfe-
renci, kjer so sprejeli določene ukrepe. O
izvajanju le-teh so spregovorili na zadnji
problemski konferenci in ugotovili, da mnoge
od njih izvajajo, nekateri pa so ostali zgolj na
papirju. Do problemske konference je prišlo za-
radi izgube v TOZD proizvodnja aluminija, za-
radi neurejenih medsebojnih odnosov, neureje-
nih dohodkovnih odnosov med posameznimi
TOZD v okviru delovne organizacije.
Kot je bilo pričakovati, je rezultat poslo-
vanja v zadnjih treh mesecih slab — med vzroki
je kar 3 milijone dinarjev neplačane realizacije.
Dve temeljni organizaciji — proizvodnja alumi-
nija in livarna 1 rbovlje sta poslovali neuspešno.
Vendar vzroki niso zgolj v neplačani realizaciji.
V/rok je tudi slaba notranja organiziranost,
veliko nadurnega dela, slaba delovna disciplina,
nepravilen odnos do proizvodnih sredstev,
neupravičeno izostajanje z dela, višji materialni
stroški. Glede na sprejele ukrepe ja pričakovati,
da se bo stanje do konca leta izboljšalo, vendar
ne do take mere, ko bi bilo potrebno.
Ob tem se je potrebno vprašati, koliko je
prisotna ZK pri reševanju problemov v
proizvodnji. Potrebno je ugotoviti krivce za
neizvajanje sprejetih ukrepov. TGA je na robu
rentabilnosti, za kar je odgovoren vsak posa-
meznik. Tudi o produktivnosti ni zapisati kaj
novega. Nasprotno, vprašati se je, ali je v
trenutni situaciji umestno zaposlovati ilove
delavce. Pomisliti je tudi na višjo obliko prede-
lave v TGA, kar bi morala delovna organizacija
pospešiti.
Zato so se na petkovi problemski konferenci
v TGA dogovorili, da bodo naslednjo —
akcijsko konferenco namenili razreševanju do-
hodkovnih odnosov med TOZD, medsebojnih
odnosov in svobodni menjavi dela.
N. D.
ŠE NEIZKORIŠČENE
MOŽNOSTI VARČEVANJA
Čeprav je morda za mnoge 31. oktober -
mednarodni dan varčevanja, pomnik brez
vsebine, je za druge dan, ko vsaj enkrat letno v
svoji sredi opravijo podroben pregled ravnanja
z družbenimi sredstvi, ki mora biti racionahio.
Kako ravnamo z družbenimi sredstvi?
Vprašanje smo postavili na različnih krajih.
Odgovori, ki ' smo jih dobili pa ne
zadovoljujejo. Tako se zdi kot daje varčevanje
z družbenimi sredstvi samo stvar banke, ostali
pa na tem področju svoje vloge „ne poznamo'!
V tem trenutku smo že razpravljali o
poslovanju temeljnih organizacij v prvih 9-tih
mesecih letošnjega leta. Sprejeli smo sklepe o
delitvi dohodka m čistega dohodka ter ocenili
poslovanje temeljnih organizacij in ostalih
uporabnikov družbenih sredstev. Sicer pa
razprave o periodičnih obračunih ne bi smele
biti same sebi namen. Zakaj ne? Posebno še
zato, ker bomo v zadnjem tromesečju leta
sprejemali planske dokumente za naslednje
leto.
Kako smo racionalno ali neracionalno trošili
sredstva v prvem polletju letos? Vprašanje smo
postavili Ivu Grandi, predsedniku družbenega
sveta za ekonomske odnose in gospodarjenje
pri občinskem svetu ZS Ptuj.
.,Že ob pregledu periodičnih obračunov za
prvo polletje se je ugotovilo, da so sredstva za
osebno, splošno in skupno potrošnjo hitreje
naraščaja kot sredstva za reprodukcijo. V tem
obdobju je bila zabelez^na tudi nizka
storilnost, velik porast zaposlovanja brez
ustreznega dviga produktivnosti, neracionalna
uporaba sredstev premajhna dohodkovna
povezanost gospodarstva, nezadostno združe-
vanje sredstev in podobno. To bi obenem
pomenilo, da ne znamo varčevati na pravem
mestu in poznamo varčevanje le prek hranilnih
knjižic.
Sindikati so že pred časom vodili akcijo za
zmanjšanje porabljenih sredstev za 1 odstotek.
.\kc5a je dala izredne rezultate. Potrebno jo je
ponovno poživiti. Izgovorov za to ne more biti.
Možnosti so povsod. Ce bi akcqo izvedli v
prvem polletju bi tako prihranih okrog 33
milijonov dinarjev. Kaj to pomeni pove že
podatek, da znaša predračunska vrednost
gradnje tovarne v Cirkulanah 55 milijonov
dinarjev!
Nič bolj vzpodbudne niso bile ugotovitve
pri rasti osebnih dohodkov, ki so v prvem
polletju rasU hitreje kot dnižbeni proizvod.
Pomeni, da niso bili usklajeni z doseženimi
rezultati dela; za osebne dohodke pa so se
porabila sredstva, ki so bila ustvarjena v
preteklem letu. Za osebne dohodke smo
porabili sredstva, ki jih nismo ustvarili v
tekočem obdobju. Bruto osebni dohodek je
porastel za 22 indeksnih točk, dovolili pa smo
rast osebnih dohodkov za 28 indeksnih točk ali
za 12 indeksnih točk več kot dovoljuje
resolucija. Za osebne dohodke se je porabilo za
37 miUjonov več sredstev, zaradi tega so
porastli tudi prispevki iz bruto osebnih
dohodkov za financiranje družbenih dejavnosti.
Vse to pa je tesno povezano z zmanjšangem
likvidnosti gospodarstva.
Potrebno je tudi povedati, da pod lupo
varčevanja ni samo dohodek, da lahko veliko
privarčujemo tudi pri investicijskih naložbah.
To lahko dosežemo s pravočasno pripravo
načrtov, zagotovitvgo sredstev, izbiro primer-
nega izvajalca, pravočasno izbiro kadrov in
pravočasnim zaključkom del. Do razkoraka pa
prihjga zaradi sprememb v prvotnem programu
in prekoračitve rokov. Podobno kot za osebne
dohodke bi tudi tu lahko ugotovitve podkrepili
s številčnimi podatki, ki se jih tokrat
izogibamo.
"Veliko bi lahko prihranili z združevanjem
dela in sredstev. Prav tu narpreč ugotavljamo
negospodarno ravnanje s sredstvL
Zaključil bi z ugotovitvijo, če bi v občini
uresničili vsaj polovico možnosti varčevanja, bi
lahko prihranili izredno veliko!"
Ni naš namen, da bi ob teh podatkih dajali
določene nauke. Želimo le, da s sredstvi, kijih
družba ustvari, gospodarimo racionalno,
gospodarno in v okviru možnosti. Sicer pa je
potrebno tudi dodati, da sklepi, ki jih
sprejemamo na najrazličnejših nivojih in
kon^esih, zahtevajo tudi ustrezno družbeno
akcgo, ki pa ponekod ni odzivna. Vse oblike
porabe pa je potrebno temeljito preveriti, saj se
le-ta nikakor ne more bohotiti na škodo
reproduktivTie sposobnosti gospodarstva.
Prpravila: MG
Obisk iz
Kitajske
Prejšnji tedcii je obisk;:la piujski delovni ko-
lektiv AGIS kitajska gospodarska delegacija, ki
je sicer v okviru jugoslov. nsko-kitajskega komi-
teja za tehnično sodelovanje, na daljšem obisku
v tovarni avtomobilov Maribor. Toplo »prejetim
gostom je razčlenil dosedanji in v prihodnje
začrtani razvoj ACilS nj(.??i»v generalni direktor
Vaciav Vrabič, z razvojem in gospodarskimi do-
sežki ptujske občine pa jih ji. seznanil predsednik
izvršnega sveta :.kup*eine »Hčine Ptuj Franjo
GnilSck.
č lani kitajske delegacije aO si v AGIS ogleda-
li proizvodnjo in se posebej zanimali za izdelavo
oljnih hladilnikov. Kolektiv AGIS je namreč
pomemben člen v verigi naše avtomobilske indu-
strije in delov za stroje, ki sodijo v takoimeno-
vani zeleni plan. Po prvem snoznavalnem obisku
ni izključeno, da bi morda njihovi izdelki v
okviru jugoslovansko-kitajskega sodelovanja, v
bližnji ali daljnji prihodnosti, — segli tudi na
kitajsko tržišče.	JOS
VOLITVE
V	SOCIALISTIČNI
ZVEZI
Priprave na volitve v socialistični zvezi so v
polnem teku. Prihodnji teden bodo v Ormožu na
seji občinske konference SZDL obravnavali
dokumente na osnovi katerih se v socialistični
zvezi vodijo kandidacijski postopki za volitve v
krajevno konferenco in občinsko konferenco
socialistične zveze. Ob tej priložnosti so izdelali
rokovnik kandidacijskih postopkov in volitev.
Najprej bodo seje krajevnih konferenc sociali-
stične zveze, .na katerih bodo sprejeli kriterije in
merila za kandidiranje članov v vaške in ulične
odbore tet v krajevno konferenco SZDL.
V	socialistični zvezi delovni ljudje in občani
uresničujejo svoje interese, samoupravne in poli-
tične pravice ter dolžnosti sami ali pa s pomočjo
svojih delegatov. Tako so organizirani v kra-
jevno konferenco, ta pa je povezana v občinsko
konferenco SZDL. Pri oblikovanju predlogov
možnih kandidatov bodo tudi v Ormožu upošte-
vali zahteve po ustvarjalnih sposobnostih posa-
meznikov in celotnih organov pri izpopolnjeva-
nju in nadaljnem utrjevanju političnega sistema
socialistične samoupravne demokracije.
Zbori občanov, na katerih bodo spregovorili
o volitvah in možnih kandidatih za vodstvene
funkcije v socialistični zvezi, bodo potekali do 8.
decembra. 10. decembra bodo volitve vaških ozi-
roma uličnih odborov SZDL. Same volitve v
ostale organe socialistične zveze pa bodo poteka-
le med 15. in 25. decembrom. V občini Ormož
ocenjujejo, da so priprave na volitve in vsi
kandidacijski postopki dobro stekli, kar pomeni,
da je v krajevnih skupnostih veliko interesov za
nadaljno uveljavljanje novih samoupravnih in
delegatskih odnosov.	zk
Bogata razprava o osnutku
statutarnega sklepa
Skoraj dva meseca je bil v razpravi osnutek
statutarnega sklepa, ki ga je pripravila
statutarna komisija pri OK ZKS Ptuj. Osnovne
organizacije, pa tudi posamezniki, so dali svoje
pripombe, dopohiila k osnutku in tako
pripomogli k oblikovanju predloga.
Statutarni sklep OK ZKS Ptuj ni zgoS
formalni poUtični dokument, ki vsebuje norme
in pravila o delovanju in organiziraiKJSti ZK,
temveč pomeni za slehernega komunista
akcijski dokument, ki ga je potrebno dosledno
izvajati, da bi lahko docegli najboljše rezultate
na področju družbenopolitične aktivnosti
Statutarni sklep se nanaša na konkretno
organizirano politično aktivnost osnovnih
organizacij, konference in njenih organov.
Zato statutarni sklep v prvem delu ne vsebuje
tistih štirih dotočil, ki so zajeta v statutu ZKS,
saj morajo komunisti upoštevati statut. V
sklepu pa je zato npr. določilo, ki govori o
sprejemu mladih v vrste komunistov, mladih, ki
nimajo oblikovanega svojega nazora, z
aktivnos^o pa kažejo, da bodo uresničevali
interese delavskega razreda. Dokjg je razširjeno
tudi poglavje o 00 ZKS. Izredno pomemben
del v statutarnem sklepu je način delovanja
komunistov v političnem sistemu samoupravne
demokracije. Tu so opredeljene naloge in
dolžnosti komunistov v delegatskem sistemu.
00 ZK naj bi se sestajale skupaj z delegacijami
za skupščine družbenopolitične dcupnosti,
interesne skupnosti in sodelovale pri
delegiranju v laajevne konference SZDL in
ZSMS. S tem se ZK bistveno bolj osredotoča v
delegatski sistem kot odgovorna nosilka
sistema, čemur osnovne organizacije v
prejšnjem času niso posvečale dovolj
pozornosti.
Pomembno vlogo v statutarnem sklepu imajo
tudi oblike organiziranja članov ZK, posebej še
poglavje, ki govori o akcijskih, problemskih
konferencah. Problemsko konferenco lahko
naprimer skličemo na pobudo člana osnovne
organizacqe, 00 kot celota, član komiteja,
izvršni sekretar v CK itd. Namen problemske
konference pa je dati pobude za rešitve
določene problematike. Mnogo širše je
obdelano tudi področje delovanja svetov ZlC
kot metode in ne oblflce dela.
Dobčene dileme nastaj^o tudi v poglavju o
delu OK ZKS, ki mora v bistvu postati
kolektivni odtočujoč organ. Konferenca mora
biti toliko mobilna, da jo je moč sklicati ob
vsakem primeru, ne pa tako kot prej, da se je
morala sestati najmanj 6 krat v letu. To
pomeni, da komite v neki meri »izgublja" svojo
politično funkcijo ter po.staja stvarni izvršilni
organ konference. Člani komiteja, zadolženi za
posamezna področja, bodo morali biti osnovni
mobilizator sklicevanja, dajati pobude za
sestajanje ob različnih dilemah.
Statutarna komisija meni, da bi iz osnutka
izpustili poglavje, ki opredeljuje delo komisij
pri (K ZKS, ker to vsebujejo poslovniki in
programi dela komisij.
Dopolnjerlo pa je tudi poglavje o materialnih
sredstvih ZK, ki opredeljuje, kaj vse financira
občinska organizaaja v 00.
Lahko bi dejali, da tak statutarni sklep OK
ZKS predstavna solidno osnovo za pripravo
poslovnikov v osnovnih organizacijah. Le-te
bodo morale iz posameznih poglavg sklepa -
ne prepisovati posameznih členov, temveč
nadaljevati še konkretnejša akcijska določila na
področju, kjer 00 deluje. Zato ima priprava
poslovnikov 00 pomembno vtogo, saj mora
biti tudi ta dokument politično-akcijski in ne
formalna vsebina ter prepis statutarnega sklepa,
statuta ZKS in ZKJ. V njem se mora zrcaliti
vtoga slehernega člana ZK - od prihoda na
^stanek, do dajanja pobud, oblikovanja stališč
in sklepov, sprejemanja m luesničevanja le-teh
v praksi v vseh DPO. Dobro priprav^en
poslovnik pomeni tudi boljše metode dela in
večjo učinkovitost ZK.
Statutarni sklep pa pomeni, da bo moral vsak
komunist v svoji ^tivnosti storiti mi»ogo več,
kot je v nekaterih sredinah opravljal doslej.
Zato je mnogo te^e dajati s strani OK neki
univerzalni osnutek podovnika OO, saj ima
vsaka 00 svoje razhčne možnosti in oblike
delovanja.
Prečiščeno in dopolnjeno besedilo statutar-
nega sklepa bo komisija poslala vsem osnovnim
organizacgam v javno razpravo s tem, da bi ga
na naslednji seji OK ZKS Ptuj z dodatnimi
pripombami sprejeli. Zato pričakujejo en^
odziv v obravnavi predloga. Poslovniki 00
morajo biti sprejeti do konca leta. Ker je časa
malo, n^ v osnovnih organizacijah imenujejo
komisge, ki bodo priprave osnutke
posloviiikov. Z vestnim in resnim pristopom k
izdelavi poslovnikov bo oprav^ena fe ena
pomembna politična nalo^ v delovanju članov
ZK, ki pa nas tudi zavezuje. Statutarni sklep in
poslovnik morata biti za vsakega komunista vir
njegove aktivnosti.
N.D.
TEDNIK
— 2. november 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Jvm KAKOR OGENJ PREKO PTUJA IN TAKO NEMIREN
IN NEUGNAN PRŠI ISKRE V MLADA SRCA DOVZETNA
ZA SILOVITO NOVO VERO"
Spomini
LETOŠNJE IN PRIHODNJE
LETO IMAMO ZA JUBILEJNI
LETI V ZGODOVINI DELAV-
SKEGA GIBANJA. NASTELA
BI SAMO NEKATERE DOGOD-
KE, KI SO VEZANI NA RE-
VOLUCIONARNO PRETEK-
LOST IN SO LE TI POMENILI
ZASNOVO NOVEGA CASA,
naSe stvarnosti.
Dogodki ob končani prvi
svetovni vojni, se pravi pred
šestdesetimi leti, so se povezovali z
idejami oktobrske socialistične
revolucije. Revolucionarna vrenja
so zajemala pripadnike tedanje
avsiroogrske razpadajoče vojske,
formirale so se delavsko-kmečke
sovjetske republike, pogosti so bili
delavski nemiri. Končana pr-
va svetovna vojna je odkrivala
nove probleme nerešenega na-
cionalnega vprašanja v mnogih
deželah. Prav pred šestdesetimi leti
so Maistrovi borci pričenjali boj za
pravično oblikovanje severne me-
je. Žal se je ta boj končal z
mahinacijami velesil. Za nas je to
pomenilo izgubo slovenske
Koroške. Tudi rešitev ,.jadran-
skega vprašanja" je bila v škodo
jugoslovanskih narodov. Bil je to
odraz popustljivosii jugoslovanske
buržoazije in interesov velesil.
Imperializem je po prvi svetovni
vojni odprl novo poglavje agresije
proti organiziranemu delavskemu
gibanju, proti nevarnosti
socialističnih revolucij — pričenja-
la se je epoha fašizma in
nacionalizma. Delavski razred
oziroma levičarski del nekdanjih
socialdemokratskih strank se je
pod Leninovim vodstvom povezal
v III. Internacionalo, kar se je
zgodilo leta 1919.
Levičarsko gibanje je pod vpli-
vom svetovnih dogodkov zajelo
tudi naše kraje. Prihodnje leto v
aprilu mesecu bo potekalo
šestdeset let od ustanovitve
Komunistične partije Jugoslavije,
današnje Zveze komunistov
Jugoslavije. V tem obdobju je
partija opravila velika dejanja.
Izbojevala je osvobodilni boj,
izvedla socialistično revolucijo,
rešila nacionalno vprašanje v smis-
lu popolne enakopravnosti naro-
dov in narodnosti, vodila boj za
mednarodno priznanje nove drža-
ve in ga izbojevala v smislu
resnične narodne suverenosti in
neodvisnosti. Komunistična partija
Jugoslavije je v času NOB polaga-
la temelje ljudske oblasti z naro-
dnoosvobodilnimi odbori in je da-
nes nosilec nadaljnje izgradnje
socialističnih samoupravnih
odnosov.
Delo Komunistične partije
Jugoslavije povezujemo z velikimi
dogodki iz našega narodno-
osvobodilnega boja: V tem mesecu
je steklo 35 let od Kočevskega
zbora. Zbora odposlancev
slovenskega naroda, ki je
manifestiral voljo malega naroda
po Cankarjevih besedah, da si bo
narod pisal sodbo sam. Smo pred
petintrideseto obletnico II. zaseda-
nja AVNOJ, ko smo položili
temelje nove države, federativne
skupnosti narodov in narodnosti.
To zasedanje je dalo vzpodbudo za
podobna zasedanja po pokrajinah,
ko so se naši narodi svobodno
odločali o svoji nadaljnji usodi.
Slovenski narod se je na črnomelj-
skem zasedanju v februarju leta
1944 odločal o svoji državnosti.
Na temeljih črnomeljskega zaseda-
nja smo tudi v zadnji slovenski
ustavi iz leta 1974 zapisali, ,,da je
slovenski narod v svojem
narodnoosvobodilnem boju in
socialistični revoluciji neločljivo
povezan z drugimi narodi in
narodnostmi Jugoslavije, da si je
prvič v zgodovini ustvaril lastno
državo, ki temelji na suverenosti in
na oblasti ter samoupravljanju
delavskega razreda in vseh delov-
nih ljudi, in ki je v sestavi zvezne
države SFRJ".
V NOB smo torej gradili nove
družbene odnose, si takorekoč
sami izbojevali svobodo in
neodvisnost. Zato je logično, da
smo se prav pred 30 leti odločno
uprli informbirojevskemu pritisku.
Ni nobeno pretiravanje, da so
naši dosežki delo naše partije,
povezane z našimi delovnimi ljud-
mi. Zgodovinska dejstva so
72-odovinske -esnice v teh šestdese-
tih letih. Morda smo nekoliko na
tt dogodke — jubileje pozal ob
prehitrem tenpu sot ohnega življe-
nji Prav je, da obui"nv -.pomine
na te čase in prisluhnemo i/fKtve-
dim nr. ih nrj . ar '.ih "oorniini -ov
oma poii^ičn;'^ akl^'i^^ >v. 7
njimi se želimo pogovarjati tudi
zato, ker je letos minilopetdeset let
od ustanovitve prve partijske celice
v železniških delavnicah in ker je
5. oktobra steklo 15 let od smrti
enega od prvih inspiratorjev
komunističnega delovanja na na-
šem področju. Gre za pobudnika
ustanovitve omenjene celice dr.
Jožeta Potrča, ,,našega Južeka",
kakor ga je ljudstvo imenovalo.
Dr. Jože Potrč je pričel s svojim
revolucionarnim delom na ptuj-
skem področju leta 1924. Prišel je
na dokaj zaostalo agrarno
področje, kjer ni bilo razvitega in
tudi ne organiziranega proletaria-
ta. Nekaj delavcev je bilo zaposle-
nih v manjših obratih ali v
železniških delavnicah. Ledino
komunističnega gibanja je zaoral
prof. Zgeč, pričeto delo pa sta
nadaljevala dr. Potrč in kovaški
delavec Ivan Spolenjak. To so bila
leta pregona komunistov in dr.
Potrč omenja, da ob prihodu v
Ptuj ni mogel najti človeka
podobnega pogleda. Pričelo se je z
zbiranjem naročnikov delavsko
kmečkega lista leta 1925, z
ustanovitvijo Zveze delavskih že-
na in deklet, z organiziranimi
nastopi na držabno-zborovskih
volitvah leta 1927. Postopoma se
je pričelo zbirati levičarsko
usmerjeno delavstvo. Leta 1928 je
prišlo do formiranja celice. Ne vse
se točno, ali se je to zgodilo v juli-
ju, avgustu ali v septembru. Tudi
kraj je vprašljiv. Verjetno se
dogovori v gostilni ,,Pri pošti" in
na Femčevem stanovanju v
Rogoznici povezujejo v celoto.
Prvi komunisti v železniških
delavnicah, med njimi Franc
Kramberger, so pričeli z delom.
Pridobivali s so somišljenike, iskali
legalne možnosti dela, pa naj bo to
v delavskem prosvetnem društvu
Vzajemnost oziroma prej Svobo-
da, med dijaško mladino na
gimnaziji, kjer se 1933 organizira
partijska celica, med delavsko
mladino, v ptujskem gledališču, na
podeželju, od koder prihaja v
prvih tridesetih letih tudi Jože
Lacko ipd. Narodnoobrambni boj
proti naraščajočemu nemškemu
fašizmu se je povezoval z bojem za
odpravo socialnih krivic. Tako se
je tudi v Ptuju, v letih pred drugo
svetovno vojno izvedla polarizacija
družbenih sil. Vse, kar je bilo
poštenega, slovenskega je sledilo
levičarskemu revolucionarnemu
gibanju, se pravi KP v boju proti
nemčurstvu, eksponentom
hitlerizma, ki so že v letih pred
drugo svetovno vojno pripravljal
teren za prihod nemškega
okupatorja. O teh problemih ni
moč razpravljati v tem trenutku,
toda dejstvo je, da je bila velika
revolucionarna zagnanost pred
drugo svetovno vojno nedvomno
odraz dela KP, se pravi tistih, ki so
pričenjali svojo pot pred 50.-tirni
leti.
Ko bo stekla pripoved o prvi
partijski celici v Ptuju, ne bo
mogoče mimo imena dr. Jožeta
Potrča. Težko ga je v nekaj bese-
dah oceniti. Viri o njem govore
kot o predanem komunistu,
večkrat preganjanem od staro-
jugoslovanskih oblasti, čudovitem
tovarišu, zdravniku, ki je s svojega
kmetskega doma pri Urbanu vse
naokrog zdravil ljudstvo zastonj.
Dr. Marja Boršnikova je o njem
zapisala, da ,,šviga kakor ogenj
preko Ptuja in tako nemiren in
neugnan prši iskre v mlada srca
dovzetna za silovito ver". Bil je
borec za humane odnose, pisec
mnogih razprav o socialistični eti-
ki. Propu:itimo bc -Jo njugovim
sodela cem, ki so pričeli z bojen-
za dr ./beno pref5bra/bo in so jim
bili r: -nični socialistični otlnosi
paleti še vi/.ija pri.iodno>;'
3.Ju bi ca
Na njenem domu, v Janežovcih pri
Destmiku, smo obiskali sestro dr. Jožeta
Potrča — Olgo Cehovo, ki nam je o svoji
družini in bratu Južeku takole
pripovedovala:
,JMoj brat Južek se je rodil 3. aprila
1903 leta v Vintarovcih, kamor se je
morja mati od tu kjer sem jaz doma,
poročila, Z očetom sta imela tam
pekarno in tam smo se rodili tudi vsi
štirje otroci — trije bra^e in' jaz,
najmlajša. Ko sem bila stara dve leti smo
se preselili nazaj k dedku in babici v
Janežovce, na mlin, ker pač nista imela
nikogar, Id bi jima pomagal delati in od
takrat smo stalno živeli tukaj.
Južek je bil že kot majhen otrok zelo
marljiv in ustrežljiv, Babici je rad vse
pomagal pri delu in tudi pozneje, ko je že
hodil v šolo je še vedno rad pasel krave in
se tudi na paši učil._ Bil je zelo dober
dijak in nadarjen. Že t^at je kazal
veliko razumevanja do soljudi. Dobro se
spomnim, da i_e babici kupil radio, ki je
takrat vneto poslušala ob nedeljah mašo
in bila pri tem seveda vsa srečna, ker ni
mogla več sama v cerkev.
Po končani gimnaziji je odšel študirat v
Zagreb na medicinsko fakulteto in tam se
je vključil tudi v komunistično partijo.
Stalno so ga žandaiji preganjali in zato je
imel takrat zelo težko življenje.
Kot zdravnika so ga imeli ljudje zelo
radi. Zdravil jih je od Ormoža do Lenarta
in tu v okoliških krajih. Imel je en
mmhen motorček s katerim se je vozil k
bolnikom. Računal pa tudi tako, kot je
pač bilo. Revne je zdravil zastonj,
bogatejši pa so pač nekoliko več plačali,
ker je moral tudi on živeti. Imel je zelo
dosti pacientov. Vsi so rekli — gremo k
Južeku. Med temi ljudmi je bil zelo
srečen.
Spominjam se tudi, da ga je nekoč
obiskal tovariš Kardelj skupaj z Borisom
Kidričem, Dedek je bil takrat že zelo star
in je sedel za pečjo, slabo je videl in slišal.
Južek je med tem odšel ven, on pa je
vprašal: ,Ti, kateri pa to je?" Seveda
smo se temu vsi od srca nasmejali.
Med vojno sem ostala doma še samo
jaz, ker smo nekaj dni pred začetkom
vojne pokopali mojo mamo, ki jo je
zadela kap. Južek je bil takrat v
Medjurečju zaprt, brata Otmarja pa so
mobilizirali. Oba sta prišla domov na
pogreb in takrat sem tudi zadnjič videla
Otmaija, ki se iz internacije ni več vrnil.
Dostikrat se sedaj spominjam, daje bil to
pravzaprav pogreb Otmaija in mame.
Južeka so ^upaj z drugimi, ko se je
vračal nazaj v Medjurečje ujeli Nemci in
nato mi je dostikrat tudi pisal domov, mi
pa smo mu pošiljali pakete. Nekako smo
se z njim tudi dogovorili, da sem že od
vsega začetka pomagala partizanom. Pisal
mi je, da je zelo vesel, da sem se odločila
za tako pot. Za partizane sem delala vse
do konca vojne in sem imela tudi izredno
srečo, da Nemci niso ničesar posumili, pa
tudi izdal me ni nihče. Samo enkrat sem
se hodila zagovarjat zaradi Oscjnika, ki je
bil pri meni. Nekdo je izdal, vendar sem
pravočasno vse izvedela od nekih naših
znancev in vse se je srečno končalo.
Ne spomnim se točno - kdaj po vojni
sem Južeka prvič videla. Takoj je bil
poklican na okroge v Maribor, jaz pa sem
bila izvoljena za člana okrajnega odbora
OF in sem bila v službi v Ptuju. Kmalu je
nato odšel v Ljubljano, postal minister in
opravljal vrsto drugih pomembnih
funkcij, ki se jih danes več niti ne
spomnim.
V Janžovce je prihajal zelo pogosto,
rad je bil doma. Imela sva se zelo rada,
otroci smo se imeli vsi radi. Oba brata sta
nama umrla in tako sva ostala sama.
Južekova družina živi danes v
Ljubljani. Hčerka je inženir kemije, sin
pa pravnik. Tudi svakinja še rada
pride . . "
Milan Lacko nam je povedal, da je dr;
Jožeta Potrča srečal prvič kot 12-letni
oa:ok, ko sta z očetom pomagala voziti
gradbeni material v Janežovce za i^egovo
hišo, poznge pa je prihajal dr. Potrč
večkrat k očetu (narodnemu heroju
Jožetu Lacku op. p.). „Ne vem k^ sta se
takrat pogovarjala," je dejal tovariš
Lacko in nadaljeval:
„1938 leta ali že nekoliko prej je dr.
Potrč pripeljal k nam dva Beograjčana, ki
sta pozneje odšla od nas v špansko
državljansko vojno. Za enega se
spominjam, da je bil Srdjan Priča, imena
drugega pa se danes več ne spomnim.
Pozneje se dr. Jožeta Potrča spominjam
tudi od takrat, ko so bili komunisti iz
Ptuja internirani v Užičko Požego, v letu
1938 je Potrč organiziral v naši spodnji
hiši okrožno partijsko konferenco in od
takrat je tudi redno prihajal k nam. Ko se
je VTtiil iz Užičke Požege v letu 1941,
smo skojevci na čelu s tovarišem
Sagadinom obiskali njegovo domačijo.
Vem, da je imel še nekaj sitnosti z
urbansko žandarmerijo.
Po napadu na Jugoslavijo je z ostalimi
komunisti in z očetom ter z drugimi
mobiliziranci prispel do Podčetrtka, kjer
so se razšli, Z vlakom je potoval nazaj,
oče pa se je domov napotil peš. Vlak so
Nemci zajeli in celotno kompozicijo
odpeljali v ujetništvo. Od tam nam je še
dv^rat pisal in očeta spraševal kako je s
konji, kako stric Jura vozi,,. Kaj je to
pomenilo seveda ne vem, gotovo pa sta se
dogovarjala o pomembnih stvareh.
No, dr. Potrč se je vrnil 1945 leta iz
ujetništva in začel takoj s političnim
delom. Spominjam se, da me je tega leta
18. oktobra sprejel v KPJ in od takrat
sem deloval šest mesecev v osnovni
organizaciji Janežovci, pozneje pa v Novi
vasi. Z njim sem zelo dosti sodeloval v
raznih akcijah, ga spremljal in hodil z
njim po sestanldh v Vitomarcih, Kicaiju,
na Rogoznici, v Kidričevem in drugod.
Ko je kandidiral za zveznega poslanca,
sem bil njegov namestnik. Tudi v tem
času sva veliko hodila na obmoqu
Slovenskih goric, kjer je imel sestanke in
se z ljudmi pogovarjal o vsem.
Iz Ljubljane je večkrat prišel k nam,
bil je na otvoritvi spominske sobe
mojemu očetu in nas tudi drugače
obiskoval. Svetoval mi je to in ono ter mi
pomagal pri političnem izobražvanju.
Ko je dr. Jože Potrč začel bolehati ga v
Ptuj ni bilo več tako pogosto. Njegova
smrt je prizadela močno tudi nas mlade
komuniste, tiste, ki nas je on sprejel in
vzgajal. Vrzel, ki je nastala po njegovi
smrti smo močno čutili tudi mi, ker smo
vedeli, da smo izgubili dobrega idejnega
vodjo."
Tovarišico Nežco Krambergerjevo
smo obiskali na njenem domu v Mehovi
ulici v Ptuju in jo poprosili, da nam pove
kaj o delu njenega moža Franca
Kiambergeija, ki je bil v železniških
delavnicah med ustanovitelji prve
partijske celice v Ptuju. Kljub svojim
osemdesetim letom se tistih časov
tovarišica Ne žca dobro spominja:
„Ja, zelo dobro se spominjam, ko so
ustanovili celico in tudi javnih
iniciatoijev-profesorja Žgeča in
Potrčevega Južeka. Dala sta vzpodbudo
in zbrala delavce, da so celico ustanovili
in delovali dalje. V začetku seveda nisem
vedela, da je tudi moj mož vključen.
Našla pa sem letake in seveda tudi na
osnovi različnih obiskov sklepala o tem.
Potrča se dobro spomnim. Pri nas so
imeli sestanke in je bU naš $talni gost. Bil
je prijatelj mojega brata in naše hiše
sploh.
V	tistih razmerah je bilo članstvo v
KPJ težca in zelo tvegana stvar. Človek je
moral biti dobrega značaja, ker je vsak
vedel, da ne bo tako lahko. Po večerih so
imeli sestanke pri nas, pa spet drugje. Za
tiste seveda takrat nisem vedela.
Tudi po vojni je dr. Potrč prišel
večkrat k nam, jaz pa sem ga obiskala v
Ljubljani. Takrat je bil zelo obremenjen z
delom in skrbmi.'
V	Brstju številka 5. Žvi danes Franc
Kosec, ki je edini preaveli član prve
partijske celice v Ptuju, ki je začela z
delom pred petdesetimi leti v ^lezniških
delavTiicah.
,Pri ustanavljanju prve p^tijske celice
se nas je prvič zbralo samo pet v
Femecovem stanovanju, drugič pa smo se
zbrali v gostilni Pri pošti in od tam tudi
štejemo začetek dela celice. Mislim, daje
bil takrat prisoten tudi dr. Potrč," je
dejal tovariš Kosec in v grlu ga je kar
stisnilo ob spominu na človeka o katerem
so ljudje takrat zelo spoštljivo in z
ljubeznijo govorili.
„Samo on je znal tako goreče in
prepričljivo govoriti o naši stvari."
Takrat smo imeli komunisti zelo dosti
nalog. Jaz sem na primer hodil po razni
tiskani material v Ljubljano za Ptuj in
Maribor, ker takrat Maribor ni imel
kuriija. To so bili različni letaki - tiskani
in pisani z roko ter nato razmnožni,
No^ in razstrosili smo jih vsepovsod, po
delavnici, po vaseh ...
Marsikateri naš sodelavec ni vedel, da
je pomagal nam komunistom. Mislili so,
da so to ljudje, ki se razumejo na štrajk in
na druge takratne akcije,
Z dr. Potrčem sva se v začetku
videvala vsaj enkrat na teden. S svojim
motorjem se je velikokrat pripeljal k
meni in mi d^al različne naloge. Vedel
sem tako kd^ moram v Ljubljano.
Kratko malo mi je dal listek in rekel naj
se po tistem kar je napisano tudi ravnam.
Če bi bilo potrebno bi danes šel še
enkrat po tej trnovi poti. Potrč nam je
vedno dejal: , Fanlje socialistično kolo se
nikoli ne preobrne nikoli ne gre nazaj, mi
moramo zmagati, mi gremo vedno
naprej ..Vedeli smo, da je vse kar
počenjamo nevarno, da smo veliko
žrtvovali, pa vendar nismo oklevali niti za
trenutek. Če si se pridružil partiji si
vedel, da se več ločiti ne moreš. Potrč
nam je znal tako govoriti, dokazovati in
prepričevati delavski razred kot malokdo
drugj.
Ko sem se po vojni vTnil iz Dachaua
sem se srečal večkrat tudi s Potrčem.
Radi smo ga poslušali. Če bi bil še danes
živ in v Ptuju, bi morda Ptuj še kako
drugače izgledaj. Dr. Potrč je s človekom
znal tako govoriti, da si ostal brez besed
in drugega nisi mogel reči kot j a. Ni te z
ničemer prisiljeval. Bilje tako prepričljiv.
Takih ljudi je zelo malo ..
Tudi eden naših najstarejših
komunistov Jurij Svenšek iz Brslja se teh
let še danes živo spominja;
„V KPJ sem bil sprejet leta 1932,
dveletni pripravi. Takrat ko so v Ptuju
ustanavlj^ prvo partijsko celico sem bil
pri vojakih in takoj po tem sem se
vključil.
Dr. Jožeta Potrča smo imeli zelo radi.
Veliko smo se od njega naučili. Z vsakim
človekom je bil tako prijazen, največ se
je družil z delavci. Ko sem prevzel leta
1936 blagajniške posle sem njemu
predajal denar. V moji trojki smo takrat
delali Kramberger, Voda in jaz."
marjan šneberger
Ljubica §uligoj	- foto R
Olga Cehova, Milan Lacko, Ne^ca Kramberger, Franc Kosec, Jurij Svenšek.
Foto: R
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
2. november 1978 —
TEDNIK
S SEJE ZBOROV
SKUPŠČINE
v petek, 27. oktobra, je bila v Slovenski Bistrici šesta seja zborov
skupščine občine, na kateri so ob ^lošnih, že ustaljenih točkah
uvodnega dela dnevnega reda, posebno pozornost posvetili oceni
aktivnosti pravosodnih organov in organov pregona. V trn okviru so
kritično ocenili tudi nedovo^eno trgovino z lesom, ki se je e
preteklem letu na obmo^u bistriške občine, predvsem pa na predelh
Pohoqa, močno azmahnila.
Delegati so prisliihniU tudi poročilu o dosedanjih dosežkih delovanja
komisije za ugotavljanje izvora premoženja ter razprav^ali o osnutku
družbenega razvoja o zagotavljanju materialnih pogojev dela sodišč v
Mariboru. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda so bili še osnutek
družbenega dogovora o osnovah kadrovske polit&e v bčini in obravnava
predloga odloka o uvedbi priprav na izvedbo prostorskega plana občine.
Viktor Horvat
Pojasnilo k članku
Specializirana prodajalna
kruha v Ptuju da ali ne?
V 42. številki Tednika z dne 26. oktobra 1978 je bilo v članku pod
naslovom ,,Specializirana prodajalna kruha v Ptuju, da ali ne?, ki je
obravnaval vprašanje dodelitev ustreznih prostorov za novo prodajalno
kruha v Ptuju, med drugim zapisano, da se trgovsko podjetje Emona
Merkur iz Ptuja odpoveduje svoji pravici na dodeljenih prostorih v
Miklošičevi 3. v korist DO Intes TOZD ,,Vinko Reš" Ptuj in da te
prostore uporablja i prejšnji uporabnik DO Mercator Panonija Ptuj brez
prave upravičenosti.
Avtorji tega članka vključno z delovno organizacijo Emona Merkur
Ptuj očitno niso seznanjeni ali morda nočejo vedeti, kdo je upravičen
uporabljati poslovne prostore v Miklošičevi ulici 3 v Ptuju. Zato čuti s
tem člankom prizadeta delovna organizacija Merkator Panonija Ptuj
pravico in dolžnost, da o tem obvesti avtorje članka, kakor tudi širšo
javnost.
Mercator Panonija Ptuj ima sklenjeno s Stanovanjskim servisom
Ptuj najemno pogddbo z dne 17. oktobra 1975, po kateri je upravičena
upravljati poslovne prostore v Miklošičevi ulici 3 v Ptuju v tlorisni
površini 87 kvadratnih metrov za opravljanje svoje poslovne dejavnosti.
Z odločbo pristojnega organa oddelka za gospodarstvo in urbanizem
Skupščine občine Ptuj številka 36-25/77-3-MK z dne 14. februar 1978, je
bila na podlagi 37. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih
prostorih /Uradni list SRS, številka 18/74/ pravica uporabe poslovnih
prostorov v poslovno stanovanjski zgradbi v Ptuju, Miklošičeva ulica 3
prenesena na delovno organizacijo Mercator Panonija Ptuj. V izreku te
odločbe je tudi navedeno, da dovoljuje Občina Ptuj pri tej nepremičnini
vknjižbo pravice uporabe v korist Mercator Panonija Ptuj. V upravnem
postopku prenosa omenjenih poslovnih prostorov je bil zaslišan tudi
predstavnik upravljalca teh prostorov — Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ptuj, ki prenosu ni nasprotoval.
Iz vsega tega jasno izhaja, da delovna organizacija Mercator
Panonija Ptuj ni le prejšnji uporabnik poslovnih prostorov v Miklošičevi
ulici 3 v Ptuju, ampak še vedno upravičeno uporablja te prostore in celo
več, ima pravico uporabe omenjenih poslovnih prostorov. Trgovsko
podjetje Emona Merkur Ptuj pa ni imelo niti nima pravice odločati o
dodelitvi poslovnih prostorov, ki jih uporablja Mercator Panonija Ptuj.
Končno je omeniti še, da ima tudi Mercator Panonija Ptuj določen
program razvoja trgovine in bo v poslovnih prostorih v Miklošičevi ulici 3
v Ptuju uredila primeren poslovni prostor za potrošnika. O tem ne
odločajo pri Mercator Panonija Ptuj le posamezniki, ampak organi
upravljanja, ki sprejemajo program razvoja dejavnosti in primerne
ponudbe blaga potrošnikom.	Merratnr _ Pannniia Ptiii
Trgovina v mirnejših vodah
Na območju občine Slovenska
Bistrica so lansko leto v trgovini
beležili bolj slab promet, če je bil
porast, je bil predvsem zaradi pove-
čanje cen. Letošnje prvo polletje pa
kaže mnogo boljše rezultate. To še
posebno velja za trgovino na drob-
no, kjer so prodali blaga za
285,546.000 dinarjev kar je za
okrog 29 odstotkov več kot pa v
enakem obdobju lani. Skupno pa
so v bistriških trgovinah prodali
blaga za 419,670.000 dinarjev ali za
19 odstotkov več kot lani.
V. Horvat
So še ljudje polni človeških
vrednot
Pred dnevi sem prejel vabilo za ogled razstave, ki jo prireja Splošna
bolnišnica Koper skupaj z obalnimi galerijami. Posebnost te razstave je v
tem, da pokaže javnosti dela, ki so jih bolnišnici Koper podarili slovenski
likovni umetniki.
Ob tem sem se spomnil, da je Združeni zdravstveni dom Ptuj pred leti
tudi zaprosil slovenske umetnike, zbrane na borlski slikarski koloniji za so-
delovanje pri likovni opremi ambulant, z željo in namenom, da bi v novih
prostorih ustvarili bolnikom prijeten, dostojen in kulturen ambient. . .
Zal se je takrat vabilu odzval en sam (!) — akad. slikar prof. Albin
Lugarič! Prav tako sem našel njegovo ime tudi med darovalci za koprsko
bolnišnico, kjer je vseh darovalcev in razstavljalcev 52!
Prav je vedeti, da žive med nami ljudje, ki so polni tako umetniških
kot tudi človeških vrednot!
dr. Marko Demšar
Delavci smo hvaležni
za razumevanje
Letos spomladi ste nam v Tedniku objavili pismo zaradi neprimernega
voznega reda avtobusov na progi Tomaž — Ormož, zlasti za delavce, ki
smo zaposleni v raznih delovnih organizacijah v Ormožu.
S tem pismom pa bi se radi zahvalili Avtobusnemu podjetju Maribor
TOZD Potniški promet Ptuj, ker so nam omogočili avtobus na progi
Tomaž — Ormož z odhodom ob 5,10 od Tomaža. Tega avtobusa se poslu-
žujemo delavci raznih delovnih organizacij in učenci poklicnih šol.
Se posebej bi se radi zahvalili Egonu Vaudi, vodji TOZD Potniški
promet Ptuj, ki si je osebno prizadeval za nas delavce, da smo v kratkem
času dobili delovnemu času ustrezen prevoz na delo. S prijaznostjo in ra-
zumevanjem so delavci TOZD Potniški promet prisluhnili našim potrebam
in željam, zato jim želimo Se veliko delovnih uspehov pri njihovem delu.
Delavci tovarne ,,Jože Kerenčič"
Ormož
MODERNIZACMA CEST NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE
Pospešeno na manj razvitih območjih
v letu 1976 smo sprejeli samoupravni spora-
zum o temeljih plana razvoja lokalnih cest v
občini Ptuj za obdobje 1976—1980. Plan
modernizacije in rednega vzdrževanja je bil
napravljen, razdeljen po letih in finančno
ovrednoten po cenah iz leta 1976. Velike težave
pri uresničevanju plana pa povzroča vsakoletna
mflacija in podražitve, letno skoraj do 30
odstotkov. Ker dodatnega priliva sredstev ni, je
plan sicer vsako leto realiziran po finančni
vrednosti, vendar ga ni moč uresničili po
količini, to ie DO dolžini planirane obnove cest.
To najnazorneje prikazuje primer programa
obnove za leto 1979. Po finančno ovrednote-
nem planu iz sporazuma v letu 1976 bi naj
prihodnje leto obnovili 19,7 km lokalnih cest,
kar bi po takratni vrednosti veljalo 11,820.000
din. Toda če bi prihodnje leto res obnovili
19,7 km cestišč, bi za to potrebovali kar
20,900.000 din po cenah v letošnjem letu.
Torej, za enako dolžino cest skoraj še enkrat
več denarja, če ga ne bomo mogli zagotoviti iz
dodatnih virov, bo pač moderniziranih polovico
manj cest kot je bilo zapisano v planu.
Že iz primerov v letošnjem letu in od prej
lahko ugotovimo, da neuresničevanje plana
modernizacije cest v planirani dolžini, vzbuja
med občani veliko nezadovoljstva in kritike, ker
preprostemu krajanu je malo mar, če je bil letni
plan finančno v celoti realiziran, zanj je
pomembno to, da je bila v planu tudi cesta, ki
jo on uporablja pa ni bila modernizirana. Zato
je nujno, da si vsi, zlasti pa delavci v združenem
delu prizadevamo, da so lokalni skupnosti za
ceste zagotovijo dodatni viri sredstev, da bo
lahko letni plan uresničila tudi v količinskem
obsegu. Enako velja tudi za krajevne skupnosti.
Poglejmo na kratko, kako je z uresničitvijo
plana za letošnje leto in kaj načrtujemo za
prihodnje leto:
POROČILO O URESNIČITVI PLANA ZA
LETO 1978
Po sklepu skupščine lokalne skupnosti za
ceste je bil za leto 1978 sprejet program
modernizacije cest v skupni dolžini 9 km in
350 m, deiansko pa je bilo moderniziranih cest
v skupni dolžini 11 km in 490 m, kar je skupno
veljalo 11,490.000 din. Od tega je lokalna
skupnost za ceste prispevala 7,260.000 din,
krajevne skupnosti 3,105.679 din, republiška
skupnost za ceste (na odsekih regionalnih cest)
600.000 din in Komunalno podjetje Ptuj
400.000 din (za cesto Videm — gramoznica).
Modernizirane so bile naslednje ceste:
Regionalna cesta skozi vas Stoperce v
dolžini 1.470 m, vrednost del je znašala 1,8
milijona din, od tega je KS prispevala 140.000
din, republiška skupnost 200.000 din, vse ostalo
pa lokalna skupnost.
Odsek regionalne ceste Majšperk—LeŠje v
dolžini 1730 m, vrednost del je znašala 1,9
milijona din, od tega je KS prispevala 600.000
din, republiška skupnost 300.000 din, lokalna
skupnost pa 1 milijon din.
Odsek regionalne ceste skozi Doleno v
dolžini 170 m, kar je veljalo 150;XXX) din, od
tega je KS prispevala 50.000, republiška
skupnost pa 100.000 din.
Cesta od Vidma do gramoznice v dolžini
1250 m in v vrednosti 1,085.679 din, od tega je
Komunalno podjetje Ptuj prispevalo 400.000
din, ostalo pa KS Videm.
Cesta Sela—Dolena v dolžini 2170 m in v
vrednosti 1,730.000 din, od tega je KS
prispevala 830.000 din, lokalna skupnost za
ceste pa 900.000 din.
Cesta Zavrč—Turški vrh v dolžini 3 km in v
vrednosti 2,550.000 din, od tega lokalna
skupnost 2 milijona in KS ^50.000 dlL
Cesta skozi Hlaponci (KS Polenšak) v
dolžini 800 m in v vrednosti 1,1 miliiona din,
sredstva je v celoti prispevala lokalna skupnost.
Cesta čez Gomilo (KS Juršinci) v dolžini
900 m in v vrednosti 1,050.000 din, od tega
250.000 din KS, ostalo lokalna skupnost.
Poleg tega je bilo v letošnjem letu planirano
4 milijone din za vzdrževanje makadamskih
cestišč, od tega je bilo v 9 mesecih porabljeno
okrog 3,090.0(X) din. Potrebe na tem področju
so mnogo večje, žal pa ni denarja, zato tudi
mnogo kritik med uporabniki cest, delegatska
vprašanja v zboru krajevnih skupnosti SO Ptuj
in podobno, culgovor pa je samo eden — ni
denarja!
OBŠIREN PLAN ZA LETO 1979
Ze uvodoma smo navedli skupne številke,
zato preidimo kar na konkretne podatke za
posamezne ceste oziroma odseke:
Cesta Krčevina—Grajena v dolžini 3 km,
vrednost del predidoma 3 milijone din, od tega
pol KS, pol lokalna skupnost za ceste. Podraži-
tev glede na plan iz leta 1979 znaša 1,2 milijona
din.
Podlehnik—Lesokovec v dolžini 3,7 km,
planirana vrednost del 4,4 milijona din, od tega
krajevni skupnosti 880.000 din, vse ostalo pa
lokalna skupnost.
Cesta Podlehnik—Kozminci v dolžini 3 km,
predvidena vrednost del 3,6 milijona din, od
tega KS Podlehnik 700.000 din, ostalo lokalna
skupnost.
Cesta Kozminci—Dobrina v dolžini 3 km in
planirani vrednosti del 3,8 milijona din, od tega
bi naj prispevali KS Zetale in Podlehnik 760.000
din, vse ostalo pa lokalna skupnost.
Cesta Zamenci do občinske meje s KS
Podgorci v dolžini 4 km in predvideni vrednosti
del 4,8 milijona din, od tega KS 960.000 din,
3,840.000 din pa lokalna skupnost.
Odsek regionalne ceste Majšperk—Stanečka
vas v dolžini 1 km in v vrednosti del 1,3
milijona din, od tega bi KS prispevala 800.000
din, republiška skupnost 300.000 din lokalna
skupnost 200.000 din.
Iz tega predloga programa, ki ga bo končno
sprejela skupščina lokalne skupnosti za ceste
občine Ptuj, izhaja, da bodo krajevne skupnosti
lahko za prihodnje leto načrtovale modernizaci-
jo cest le v teh okvirih, dodajo lahko le plan
obnove krajevnih cest, če bodo lahko v celoti
zagotovili sredstva sami.
Posebno pomembno je tudi to, da tako
.okalna skupnost kot krajevne skupnosti
zagotovijo, vsaka svoj delež sredstev pravočas-
no, da bi lahko začeli z modernizacijo že v apri-
lu in maju, ne pa v avgustu kot je bila praksa
doslej.
Vsa ta vprašanja in naloge bodo podrobneje
obravnavali delegati na seji skupščine lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj in skupščine
krajevnih skupnosti, ki so v programu
soudeležene.
FF
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE RAZVOJNIH
PROGRAMOV KS
Delež delavcev za solidarnost
Na posvetu predsednikov skupščin in svetov
krajevnih skupnosti, tajnikov KS in drugih
predstavnikov, ki je bilo v petek, 27. oktobra v
Ptuju, so najprej obravnavali osnutek
samoupravnega sporazuma o združevanju sred-
stev za financiranje razvojnih programov
krajevnih skupnosti v ptujski občini v letih
1979 in 1980.
Podoben samoupravni sporazum je obstajal
že doslej, žal pa ga vsi delavci v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela niso
upoštevali, zato je bil plan dohodkov po merilih
iz tega sporazuma letno dosežen le od 40 do 45
odstotkov. Zaradi izpada teh sredstev tudi
marsikatera naloga v programu KS ni bila
uresničena.
Z namenom, da stvari na tem področju bolje
uredimo, je iAršni svet skupščine občine Ptuj
pripravil nov osnutek samoupravnega
sporaz , la. Višina sredstev, ki bi jih naj delavci
združe' 'i za financiranje razvojnih programov
KS je predlagana enako kot doslej — po merilu
pol odstotka od bruto osebnih dohodkov, kar
bi obračunali iz dohodka po zaključnih računih
za preteklo leto ali pa sproti ob trimesečnih
obračunih.
Denar bi se še naprej zbiral na posebnem ži-
ro računu pri SDK, ki bi 30 odstotkov teh sred-
stev izločila v sklad solidarnosti. Ta sklad bi
uporabljali za financiranje razvojnih progra-
mov krajevnih skupnosti na manj razvitih
območjih, razdelilnik pa bi ob koncu vsakega
koledarskega leta sprejel zbor krajevnih
skupnosti SO Ptuj.
Bistvena novost določila v novem
samoupravnem sporazumu pa je v tem, da bi
preostalih 70 odstotkov združenih sredstev
sproti razdelili na krajevne skupnosti in sicer po
številu prebivalstva, doslej je veljala delitev po
številu zaposlenih, zato so KS na oddaljenejših,
manj razvitih območjih dobile razmeroma malo
denarja. Zato predlagana delitev sredstev po
številu prebivalcev v KS pomeni še dodatno
obliko solidarne pomoči, da bi lahko manj
razvite krajevne skupnosti hitreje napredovale.
Na posvetu je bil predložen osnutek
samoupravnega sporazuma sprejet. V razpravi
je bilo precej vprašanj, nekaj dopolnitev, pred-
vsem pa je bila poudarjena potreba po
solidarnosti, ne le med krajevnimi skupnostmi,
temveč tudi znotraj posameznih KS. Priporočili
so delavcem v združenem delu, da naj o
predloženem osnutku razpravljajo in ga
sprejmejo, potem pa ga naj tudi dosledno
izvajajo, saj gre za uresničevanje skupnih
potreb delavcev v krajevnih skupnostih, kjer ti
živijo.
FF
USPOSABUANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Potrebe so večje od možnosti
Ptujska skupnost za zaposlovanje bo v le-
tošnjem letu potrebovala 1,114.000 dinarjev za
usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb,
doslej je bilo porabljenih 18.354 din za usposa-
bljanje treh invalidov. Letos jih bodo uspi^sobili
skupaj 21 od plansko predvidenih 50. Za
usposobitev invalida je potrebno od 5 do 6 mili-
jonov dinarjev, to pa pomeni, da planirana
sredstva ne bi zadoščala, če bi hoteli plan 100-
odstotno izpolniti. Lahko bi tudi zapisali, da je
bilo planiranje strokovnih služb pri Skupnosti
za zaposlovanje Maribor nekoliko nerealno, saj
glede na to, da so potrebe po delavcih v ptujski
občini 6 x manjše kot v mariborski, ne more bi-
ti v obeh občinah realiziranih enako število
usposobitev invalidov in njihovih zaposlitev.
Plan namreč predvideva usposobitev in zaposli-
tev 50 invalidov v ptujski in prav toliko v mari-
borski občini.
Po teh številkah naj zapišemo še nekaj besed
o procesu, ki je potreben za usposobitev in
zaposlitev invalidne o^eoc. Najprej je navesti,
kdo vse lahko skupnosti za zaposlovanje prijavi
invalidno osebo, ki se želi usposobiti za poklic.
To možnost dopušča zakon invalidu samemu,
skrbniku, skupnosti socialnega skrbstva, pokoj-
ninskega in invalidskega zavarovanja, zdravst-
veni skupnosti, krajevni kupnosti... T: je
pri ptujski skupnosti za zaposlovanje trenutno
prijavljenih 140 invalidov z :':manjšano sposob-
nostjo za delo, ki bi pc "'novah pomoč pri'
vključitvi v delovni procv teh je kar okrog
80 starejših, zakon o u . osauijanju in zaposlo-
vanju invalidov pa predvideva, da bi usposa-
bljali invalide do 45. leta starosti.
Svetovalec zaposlitve ugotavlja kje so
možnosti za zaposlitev invalida, rehabilitacijski
svetovalec pa sodeluje s tehnologi, zdravniki,
pedagogi, psihiatri — s komisijo, ki oceni delo-
vne sposobnosti invalida in primernost delovne-
ga mesta zanj. Z drugimi besedami povedano —
komisija oceni oziroma prizna stopnjo invalid-
nosti in primernost delovnega mesta. Sodelavec
za strokovno izobraževanje sodeluje v progra-
miranju učnega procesa in sklepa tudi pogodbe.
Svetovalec zaposlitve pa spremlja delavčevo
uspešnost in poroča o njegovem napredovanju,
da lahko med programom priučevanja pride do
sprememb, če je to potrebno. Proces torej ni
kratek in niti najmanj enostaven.
V ptujski občini zc.,iosluje največ invalidnih
oseb ,,01ga Meglič" - nekateri od njih pa
bodo v kratkem šli na druga delovna mesta. Za-
to pa bodo zaposlili 8 oziroma 10 novih invali-
dnih oseb. Poleg tega bodo zaposlili 4 delavce v
Perutnini, 1 v Agisu, 1 v OS v Dornavi in 2 v
Tehnoservisu. Priučevanje novozaposlenih in-
validov financira v celoti skupnost za zaposlo-
vanje, ob tem pa je potrebno upoštevati, da
morajo delovne organizacije delovna mesta za
invalide prilagoditi njihovim sposobnostim.
Ob tem, ko tečejo prva prizadevanja za pre-
strukturiranje gospodarstva v ptujski občini.—
pa naj bo to v Kmetijskem kombinatu, TGA ali
kjer koli že, bi morali pomisliti tudi na delovne
invalide, jih vključiti v delovni proces tako, da
bo dosežena njihova maksimalna produktiv-
nost. Ob tem pa je potrebno reči, da je precej
takih delovnih organizacij, ki niso pripravljene
sodelovati bodisi zaradi precejšnjih sredstev, ki
Jih je potrebno vložiti, bodisi zaradi delovnega
procesa, ki je že uveljavljen in ga težko spremi-
njajo. Vsi pa se zavedamo, da je invalidom po-
trebno priskrbeti primerna delovna mesta, ne
samo zato ker želijo delati, temveč tudi zato,
ker so sposobni!	f^j. d.
Ali bodo možnosti za zaposlovanje invalidov tudi v novi tovarni v Dolanah?
Foto: -OM
TEDNIK -2. november 1978
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Lokalna sredstva javnega obveščanja in mladi
RAZPRAVA z 10. KONGRESA
ZSMS
Ena izmed potreb slehernega človeka je
potreba in nujnost obveščati in biti obveščen
ali bolje rečeno: pravica in dolžnost Slehernega
posameznika je informirati in biti informiran.
Doseči moramo, da bo vsak mladinec
informiran o vsem in da bo tudi druge
informiral o vsem, ne glede na to ali je samo
Član določene sredine ali pa opravlja
pomembno funkcgo.
V sodobnem svetu sta tisk in radio med
nami dnevno prisotna medija, vendar sta
premalo cenjena. Novice sprejemamo že kar iz
navade, kot hrano, in ne občutimo pomena po
tej tako zelo pomembni dejavnosti.
Predvsem lokalna sredstva avnega
obveščanja ostaj^o pogosto kot peto kolo za
katerega ni važno ali se vrti ali ne. Ne
zavedamo ali pa ne zadostni meri, velikega
pomena, ki ga im^o lokalni mediji v občini ali
reggi, tako pri obveščanju kot pri odločanju
mladih. Zato je prav, da imajo lokalni časopisi
in radijske postaje mesto tudi v sistemu
informiranja mladih, kadrovanja mladih za
novinarski poklic.
Novinarske hiše lokalnih medgev bi lahko
postale center izobraževanja mladih novinarjev
- profesionalnih ali neprofesionahiih
mladincev. Postati bi morale tudi center
evidentiranja in selekcioniranja dgakov -
maturantov za izobraževanje na FSPN, saj smo
vendar kadrovsko politiko zastavili tako, da
imajo enako pomembno vlogo organizacge
združenega dela in šole.
Koordinacga glasil, biltenov hi drugih bi
bila bo^ša, če bi jih povezovali z lokalnimi
novinarskimi hišami. Odpravili bi lahko
današnjo modo: vsi vse neglede na kvaliteto, saj
vendar žalimo bralce s skladovnicami
neokusnih šal, novic. Obveščati in biti
obveščen je ustavna pravica n dolžnost, kar pa
ne pomeni, da ora vsaka najmanjša sredina že
imeti svoj časopis ali vsaj bilten, to ne pomeni,
da moramo delati kladovnice nekvalitetnih
zastarelih informacg, saj so nekateri sestavki
zaradi starosti že plesnivi oziroma zgodovina,
neaktualni in brez vrednosti.
Lokalna sodstva javnera obveščanja
omogočajo pravočasen pretok informacij iz
sredin v sredine, so bolje poslušana in brana ter
zaradi tehnike in casa izhajanja ^udem
koristijo pri sakodnevnem delu, odločanju,
ustvarjanju. .
Mladi bi lahko imeli v lokalnili časopisih
svojo stran, kar bi ne ovzročalo posebnih
tiskarskih stroškov, informacge o mladih pa bi
tako ne pritekale samo med mlade.
Ustanovitelj lokahiih sredstev javnega
obveščanja so bičajno občinske konference
SZDL, naša najštevihiejša organizacija kamor
sodimo tudi mladi. Zato je naloga mladih, da
sodelujemo pri vsebini lokalnih medgev. Zlasti
bi lahko občinrici centri za obveščanje in
propagando pripravljali oddaje o mladih, v
časopisih objavljali sestavke o mladih, pisali o
problemili in težavah mlade generacge, njenih
uspehih, saj novinarji pogosto niso več aktivni
v mladinskih vrstah, kar je vzrok za ne preveč
objektivne in netočne informacge. Nujno pa je,
da so v zdajateljsko programskih svet^
zastopani tudi mladi.
Novinarske šole so pravzaprav dolgotri^en
proces, saj je novinarski posel se prej kot
enostaven. Prav zato velja mlade „copovce',
izobraževati pri novinarskih hišah, kjer bi lahko
opravljali počitniško prakso tudi tisti, ki ne
študirajo na FSPN, zlasti pa bi se seznanili s
težavami in delom novinarjev, novinarskih hiš,
radpkih postaj, novinarji pa bi tako laže
ugotavljali ali bi ^sameznike veljalo
izobraževati, štipendirati in računati na njihovo
delo.
Z literarnimi prilogami (v Tedniku Domača
rast) se mladim dpirajo nove možnosti
objav^anja literarnih začetkov, predstavljanja
javnosti in podobno. Obeta se odUčno
sodelovanje med literarnimi, likovnimi
sekc^ami in sredstvi javnega obveščanja.
V sistemu obveščanja je potrebno marsikaj
:^remeniti. Odpraviti moramo ozko določene
funkcge, ki jih pripisujemo posameznikom kot
npr.: novinar — vir informacg, kar nikoli ni in
ne more biti res. Sleherni posameznik je
zadolžen za informiranje, naloga novinarja naj
bo, da to kar mi povemo zapiše. Tudi naloga
članov centra za obveščanje je podobna: o
tistem kar mladi povedo mora informirati
javnost se dotlej, dokler je sami ne znajo
informirati.
Nada Topobvec
Aktivna
rekreacija
v tovarni glinice in aluminija so že pred nekaj leti uvedh aktivno
rekreacgo za delavce, ki opravljajo te^a delovna opravila škodljiva
zdravju. Od začetka je bilo število tistih, ki so imeli pravico do
brezplačne aktwne rekreacge v Poreču, zelo skrčeno, pozneje pa se je
vsako leto to število povečevalo tako, da je sedaj že precej delovnih
opravil, kjer pride v poštev aktivna rekreacija. Na sindikalnih občnih
zborih v minulih letih je bilo vedno mnogo razprav o tem, daje potrebno
število teh delovnih opravil v TOZD zvišati, saj so mnogi delavci take
rekreacije še kako potrebni. No, po določenem času je prišlo že tako
daleč, da so v nekaterih oddelkih v TOZD zajeta vsa delovna opravila ter
imajo tako vsi delavci, možnost izkoristiti 10-dnevno akth^no rekreacno v
Poreču v času od 1. oktobra 1978 pa vse do vključno 31. marca 1979.
Do sem bi bilo vse lepo in prav in mnogi bi rekli „pa je le lepo urejeno z^
delavce v TGA". To je sicer delno tudi res, čeprav je še precej takih
delovnih opravil, ki bi prav tako morala biti zajeta v tej aktivni rekreacgi.
Pa se je zgodilo to, da precejšnje število delavcev, ki bi lahko koristih
lOi^evno aktivno rekreacijo ob moiju, le-to odklanja in se ne želi
prijaviti, čeprav niso prikrajšani pri osebnem dohodku. In kaj storiti
sedaj? Žalostno je namreč, da so med temi tudi taki, ki so na sindikahiih
letnih občnih zborih največ kritizirali to, da ni prav, da gredo le nekateri.
Zato je bil na 9. redni seji DS TOZD tovarne glinice podan predlog, da bi
naj šli na aktivno rekreacijo tudi ostali, ki še niso v seznamu vendar
delajo v tegih pogojih, saj je zares ^coda, da bi bili prostori v Poreču
neizkoriščeni le polovično.
France Meško
Rekreacija ob vodi
foto iCZorec
Družbena samozaščita
na vasi
v tednu požarne varnosti je bilo že veliko povedanega o družbeni
samozaščiti proti požarom. Ni odveč, da o nekaterih stvareh še spregovo-
rimo, zlasti o tistih, ki bi se jih morali predvsem zavedati naši občani, ki
živijo na vasi. Želim opozoriti zlasti na naslednje:
Električne inštalacije v gospodarskih poslopjih in hišah iz lesa, ki so
bile vgrajene pred 10 in več leti so marsikje že dotrajane, zlasti izolacijska
plast. Te inštalacije so navadno napeljane po tramih, kjer se rada nabira
pajčevina, nanjo se obeša slama in druge gorljive smeti. Pri morebitnem
kratkem stiku je to idealna možnost, da nastane požar. Pristojni organi bi
morali temu posvečati več skrbi, pogosteje bi morali preglejevati inštalacij-
ske naprave, kar bi brez dvoma pripomoglo k zmanjšanju požarov, ki so
jim vzrok kratek stik na napeljavi.
Sodobni razvoj, ki prinaša vrsto strojev v kmetijstvu in tudi v gospo-
dinjstvo, je vse bolj čutiti tudi na podeželju. Občani imajo določene koli-
čine goriva in tudi plina vedno v zalogi, žal pa pretežno v neprimernih in
proti požarom nezaščitenih prostorih. Manjkajo pa tudi potrebni protipo-
žarni pripomočki, ki bi jih lahko kmet ali gospodinja v primeru potrebe
uporabila. Ni namreč vseeno kako in s čim požar gasiš. Pristojni organi
posvečajo temu premalo pozornosti, malomaren odnos do tega pa imajo
občani sami. Prostori, kjer hranimo goriva in drugi hitro vnetljivi material
bi morali biti opremljeni s posodami, napolnjenimi s peskom in z ročnimi
gasilnimi aparati.
Zasebniki, ki gradijo nove hiše ali obnavljajo stare prav tako ne najde-
jo sredstev za nakup ročnih gasilnih aparatov. V dovoljenjih za gradnjo pa
tudi ni napisano, da bi novozgrajena zgradba morala biti obvezno oprem-
ljena z gasilnimi aparati. V družbenem sektorju je ta problem bolje rešen, v
zasebnem pa ne. Tudi gasilni aparat je treba po preteku roka trajanja
obnoviti.
Problemov glede zaščite pred požarom in glede opreme za gašenje
požarov je torej veliko in jih le počasi rešujemo. Občani se premalo zave-
dajo, da bi jim včasih razmeroma majhna sredstva zadostovala za to, da bi
preprečili požar in s tem ogromno škodo. Zanašanje samo na gasilce ni do-
volj, saj ti ne morejo ustvarjati čudežev. Posledice lastne nepazljivosti in
slabe protipožarne opreme so često zelo hude, bodimo budni, preprečuj-
mo, da ne bodo od nas terjale velike ,,davke"!
A. K.
Vaja v Zavrču
— foto 1. k.
KVIZ O DELOVANJU
SLOVENSKOGORIŠKE ČETE
Večkrat si na srečanjih med krajani različnih
KS obljubljamo, da se bomo povezali, se dopol-
njevali. Toda, ko nastopi priložnost za akcijo,
skrbno najdemo izgovor za nasprotno. Da pa
vedno le ni tako, nam dokazuje načrtana akcija
v slovenskogoriških KS.
Ena od osnovnih nalog mladine je nadalje-
vanje tradicij NOB, predvsem na domačem te-
renu. In prav lepo se ti dve dolžnosti lahko do-
polnjujeta. Ideja se je porodila v sredini septem-
bra. Komisija za idejnopolitično delo pri MA
,,Franc Kramberger" Rogoznica je pismeno po-
zvala vse OO Slovenskih goric v ptujski občini,
da sodelujejo na kvizu osvobodilni boji Sloven-
skogoriške—Lackove čete. Toda izmed šestih sta
se odzvali samo dve: Grajena in Trnovska vas.
Destrnik, Vitomarci, Juršinci in Polenšak so na
sodelovanje opozorili še enkrat, toda tudi tokrat
brez uspeha.
Na našem področju pa deluje tudi OZD, to je
Opekarna .Žabjak. Ker z njo že dolgo sodeluje-
mo in nam velikokrat pri delu tudi pomaga, je
nismo hoteli prezreti. Vabilu so se odzvali.
Končno smo dobili pet tekmovalnih ekip: OO
Trnovska vas, OO Grajena, MA ,,Franc Kram-
berger" Rogoznica, OZD Opekarna Žabjak in
osnovna šola Franca Osojnika iz KS Franc Osoj-
nik, kamor hodijo v šolo pionirji naše KS. S to
šolo tesno sodelujemo pri oblikovanju kuhurnih
prireditev.
Tematsko je kviz razdeljen na tri dele:
1. Delovanje Slovenskogoriške čete. Živimo
na področju, ki je vsaj v naši zgodovini dalo ne-
kaj posnemanja vrednih junakov. To so Lacko,
Osojnik, Kramberger, Žnidarič s svojimi tesnimi
sodelavci Barčko, Megličevo, Kaučičevo. Kot
pobudniki so pri vseh plasteh ljudstva na Sloven-
skogoriškem območju vzbudili odpor, ki je
močno omogočil in nekajkrat tudi onemogočil
trdno in varno delovanje nemških diktatorjev in
njihovih pomagačev. Večina ljudi razen tistih
starejših, ki so bili neposredni udeleženci boja,
pa ve le to in samo to. Želimo, da se naša zgodo-
vina vedno bolj odkriva in ne nasprotno. To je
tudi naš dnevni namen. Vemo, kdo so bili
nemški prvaki, kdo so bili angleški boržuji, k
temu pa je nujno, da prištejemo še znanje o svo-
jem domačem kraju. Izhodišče za to temo je
knjižnica Vide Rojčeve Slovenskogoriška četa.
2.	Mladinsko gibanje zadnjega sistema in še
posebej X. kongres ZSMS. Pri tem smo zaobjeli
predvsem resolucijo in statut ZSMS ob X. kon-
gresu, strukturo OK in RK ZSMS, 20-letnico
uspešnega delovanja MDB. Gradivo za sodob-
nega mladinca je dosledno spremljanje dogod-
kov na našem področju. Strokovno nas lahko
izpopolni revija Mladina in predkongresno gra-
divo, ki ga je dobila vsaka OO iz OK ZSMS
Ptuj.
3.	Šport kot eden osnovnih dejavnikov člo-
vekovega telesnega in duševnega razvoja. To je
tema, ki se pojavlja na skoraj vsakem kvizu.
Mislim, da prav zato, ker je tako poznana in
vsakdanja. Zato pa tudi nekih konkretnejših
priprav ne more biti. Kdor se zavzeto zanima za
šport, mu je znanje več kot dovolj za uspeh.
Sedaj ob koncu oktobra, tečejo zadnje
priprave, da bo kviz organizacijsko in tehnično
dobro uspel. Na skupnem sestanku vseh sode-
lujočih smo se tudi časovno že opredelili. Prvi
krog tekmovanj bo v soboto, 4. novembra 1978
ob 18. uri v osnovni šoli v Trnovski vasi. Svoje
znanje bosta prvič preizkusili domača ekipa in
ekipa iz MA ,,Franc Kramberger". Naslednje
srečanje bo 11. novembra ob 16. uri v Združe-
nem domu na Grajeni. Takrat se bodo pomerile
še ostale tri ekipe. Finalno srečanje bo v Domu
Slovenskogoriške čete na Rogoznici 15. novem-
bra kot svečan prispevek k praznovanju letošnje-
ga 29. novembra.
Mislim, da bodo tekmovalci dobro priprav-
ljeni, da bodo pokazali zadovoljivo znanje. Zato
vas vabim vse, ki verjamete, da se ljudje do smrti
učimo, da z nami sodelujete. Priznanje za naše
delo bo tem večje, čim širši krog spremljevalcev
bo imelo.	. «
A. S.
Nerazdružljiva vez med
vojaki in ljudstvom
Ob dnevu JLA — 22. decembru bomo v ptuj-
ski občini pripravili vrsto priložnostnih priredi-
tev, proslav in drugih manifestacij ter športnih
in kulturnih srečanj med pripadniki JLA,
delovnimi ljudmi in občani. Za letošnje
prireditve lahko trdimo, da bodo prave
manifestacije povezanosti med armado in
ljudstvom. Letos se bodo v praznovanje prvič
vključili tudi prebivalci ormoške občine, saj je
sodelovanje z vojaki ptujske vojašnice že tradi-
cionalno in je v preteklosti doživelo veliko
spontanost, iskrenost in željo po ponovnih
srečanjih.
Koordinacijski odbor za prireditve ob dnevu
JLA pri občinski konferenci socialistične zveze
Ptuj se je pred dnevi že sestal na prvi seji. Za
predsednika odbora je bil izvoljen Zvone
Masten. Prve prireditve ob dnevu JLA bodo že
v mesecu novembru. Ostale se bodo zvrstile v
decembru. Program, ki je zelo obsežen, je
tokrat obogaten še z nekaterimi novimi
aktivnostmi. V občini pa tečejo močna
prizadevanja, da bi ob jubileju JLA svečano
odprli tudi novo avtomatsko 10-stezno strelišče,
katerega investitor je telesno-kulturna skupnost
Ptuj. Praznovanja dneva JLA se bodo v
letošnjem letu množičneje kot doslej udeležili
tudi pripadniki civilne zaščite iz delovnih
organizacij in krajevnih skupnosti. Osrednje
prireditve ob rojstvu naše armade bodo v
decembru. Poleg že utečenega srečanja obvezni-
kov pouka obrambe in zaščite iz srednjih šol.
svečane akademije, ki bo v gledališču; bo osred-
nja slovesnost v ptujski vojašnici. Tudi
najmlajši bodo svečano proslavili dan JLA.
Zbrali se bodo na priložnostnih srečanjih, na
katerih bodo sodelovali tudi borci, predstavniki
teritorialne obrambe, zveze rezervnih starešin,
mladine in drugi. Živo se bodo zanimali za
izkušnje narodnoosvobodilne borbe in tako
prispevali, da izročilo borbe še naprej živi med
nami, se ohranja in prenaša na nove rodove.
Svoje vtise pa bodo strnili v priložnostne spise
in likovna dela. Naj povemo, da se je
koordinacijski odbor odločil, da bi pionirji med
drugim tudi ustvarjali na temo ,,rojstni dan na-
še armade" in tako obogatili vsakoletno aktiv-
nost pisanja spisov na omenjeno temo. Najbolj-
še izdelke bodo razstavili v vojašnici in v
izložbenih oknih nekaterih trgovin.
V kratkem se bo koordinacijski odbor
ponovno sestal in tudi dorekel določena še
odprta vprašanja v zvezi s praznovanjem dneva
JLA. Takrat bo nekatere naloge tudi natančneje
opredelil.
Armada je zrastla iz ljudstva in je njena
neločljiva vez, njen praznik je tudi naš praznik,
zato nosimo obvezo, da njen jubilej čimbolj
svečano proslavimo.
MG
Solidarnostni
izpit na
prepihu
Pred kratkim smo pisali o določenih zastojih
pri solidarnostni akciji enodnevnega zaslužka za
odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijstvu
ptujske občine. Tokrat lahko zapišemo, da gre
akcija h koncu. Že čez 70 odstotkov zaposlenih v
občini se je odločilo prispevati enodnevni zaslu-
žek v solidarnostni sklad. Kljub navedenemu
podatku pa ne moremo biti zadovoljni s pote-
kom akcije. V nekaterih delovnih sredinah, ki so
že v dosedanjih podobnih akcijah zatajile, so
ponovno padli na solidarnostnem izpitu.
Vzrokov za takšno stanje je več. Večkrat je
slišati, da gre za premajhno informiranost. Reči
moramo, daje to prazen odgovor. Informacij je
bilo več kot dovolj. Že takoj v začetku seje po-
udarjalo, da bomo s pridobljenimi sredstvi ubla-
žili posledice v kmetijstvu občine tako na zaseb-
nem kot tudi družbenem sektorju. Ponekod si
napačno razlagajo, da bomo z zbranimi sredstvi
solidarnosti ,,pokrili izgubo v kmetijskem kom-
binatu" in podobno je slišati na zborih delavcev.
Ob takih in podobnih ,,izgovorih" je potrebno
analizirati tudi prisotnost družbeno-politič:iih
organizacij, še posebno sindikata v akciji, ki smo
jo prevzeli vsi zaposleni v ptujski občini.
Zavedati se moramo, da bomo s solidarnost-
no akcijo zbrali le majhen delež sredstev za ubla-
žitev posledic po pozebi in toči; veliko večje
breme pa leži na prizadetih. Ponoviti je potrebno
tudi, da nihče ne bo dobil izplačila za škodo v
gotovini, temveč le v materialni obliki, v obliki
regresa. Iz republiških solidarnostnih sredstev
bodo dobili v krajih, prizadetih po toči za jesen-
sko setev prav tako regresirano pšenico; dobili
pa bodo tudi 1,32 dinarjev regresa za kg mineral-
nih gnojil. Se posebej je potrebno poudariti, da
si v občini prizadevamo, da bi pridobili iz repub-
liškega solidarnostnega sklada 7,84 odstotkov
sredstev, ki so bila v republiki zbrana za odpravo
posledic po pozebi in toči.
Ob ugotovitvi, da ponekod kasnijo s solidar-
nostno akcijo enodnevnega zaslužka, je občinski
štab za odpravo posledic po naravnih nesrečah
mnenja, da je potrebno z akcijo nadaljevati vse
dokler ne bo zabeležen 100-odstotni uspeh.
Povsod tam, kjer akcija ni bila najboljša, jo
je potrebno ponoviti in prikazati njene resnične
cilje, nastopiti brez ovinkarjenja in tako prispe-
vati k hitrejšemu odpravljanju posledic po
naravnih nesrečah v kmetijstvu.
MG
6-IZ NAŠIH KRAJEV
2. november 1978 -
TEDNIK
Složno v akcije
Vas Kungota bralcem ni neznana, saj se še prav gotovo spomnijo
složnih akcij, ki so jih vaščani izvedli. Lahko trdimo, da so bili izredno
marljivi in pri svojem delu in akcijah tudi uspešni. O tem pričajo asfalt,
cestna razsvet^ava, telefon, gramoziranje makadamskih cest in ostalo.
Seveda pa s tem njihovih akcij oziroma potreb še ni konec, avtobusna
postaja oz. postajališče, predvsem pa nujno potrebna studenec ali
cisterna, v kateri bi bilo dovolj vode ob morebitnih požarih, s^ sedaj
praktično nimajo od kje dobiti vode. To akcijo so že začeli, vendar je še
ni.so izvedli. Seveda bodo vaščani tudi v tej akciji, kije za njihov kraj več
kot nujna, ponovno složno stopih v akcijo.
France Meško
Dogovor ob gramoziranju
foto K. Zoreč
Devetdesetletniki
iz Obreza
Trije vaški očanci se na toplem jesenskem soncu grejejo in obujejeo
spomine na pretekla leta. Najstarejši devetdesetletni Andrej Krajnc (na
desni) je bil kmet - voznik, ki je za številno družino služil kruh s
prevažanjem lesa in drv iz gozdov na žage. Srednji, Matija Rakovec kmet
— kovmč st r devetinosedemdeset let, je služil kruh za šestčlansko
družino na nakovalu z podkovanjem kmečkih konj. V Gradcu seje izučil
podkovaškega poklica. Stahio obrt je imel 50 let in izučil osemi
pomočnikov - kovačev - podkovačev. Kot obrtnik - zasebnik uživa
sedaj malo pokojnino. Desni je bil kmet-tesar, Devetino sedemdesetletni
Anton Rajh se je poklica izučil v domači občini. Kot pomočnik je delal
največ po Hrvatski predvsem v Zagrebu. Svoj poklic je opravljal nad 50
let, največ sezonsko, in si tako pridobil večjo pokojnino. Vsi trije so še
nekako zdravi, dva bo^e, zadnji nekoliko manj. Želimo jim še mnogo
zdravih let!
F. Rakuša
Devetdesetletniki iz Obreža
foto R. Rakuša
NAČRTNEJŠA OBNOVA
ELEKTRIČNEGA OMREŽJA
Tehnični razvoj prinaša tudi na
podeželje vse več sodobnih
strojev, ki služgo v gospodinjstvu,
pomagajo pri delu itd. Vse te
stroje pa poganja električna
energija. Pri elektrifikaciji našega
podeželja je bilo omrege grajeno
predvsem za razsvet^avo, le malo
gospodarstev je imelo tudi
motorni priklop. Zaradi tega se
sed^ pojavna toliko večja potreba
po obnovi električnega omreg-a in
po gradnji novih transformator-
skih postaj, da novogradenj in
potreb po novih priklopih niti ne
omenjamo.
Pri uresničevanju teh nalog pa je
potrebno načrtno in koordinirano
delo med krajani, povezanimi v
krajevnih skupnostih in delavci v
Elektrogospodarstvu. Pri financi-
ranju obnove in gradnji trafo
postaj gre navadno sofinanciranje
pol : pol. Pri tem često nastaja
problem pravočasne izdaje lokacij-
skega in gradbenega dovoljenja in
druge dokurnentacije, ki je
potrebna za začetek gradnje.
O tem je tekla obširna razprava
na nedavnem posvetu predstavnic
kov krajevnih skupnosti ptujske
občine. Stališče posveta je bilo, da
je treba programe obnove električ-
nega o mre g a in gradnje novih
transformatorskih postaj trdno
vgraditi v plane razvoja krajevnih
skupnosti in jih uskladiti s plani
Elektro gospodarstva. Tako uskla-
jeno dek) bo tudi omogočalo
pravočasni začetek postopka za
pridobitev celotne dokumentacije
za gradnjo. Zahtevali so tudi, da
pristojni upravni organi ta
postopek čtmboM skrajšajo.
FF
Jamborski transformator
-foto
Iz vasi v delavsko industrijsko naselje
Zgornja Polskava v občini Slovenska Bistrica
je eden tistih krajev, ki so v zadnjih nekaj letih
zabeležili najhitrejši razvoj stanovanjske
izgradnje, predvsem na področju gradnje
zasebnih stanovanjskih hiš. Medtem, ko je bila
tu še pred manj kot desetimi leti majhna vas ob
glavni cesti med Mariborom in Slovensko
Bistrico, danes gradnja novih stanovanjskih hiš
tako hitro napreduje, da ji je že kar težko
slediti. Tisti, ki so tu živeli pred deset ali več
leti, bi se danes kar težko znašli. Tako hiter
razvoj dosega kr^ predvsem ob spoznanju, da
je potrebno za lepšo prihodnost veliko narediti
predvsem z lastnuni rokami. Vsako leto se je
povečalo število zaposlenih, predvsem v
mdustriji, kjer je dohodek za razliko od
kmetijstva, stabilnejši.
Največ prebivalcev Zgornje Polskave, ki je
tudi sredisče krajevne skupnosti, se vozi na
delo v Slovensko Bistrico. Predvsem v IMPOL.
Ni pa tudi majhno število tistih, ki so se
zaposlili v Mariboru.
Porast števila zaposlenih je dvignil tudi
zasebni tandard krajanov in s tem razširil
možnosti za izgradnjo novih domov. Ker je ob
tem prisotno tudi veliko razumevanje krajevne
skupnosti, so se skoraj vsi odločili zgraditi novi
dom v neposredni bližini starega. Vse več pa je
tudi takšnih, ki so ob ugodnih lokacijskih
možnostih pričeli v tem kraju graditi, čeprav so
iz Slovenske Bistrice pa tudi drugih območih
občine.
Hiter porast števila prebivalcev, ki je
spremljal stanovanjsko izgradnjo, je kraju
prinesel nove zahteve, od komunalnih, šolskih
kot tudi vzgojnovarstvenih potreb. Medtem, ko
jim je predvsem v zadnjih dveh letih že uspelo
zgraditi novo osnovno šolo in urediti oddelke
vrtca, so sedaj pred zaključkom priprav na
gradnjo prvega industrijskega obrata. Z TOZD
Eko, velenjskega rudarskega šolskega centra, so
se dogovorili, da bo ta v Zgornji Polskavi
zgradil svoj obrat za proizvodnjo pletenih
avtoelektričnih žic, pomožnih manjših delov
pohištva in drugih manjših kovinskih
polizdelkov. Začetna proizvodnja naj bi stekla
v zgradbi stare osnovne šole, ki jo bodo te dni
pričeli obnavljati. V začetku bo v njej dobilo
zaposlitev 65 krajanov. In kar je še posebej
pomembno, bodo delovna opravila namenjena
predvsem ženskam, ki v bistriški občini še
vedno občutijo pomanjkanje ustreznih
delovnih mest. Skupna investicija s krediti za
obratna sredstva bo veljala enajst milijonov
dinaijev, na pomoč pa bo s krediti priskočila
tudi kreditna banka Maribor enota Slovenska
Bi^rica.
Že sedaj pa načrtujejo, da bodo v prihodnje
zgradili v Zgornji Polskavi proizvodne hale,
kamor bodo preselili celotno proizvodnjo iz
Velenja.	V. Horvat
Nove hiše rastejo kot „gobe po degu".	„ ,
' "S i-' J	Posnetek: Viktor Horvat
V VSAKO VAS TELEFON
Znana so prizadevanja podjetja za PTT pro-
met Maribor, ki pokriva območje devetih občin,
da bi čimprej celotno območje prepredli s tele-
fonskim omrežjem, kar je še posebnega pomena
zlasti za odročne kraje. Te potrebe prav gotovo ni
treba posebej utemeljevati.
Akcija, ki jo je začelo podjetje za PTT
^promet Maribor ,,V vsako vas telefon" še ni
napravila bistvenih premikov, pomembno pa je,
da so že napravili analizo obstoječega stanja. Pri
tem so tudi ugotovili, da bi bilo potrebno
ustanoviti območne enote interesne skupnosti za
PTT promet za vsako občino posebej. Te
območne skupnosti bi potem tudi vodile kon-
kretno akcijo, da bi čimprej lahko vsaka vas na
območju občine dobila telefonsko povezavo.
Pri tem imajo posebno pomembno vlogo tudi
krajevne skupnosti, ki morajo to nalogo imeti
začrtano v svojih srednjeročnih planih, saj gre
tudi za sofinanciranje KS in posameznih kraja-
nov. Primeri nadvse uspešnega sodelovanja med
KS in podjetjem za PTT promet v ptujski občini
so zlasti v Cirkovcah, Majšperku, Dražencih in
Orešju; sicer pa na splošno velja ocena za ptuj-
sko občino, da uspešno sodeluje s podjetjem za
PTT promet.
To uspešno sodelovanje se odraža tudi v
načrtni obnovi telefonskih central v večjih krajih
na območju občine. Ob namestitvi avtomatskih
central se sprostijo tudi manjše centrale za 20 te-
lefonskih številk, ki jih lahko dobijo potem
manjše, bolj odročne pošte. Za prihodnje leto
načrtujejo namestitev avtomatske telefonske
centrale še v Dornavi, kjer je krajevna skupnost
že zagotovila prostor. Za naprej pa načrtujejo
namestitev telefonske centrale do 400 številk v
Kidričevem, seveda, če bo na razpolago potreben
prostor.
Problem zase je ,,telefoniada" v Ptuju, ki se
izredno hitro širi in je vprašanje, kako dolgo bo
zadostovala sedanja centrala, saj so samo v zad-
njem času odprli čez 200 novih telefonskih šte-
vilk, zato bo treba misliti že sedaj, kako bomo
reševali problem čez nekaj let. Pereče je tudi
vprašanje javnih govorilnic, ki bi jih v Ptuju
potrebovali najmanj šest, zaenkrat pa imamo
samo eno na pošti. V kratkem bo odprta druga
na avtobusni postaji, za naprej pa načrtujejo še
po eno pri ptujski bolnišnici, na Bregu, v Kidri-
čevem in v Majšperku. Pri tem je treba upošte-
vati dolgi dobavni rok, saj dobavitelj javnih go-
vorilnic ne zmore vseh naročil. Tudi pri tem je
nujno potrebno sofinanciranje krajanov oziro-
ma krajevnih skupnosti.
Velja še poudariti, da PTT tudi združuje
sredstva za solidarnost za sofinanciranje telefon-
skega omrežja na manj razvitih območjih. To
možnost lahko in moramo v krajevnih skupno-
stih, ki spadajo med manj razvite, to je območje
Haloz od Studenic in Laporja do Zavrča ter
območje Slovenskih goric, ki spada k ptujski
občini in celotno območje občine Ormož, kar
najbolj izkoristiti.
Na posvetu predstavnikov krajevnih skup-
nosti ptujske občine, ki je bil v petek, 27. okto-
bra, so se dogovorili, da bi se predstavniki KS
čimprej sestali s predstavniki podjetja za PTT
promet in drugih pristojnih dejavnikov v občini
ter se dogovorili o oblikovanju območne enote
interesne skupnosti, obenem pa bi se dogovorili
za prednostni red obnove in širitve telefonskega
omrežja, ker vemo, da vsega naenkrat ni moč
urediti.
FF
Iz telefonske centrale
RAZKOŠJE CVETJA IN
SPOMINOV NA PRETEKLOST
Za nami je 1. november Dan mrtvih,
pokopališča pa so oživela že mnogo pred tem.
Na grobove svojcev in znancev so prihajali tisti,
ki so še pred nekaj dnevi, meseci, ali leti delili
skupaj lepo in težko, danes pa jih ločuje temna
in prazna pot, po kateri prej ali slej gre vsako
živo bitje.
Smrt, ta najbolj nezaželjena, pa vendar ved-
no prisotna beseda, nas prav na ta dan, 1.
novembra, v spominih povezuje s tistimi, ki jih
že dolgo ni med nami, ostala pa so njihova
dela, včasih skromna, drugič bogatejša, vedno
pa visoko cenjena od tistih, ki jih sprejemamo.
bogatimo, da bi jih, ko bo zato prišel čas,
predali svojim najdražjim ali družbi.
Dan mrtvih je trenutek, ko se zberemo ob
grobovih svojcev in prijateljev, da jim še enkrat
izkažemo čast in zahvalo za vse kar so storili,
dobrega, če pa je bilo kdaj kaj slabega,
poskušamo na ta dan potisniti v ozadje ali kar v
pozabo.
Veliko število grobov na pokopališči"- v obči-
ni Slovenski Bistrici je te dni bilo urejenih in v
pričako' anju praznika.
Se na nekaj, za I. november nič kaj
vzpodbuden podatek ali spoznanje, moramo
opozoriti. Z vsakim letom postajajo tudi
pokopališča kraj, kjer poskušamo dvigovati
svojo vrednost. Preprosto, želimo se pokazati
pred znanci in drugimi kako smo bogati, kako
lahko za six)menik namenimo težke milijone,
drugi pa komaj nekaj sto tisočakov. Čeprav
število takšnih z vsakim letom raste, je sreča, da
jih je še vedno malo v primerjavi z ostalimi,
katerih spoštovanje do umrlih je kljub
skromnejšemu grobu veliko večje.
Te dni so tudi učenci pridno odhajah na
grobove padlih borcev in ljudi, ki so nam v
preteklosti gradili našo sedanjost ali obUkovali
svet bogate kulturne dediščine. Grobovi so
postali cvetlične gredice, ob njih pa so obujah
spomine na velikane naše zgodovine, borce
NOB, ki so daii svoja življenja za naš lepši
danes in jutri.
Besedilo in posnetek:
• iktor Horvat
V mnogih krajih član! mladinskih organizacij ali učenci osnovnih šol poskrbuo, da so poti očiščene
in posipane z gramozom.
Za javno
razsvetljavo
bo le en
vzdrževalec
Elektro gospodarstvo Maribor TOZD Ptuj se
sicer ukvaija predvsem z razdeljevanjem
električne energije, javna razsvetljava pa spada
med komunalne dejavnvnosti, kljub temu je že
leta 1969 poslalo vsem krajevnim skupnostim
ponudbo, da bi v celoti prevzelo v vzdrževanje
cestno razsvetljavo.
Na ponudbo se je takrat odzvala le KS Ptuj,
ostale KS, ki imajo na svojem območju cestno
razsvet^avo pa so želele obdržati vzdrževanje v
svojih rokah. Sedaj, ko je večina naprav
dotrajanih pa želijo javno razsvetljavo predati v
vzdrževanje Elektro gospodarstvu, ti pa so
priprav^eni prevzeti le tedaj, če bodo naprave
obnov^ene. Vendar se smatra, da je javna
razsvetljava posebnega družbenega pomena,
zato mora imeti na območju celotne občine Ic
enega vzdrževalca. To bo že v letu 1979
urejeno s posebnim predpisom, prav tako tudi
viri financiranja.
FF
TEDNIK ~ "ovember 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Preobrazba šolstva - naloga nas vseh
Na nedavnem posvetu treh Medobčinskih
svetov ZKS za Podravje, Pomuije in Koroško je
bUo rečeno, da se v omenjenih regijah, čeprav
to k^ub temu ne moremo reči za vse občine, v
razprave o usmerjenem izobraževanju ne
vk^učujejo ost^e družbenopolitične
organizacge, združeno delo, interesne
skupnosti in predvsem mladina. Marsikje stoje
ob strani tudi prosvetni delavci, ki zavestno
zavračajo preobrazbo šolstva v naši republiki,
čeprav bi morah biti prvi, ki bi si zanjo morali
prizadevati.
„Na temenu dosedanjih spoznanj ter
strokovnih rešitev za reformo vzgoje in
izobraževanja za delo je treba takoj začeti z
uvajanjem programskih zasnov usmerjenega
izobraževanja zlasti v dosedanje poklicne šole
ter gimnazje ..." smo zapisah v resolucijo 8.
kongresa ZKS. Čeprav trenutno izgleda, da
akcija preobrazbe solstva miruje, pa temu ni
tako, je dejal Emil Roje, izvršni sekretar CK
ZKS, ko je govoril o nalogah komunistov na
področju preobrazbe vzgoje in izobraževanja.
Res pa je, da je potrebno v tem trenutku
vključiti v javno razpravo celotno združeno
delo, posebej pa DPO, SIS in učitelje. Dejstvo
je, da zastavljenega ci^a ne bomo uresničili
naenkrat, temveč postopoma, v okviru
finančnih, prostorskih in kadrovskih
zmožnosti. Mnoge dileme smo že razjasnili,
določena vprašanja dorekli - o njih pa se mora
izreči tudi združeno delo. Zato ie potrebno v
občinah organizirati posvete ali razprave o
konceptu usmeijenega izobraževanja in
ugotoviti, kje bo moč v šolskem letu
1979-1980 uvesti skupno izobraževalno
osnovo. To je odvisno predvsem od kadrov -
vemo, da kadrovdca zasedba po strokovnosti
n^bo^ šepa prav v poklicnih šolah, medtem ko
je v gimnazgah običajno na visoki ravni. Zato
je potrebno razmisliti in se dogovoriti za
tesnejše sodelovanje učiteljev in posvetiti
kadrovanju vso pozornost.
Urediti je potrebno tudi vprašanje gimnazij,
saj vemo, da programi visokih in višjih šol
temeljijo na programih izobraževanja v
gimnazgah in so taJco nehote prav gimnazge
postale neke vrste »priprav^alnice" za nadalnje
šolanje. Preoblikovanje gimnazij mora biti
povezano z izobraževalno kadrovskimi
potrebami združenega dela in odvisno od
zahtevnosti posameznih pokUcev. Gimnazge
morajo dajati tudi ustrezno politehnično
usmeijeno praktično znanje, ki je potrebno za
vk^učitev v delo in delovne procese.
Tako kot je potrebno povezati
izobraževanje in združeno delo, je potrebno
povezati tudi srednje in visoko šolstvo, vse z
namenom, skrajšati čas študija in doseči
učinkovito izobraževanje.
Očitno je, da prosvetni delavci čakajo na
združeno delo in obratno. Vendar je nesporno,
da je naloga prosvetnih delavcev pripraviti
predtoge, ki jih naj združeno delo obravnava,
sprejme ali zavrne. Dejstvo pa je tudi, da je
potrebno delati z roko v roki - nihče ne sme
stati ob strani in čakati na dokončne rešitve.
Tako kot združeno delo in prosvetni delavci se
morajo v oblikovanje konceptov vk^učiti tudi
starši in mladina.
Poleg tega, da namenimo pozornost
oblikovanju konceptov, programov
izobraževanja, ne smemo pozabiti na
samoupravno organiziranost šolstva, na
oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti
z enotami, v katerih se morajo izoblikovati
skupni izobraževalni in kadrovski interesi za
potrebe združenega dela. Uskl^evanje potreb
uporabnikov z možnostmi izvajalcev mora
postati temelj za samoupravno združevanje
dela in sredstev v svobodni menjavi dela prek in
v posebnih izobraževalnih skupnostih. N.D.
Zgodovinsko društvo ponovno med nami
Po nekaj letnem molku je
ponovno pričelo z aktivnim delom
zgodovinsko društvo Ptuj in
Ormož. Zgodovinsko društvo
nadaljuje delo muzejskega društ-
va, ki prav v letošnjem letu slavi
85-obletnico svojega dela. 13.
oktober 1956 je vpisan v
dokumente kot dan, ko se je
muzejsko društvo preimenovalo v
zgodovinsko društvo. Ob tem pa
ni šlo samo za spremembo imena,
temveč tudi za vsebino dela.
Zavedajoč se pomembnosti dela
zgodovinskega društva, so
zainteresirani ponovno postavili
temelje za njegovo delova.nje. V
začetku meseca oktobra je bil
izreden občni zbor društva, na
katerem je bila za predsednico
društva izvoljena Truda Burjan,
učiteljica z osnovne šole Tone
Žnidarič v Ptuju.
Pred dnevi smo jo obiskali in se
zlasti zanimali za nadaljnje
aktivnosti društva. Najprej smo ji
zastavili vprašanje glede razlike
med delom muzejskega in
zgodovinskega društva.
,,Delokrog nalog muzejskega
društva je zgolj upravljanje in
vodenje zbirk, ki pa z ustanovitvi-
jo muzeja izgubi svojo vlogo.
Zgodovinsko društvo ima širše
področje dela. Zadolženo je za
proučevanje lokalne zgodovine,
povezovanje zgodovinarjev in
pomaga pri zbiranju in ohranjeva-
nju muzejskega gradiva," je
odgovorila Truda Burjan.
Zanimanje za delo zgodovinske-
ga društva je izredno veliko.
Kdo lahko postane član
zgodovinskega društva?
,,Zgodovinsko društvo je
strokovna organizacija
zgodovinarjev in ljubiteljev
zgodovine. To pomeni, da lahko
postane član zgodovinskega društ-
va vsak, ki to želi. Zgodovinsko
društvo prav sedaj, ko je ponovno
pričelo z delom, pričakuje novih
moči. Zato želi, da se mu
priključijo vsi, ki so bili že aktivni
člani društva in tudi ostali. Prijavo
za včlanjenje je mogoče oddati v
zgodovinskem arhivu v Ptuju."
Društvo bo še v tekočem obdob-
ju pripravilo določene aktivnosti,
ki so zastavljene v programu dela
do konca leta.
Kakšne programske naloge ima-
te v načrtu?
,,Zgodovinsko društvo daje
predvsem pobude za zbiranje,
ohranjevanje in varstvo zgodovin-
skih, arheoloških, umetnostnih in
etnoloških ostalin. V letošnjem le-
tu praznujemo pomembne jubileje:
35-obletnico kočevskega zbora, 35-
obletnico AVNOJ-a, Ptujčani pa
50-obletnico ustanovitve partijske
celice v železniških delavnicah in
obletnico smrti dr. Jožeta Potrča,
zdravnika iz Ptuja, ki je ustanovi-
telj prve partijske celice. Na te
pomnike se bomo spomnili ob
praznovanju dneva republike.
Ptujska zgodovina zavzema v
Sloveniji eno najpomembnejših'
mest v lokalnem zgodovinopisju.
Številni znanstveniki in taki, ki so
proučevali zgodovino iz ljubezni,
so bili zaslužni za zbiranje in
zavarovanje spomeniškega gradiva
že od Simona Povodna dalje
(1753-1841). Ta je dal vzidati
rimske kamne na ptujskem mest-
nem stolpu že leta 1830. Tako smo
v program dela vključili tudi nalo-
go najti spominsko ploščo tega
zaslužnega moža in jo ohraniti do
takrat, ko bo stavba, na katero je
bila vzidana, ponovno urejena.
Že tri tisoč let je stara človeška
naselbina v današnjem Ptuju in
njegovi neposredni okolici. Ptuj je
pomembno zgodovinsko mesto, ki
je ohranilo arheološka pričevanja
od najstarejših prazgodovinskih
dob do ostankov antičnega in
srednjeveškega izvora. Ptuj je
mesto muzej. Splošna značilnost
zgodovinskega razvoja mesta
postavlja Ptuj med spomeniško
varstveno najbolj zanimiva
področja. Ena izmed naših nalog
je tudi, da bomo skupaj z zavo-
dom za spomeniško varstvo in
Komunalnim podjetjem Ptuj
uredili pri vsakem zgodovinskem
objektu tablico s kratkim opisom.
Tako se bomo mi in tuji
obiskovalci lažje znašli v
zgodovinskem okolju."
Kaj pa načrtujete v prihodnjem
letu?
,,V prihodnjem letu bo naše
društvo pobudnik in strokovni
vodja kviza, posvečenega 60-
obletnici ZK Jugoslavije; ob 60-
obletnici Prekmurske republike pa
bomo organizirali predavanje in ga
povezali s strokovnim izletom v
PrekmuTje in Porabje. Prav tako
bomo pripravili več predavanj iz
lokalne zgodovine, na katere pa
bomo povabili tudi delovne ljudi.
Razmišljamo tudi o organizaciji
kviza iz starejše ptujske zgodovine
in da bi v okviru društva razvili tu-
di več namensko sekcijsko dejav-
nost: za arheologijo, numizmatiko
in drugo. Predlagamo tudi, da bi v
zazidalni načrt Rabeljčja vas—za-
hod vključili postavitev odlitkov
arheoloških najdb, ki bi tako bili
razstavljeni v naravnem okolju in
vsem na vpogled. To bomo
poskušali urediti skupaj s
samoupravno stanovanjsko
skupnostjo Ptuj", je zaključila
Truda Burjan.
,,Naloga nas vseh je, da ohrani-
mo bodočim rodovom bogato
duhovno in materialno kulturo,
zato v društvu pričakujemo, da se
nam bo v kratkem priključilo še
več zgodovinarjev in ljubiteljev
zgodovine," je sklenila najin
pogovor Truda Brujan.
Pripravila: MG
Truda Burjan
VIDA ROJIC
]UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(71. nadaljevanje)
OSVOBODILNA FRONTA V PTUJSKEM PREDELU SLOVENSKIH
GORIC IN V PTUJU
Spoznali smo, da se je Osvobodilna fronta zasidrala leta 1943 v Slo-
venskih goricah ljutomerskega in mariborskega okrožja; že spomladi v lju-
tomerskem, jeseni pa v mariborskem. V srednjem delu Slovenskih goric, ki
je spadal pod ptujsko okrožje pa so tu pa tam delovali le zaupniki, ki smo
jih spoznali v prejšnjih nadaljevanjih tega sestavka. Spoznali smo tudi, da
so aktivisti v zahodnem delu Slovenskih goric ob koncu leta 1943 povezali
več prebivalcev iz ptujskega območja Slovenskih goric v osvobodilni boj.
Da osvobodilni boj ni pognal
leta 1943 v ptujskem območju Slo-
venskih goric večjih korenin, je ra-
zumljivo spričo velikega nasilja
okupatorja v tem predelu leta 1942.
Z njim je razredčil vrste upornikov
in sprožil preplah med ljudstvom.
OF V PTUJU
Tudi v samem Ptuju so se leta
i942 močno razredčile vrste OF za-
radi okupatorjevega nasilja. Ven-
dar so nekatera uporniška žarišča
še živela in se leta 1943 okrepila.
Močna je bila postojanka na
uradu za delo, ki je delovala od leta
1941. Franc Belšak-Tone, študent,
ki je bil leta 1942 zaposlen na uradi
z< delo in je vzdrževal stik s ptuj
skim okrožnim komitbjem K? , je
n-;orai marca '943 v nemško voj-
sko, od koder pa je junija pobegnil v Drugi pohorski bataljon.
Tam je naletel na študenta Milka Goloba-Jožka iz Zlatoličja na
Dravskem polju. Oba sta vzdrževala stike s Ptujem prek Ide Zadravec-Na-
de iz Male Nedelje, ki se je leta 1943 zaposlila na uradu za delo. Na uradu
za delo se je na koncu leta 1942 zaposlil tudi študent Tone Magdič iz Ljuto-
mera, ki je vzdrževal stike z OF v ljutomerskem okrožju.
Inž. Egon Zoreč, tudi zaposlen na uradu za delo, je navedel v svojih
spominih, da so delali tedaj za OF tam zaposleni Tone Magdič, Slavica Po-
lanec, Ida Zadravec, Helena Kocmut, Dragica Lešnik, Miha Kolarič, Anica
Gorjanc, Stane Fabjan, Jože Knez in še več drugih.
Drugo pomembno oporišče OF je bilo leta 1943 v Ptuju pri Frančeku
Zorčiču, ki je opravljal delo v pisarni v Trstenjakovi ulici štev. 2, kjer je
bila zaloga piva in kjer je Franček tudi stanoval.
Iz leta 1942 nam je znana Frančekova povezava z Osojnikom, ki sta
bila bratranca. Leta 1943 so se pri Frančeku zbirali uporniki: Marko
Strelec-Grom, bivši podoficir JV, Jože Rašl-Pento, prometnik, Janez
Korošec, pek in Leopold Košenina, uslužbenec. Skupino je vodil Grom,
njena kurirja pa sta bila Franc Kostanjevec-Peter in Nežika Golob (Solar-
jeva) iz Zlatoličja. Zorčič je prejemal pošto in jo predajal kurirjem. Vsi so
pridobivali znance za OF. Grom je močno razširil mrežo OF po Dravskem
polju. Zorčič je bil povezan prek svojega svaka Jakoba Bazelja z okrožnim
odborom OF-revirji s sedežem v Zagorju. Tja je pošiljal potrebščine za
partizane in tudi zbrani denar. Med potrebščinami omenja Žorčič v svojih
spominih: žeblje za podkovanje konj, brivske aparate, gumbe za partizan-
ske uniforme, ure za kurirje, cigarete, tobak, koče in živež. Od Zorčiča so
pošiljali tudi pakete taboriščnikom.
Leta 1943 je šofer poštnega avtobusa, Dušan Korenjak-Brluga, ki
vozil iz Ptuja čez Slovenske gorice v Maribor, prenašal zdravniške potreb-
ščine in drugo blago za partizane. Zdravila in tudi orožje je prinašala za
partizane z Dunaja v Ptuj študentka kemije Jožica Zorčič. V ptujski bolniš-
nici pa sta dajala zdravniške potrebščine sestri Flora in Erika, ki ju že po-
znamo iz leta 1942 kot sodelavki OF. Zdravniške potrebščine so iz bolniš-
nice odnašali Milan Vrabič, Rudi Luter, Milica Vučakova in še nekateri.
Ivan Fečur, zaposlen v galanterijski trgovini Snoj-Urbančič, povezan z
OF že leta 1942, ko so ga zaprli za nekaj dni, je po zaporu nadaljeval z de-
lom. V Mlinšah pri Zagorju je imel svoje dekle, Prašnikarjevo, povezano s
Hedko Hribarjevo, ki je vzdrževala stike s partizani. Po tej zvezi so priha-
jale zbrane potrebščine iz Ptuja v partizane. Hedka je izročala za Fečurja
tudi partizanski tisk, ki ga je razpečeval med ptujskimi znanci. Med njimi
so bili Konrad I ah, skladiščnik na železniški postaji, Stane Sprah in
Stanko Gerlevc na vodni upravi, trgovska pomočnica Irma JoŠt drugi,
ki so zbirali za partizane. Fečur je b povezan tudi z Ivanom Spacar -nor'
iz Štor. pacapan je dobival Pt 'u navodila za delo v OF v Storal..
Jeseni so ustanovili v Budini pri Ptuju odbor OF, ki ga je vodil gostil-
ničar Tone Kuhar, člani pa so bili: kmet Marko Obran; Marko Peklar,
zaposlen na vodni upravi; Jože Ficko, trgovski pomočnik; Katica Kojc,
šiviljska pomočnica in Zofija Avguštin, natakarica. Marko Peklar je bil
povezan z bivšim šolskim upraviteljem Ivom Jančičem, zaposlenim med
vojno na vodni upravi. Tudi Jančičeva žena ter njena sestra Angela Lovrec,
trgovska pomočnica, sta delovali v osvobodilnem gibanju.
Z osvobodilnim gibanjem je bilo povezanih leta 1943 še več Ptujča-
nov, ki smo jih spoznali pri delu leta 1942 in jih tedaj ni odkril okupator.
Iz urada za delo so odšli v partizane in med terence OF poleg Franca
Belšaka še Ida Zadravec-Nada, Miha Kolarič-Kostja, Mekina Kogelnik-
Dušana, Hilda Podgoršek, Stane Fabjan, Egon Zoreč in Tone Magdič. V
osvobodilnem boju sta padla BelŠak in Magdič.
Nadaljevanje prihodnjič
Milko Goiob-Jožko, študent h
toličja je prispel iz Pohorske^« au-
reda 1. novembra 1943 v ptujsko
okrožje in se je nato večkrat mudil
v Slovenskih goricah
Fianc Belšak-Tone, študent Iz Mu-
retinc, je vodil I. 1942 in do marca
1943 OF na uradu za delo v Ptuju,
nato je moral v nemško vojsko, od-
koder je pobegnil v partizane. Od
novembra 1943 je bil organizator
OF v ptujskem okrožju. Padel 4. 2.
1945 v Gorišnici.
Marko Strelec-Grom, roj. 1904 v
Markovclh, bivši podoficir JV, or-
ganizator OF v Ptuju in na Drav-
skem polju leta 1943 in 1944. Nem-
ci so ga ujeli decembra 1944, umrl
je v taborišču
Mala Borštnikova
srečanja
Prebivalci občine Slovenska Bistrica so se letos uspešno vključili v
prireditve Borštnikovih srečanj. Pripravili so lastni program prireditev.
Mala Borštnikova srečanja so v bistriški občini trajala od 20. do 27.
oktobra. V tem obdobju so na širokem območju bistriške občine gostova-
le številne dramske skupine.
Otvoritev letošnjega Malega Borštnikovega srečanja v občini Sloven-
ska Bistrica je bila v petek 20. oktobra zvečer v domu kulture. Dramska
skupina DPD Svoboda Slovenska Bistrica je izvedla recital posvečen
stoletnici rojstva Otona Župančiča. Naslov recitala je ,,Podaj mi
roko—pesem", režiral pa ga je profesor Janko Car.
Med Malimi Borštnikovimi srečanji so v raznih krajih bistriške
občine izvedli skupno 12 gledaliških del, med njimi tudi Mrožek,
Komedija, Na odprtem morju — črna noč, in druge. Med gostujočimi so
bili tudi Partizansko gledališče iz Maribora in Prešernovo gledališče iz
Kranja. Letošnja srečanja sta organizirala Izvršni odbor mariborskih
Borštnikovih sr^anj in kulturna skupnost občine Slovenska Bistrica.
V	času srečanj so bile Številne prireditve tudi na osnovnih šolah ter
ure pravljic /a najmlajše v vrtcih.	Viktor Horvat
NENADNO SLOVO OD SLAVE
RAKOVE
V	soboto, 28, oktobra se je v Ptuju nenadoma razširila žalostna vest,
da je na svojem domu v Senezcih 28 pri Veliki Nedelji v 52. letu starosti
nenadoma preminila pisateljica Slava Rakova. Vsi, ki se spominjate mene
prve knjige Ali sem ga res ubila, takoj za tem še druge z naslovom Soba
184 in tretje v kateri se je izpovedala do konca z naslovom
Zaznamovana, gotovo ne veste, da jih je napisala težka okorna roka
preproste kmečke žene.
Razen tega je bila aktivna v krajevni skupnosti v kateri je živela od
otroštva. Bila je tajnica gasilskega društva Senežci. tajnica krajevnega
odbora rdečega križa ter pobudnik številnih poUtičnin in delovnih akcij v
domačem kraju. Domačini pravijo, da brez nje danes ne bi imeh v
Senežcih asfalta, niti ne mostu čez potok, pa gasilskega avtomobila in
črpalke ne bi bilo brez nje in njenega „Hanzeka , kot je pravila svojemu
kolesu z motorjem.
Danes je ni več^ v nedeljo 29. oktobra so jo položili v domačo
zemljo na pokopališču v Veliki Nedelji. Slave ni, pravijo domačini, a
ostalo je njeno delo - plod njene nesebične požrtvovamosti, ostale so
knjige, članki, številne pogodbe in oporoke, ki jih je sestavljala
vascanom.
- OM
Po končanem delu na kmetiji je, čeprav utrujena, Slava Rako^
vsak večer sedla za pisalni stroj in pisala. Veliko dobrega je
storila ...	— foto M. Ozmec
Repriza Finžgarjeve Lucije
Ptujsko gledališko občinstvo si bo lahko ta petek, to je jutri ob 19.
uri in 30 mmut ogledalo reprizo izredno uspefe ljudske igre LUCIJA
prirejeno po Finžgarjevi povesti STRICI,
Kot nam poročajo, bodo vstopnice v predprodaji danes od 15. do
17. ure in jutri eno uro pred predstavo.
8-NAŠI DOPISNIKI
2. november 1978
TEDNIK
Ob tednu požarne
varnosti
Na praznovanja letošnjega Tedna požarne varnosti, ki je potekal
med 23. in 29. oktobrom, so se vsa gasilska društva na področju občine
Slovenska Bistrica pripravljala že mnogo prej.
Prve akcije so bile usmerjene v čiščenje domov in njihove okolice,
čiščenje orodja, opreme in vozil. Več prostovoljnih gasilskih društev pa je
že pred pričetkom Tedna požarne varnosti izvedlo manifestacije, na
katerih so prikazali svojo pripravljenost in usposobljenost za ukrepanje v
primeru požarov ali drugih elementarnih nesreč.
Z osrednjimi svečanostmi in akcijami so v občini pričeli v ponedeljek,
23. oktobra, ko so v domu PGD Slovenska Bistrica odprli večjo raztavo
gasilskega orodja, opreme, vozil pa tudi dosežkov in priznanj s tekmoval-
nih aktivnosti. To razstavo so si organizirano ogledali tudi učenci bistri-
ške kot tudi okoliških osnovnih šol.
Osrednji dogodek letošnjih praznovanj pa je bil v torek, 24. oktobra,
ko je občinska gasilska zveza pripravila veliko vajo, na kateri so
sodelovala vsa gasilska društva v občini kot tudi enote garnizona iz
Slovenske Bistrice. Požari so izbruhnili sočasno na kar treh območjih
mesta Slovenska Bistrica. Gasilci so dokazali, da so tako v pripravljenosti
kot tudi opremljenosti dorasli še tako zahtevni nalogi.
Vsa PGD v občini pa so v tednu požarne varnosti organizirala tudi
društvene manevre. V obliki posebnih razstav so občanom prikazali
opremo ter dosežene rezultate na raznih tekmovanjih in akcijah v okviru
občine in tudi republike.	Viktor Horvat
Zanimanje občanov za razstavljeno gasilsko opremo je vedno zelo veliko,
Se posebno kadar gre za dosežke v tehniki ga.šeiua
Klubi OZN na vse
osnovne šole
Pred kratkim sta občinska konferenca ZSMS Slovenska Bistrica in
mladina OZD IMPOL pripravila osrednjo občinsko prireditev v okviru
praznovanj Dneva OZN.
Osrednja prireditev je bila v sindikalnem domu delovnega kolektiva
IMPOL pod pokroviteljstvom ustanovitelja kluba OZN na področju bi-
striške občine, Miroslava Lešnika. Pomemben delež pri organizaciji
osrednje občinske svečanosti pa je prispeval tudi najuspešnejši klub v ob-
čini na osnovni šoli Pohorski odred v Slovenski Bistrici. Skupno deluje v
občini sedem klubov z blizu petsto člani.
Na osrednji svečanosti v IMPOLU, katere se je udeležilo večje število
članov klubov OZN kot tudi nekateri družbenopolitični celavci Impola in
občine, so osvetlili pomen in vlogo klubov in še posebno organizacije
OZN. Predavanje, katerega so spremljali z diapozitivi, je imel mentor
Miroslav Lešnik, ki je osvetlil tudi razvojno pot in dan^njo vlogo te or-
ganizacije.
Ob zaključku svečanosti so v sindikalni dvorani odprli posebno foto-
razstavo dosežkov te organizacije kot tudi nekatere njene znane voditelje.
Viktor Horvat
Pionirsko varčevanje
Naša banka posveča veliko pozornost pionirskemu varčevanju tako
iz družbeno-ekonomskega vidika kot tudi iz vzgojno-pedagoških ciljev.
Na področju ptujske občine je 29 osnovnih šol, od tega delujejo na
28 šolah pionirske hranilnice. Lansko leto oktobra je bila ustanovljena
tudi mladinska hranilnica v Srednješolskem zavodu Ptuj.
V	šolskem letu 1977/78 je obiskovalo osnovne šole okrog 8.425 učen-
cev, od tega je bilo vključenih v pionirsko varčevanje 5.580 učencev, kar
znaša 66,23 Vo. Največja privarčevana vsota je znašala 738.232.— dinar-
jev in sicer v mesecu maju; ob koncu šolskega leta je sicer stanje hranilnih
vlog PH padlo, kar pa je povsem razumljivo, saj ob koncu leta pionirji-
varčevalci dvigajo svoje prihranke za končne izlete.
Od leta 1976 poteka v okviru pionirskega varčevanja akcija ,,striček
Cvenk", ki vključuje 2.940 varčevalcev. Tekmovanje temelji na rednem
obisku pionirske hranilnice. Za vsak prvi obisk v mesecu dobi tekmovalec
praktično darilce, kot so npr. značke, nalepke, knjižni vstavki, razgledni-
ce ,,striček Cvenk", ipd.
Najvztrajnejši tekmovalci te igre so bili izžrebani in nagrajeni z
izletom.
Akcija ,,striček Cvenk" se v tem letu nadaljuje, vendar s to razliko,
da bodo izžrebanci nagrajeni z maskoto Cvenka.
V	okviru akcije ,,striček Cvenk" je potekalo lansko šolsko leto tudi
tekmovanje za izbor treh najboljših pionirskih hranilnic. Naslov so si
pridobile PH OS Sela, PH OS Vitomarci in PH OŠ Lovrenc na Dr. polju.
Posle v PH opravljajo učenci-delavci PH, katere pa nadzoruje in
vodi mentor.
Da so naše PH tako uspešne se moramo predvsem zahvaliti mentor-
jem, ki poleg svojega pedagoškega dela najdejo čas za delovanje v PH.
Naloga vseh pa je, da širimo in utrjujemo pionirsko varčevanje ter
tako še mladega člana dmžbe vzgojimo v varčnega državljana, da bo znal
koristno razpolagati s pridobljenim.	Danica STRELEC
KNJIGA. KIME JE PREVZELA
Bil je poletni dan, ko sem se s prijateljico razigrano
podila po zeleni travi. Topli sončni žarki so naju
premag^i, zato sva se počasi umaknili v senco, ki jo
je delala košata lipa. Tako so mi minevali počitniški
dnevi, zato nisem bila zadovoljna. Pridružili so se
nama prijatelji in poskušali smo odkriti kako novo
igro. Pravo veselje se je začelo, tedaj pa sem zagleda-
la očeta, ki je prihajal iz službe. Že od daleč sem
opazila, da nese nekaj v vrečki. ,,Kaj neki ima?
Mogoče pa mi je kaj kupil?" sem mislila. In res, še
več je bilo kot kakšni bonboni ali kaj podobnega. Iz-
ročil mi je vrečko in kar ostrmela sem, ko sem pote-
gnila iz vrečke knjigo. Končno sprememba! Da, to
knjigo moram prebrati, saj je v njej gotovo mnogo
zanimivih in resničnih stvari. Naslov knjige je bil Se-
dem krst za Ronkarjevo družino, napisal pa jo je Jo-
že Vidic.
Ločila sem se od prijateljev, čeprav so me klicali,
naj ostanem še naprej v njihovi družbi. S knjigo sem
odhitela v sobo, sedla za mizo in začela brati. Tako
sem se zatopila v branje, da nisem slišala klicev star-
šev. Knjiga pripoveduje o času, ko je našo domovino
mendral sovražnik. V srcu sem začutila žalost. Koliko
so morali ljudje prestati, koliko je bilo po nedolžnem
umorjenih, kako so jih mučiU...
Ko sem knjigo prebrala, sem si zaželela, da bi atek
še večkrat prinesel take knjige. Knjiga Sedem krst za
Ronkarjevo družino mi bo ostala v spominu kot opo-
min, da ne smem nikoli pozabiti ljudi, ki so umrli za
svobodo.
Dragica Rajner, 6.b
05 Anica Cernej Makole
obCinsko tkkmovanjl v
no(iomf.ll
V	nedeljo smo se zbrali pri kape-
tanu N. K. Rogoznica. S kolesi smo
se odpeljali v Podvince. Tam je bilo
dosti moštev. Slekli smo se v telo-
vadke in se začeli segrevati. Potem
smo žrebali, kdo bo s kom igral.
Igrali smo z domačini iz Podvinc.
Sodnik je zapiskal, igra se je začela.
Podajali smo si žogo do gola nato
sem dobil žogo. Udaril sem, močan
udarec je končal v prečki. Ploskali
so mi, toda kaj nam pomaga, ko pa
ni bil gol. Potem so napadali nas-
protniki. Naša obramba je popu-
stila in dobili smo gol. Zdaj je bil
rezultat 1:0 v korist Podvinc. Po-
tem je nekdo od nas prijel žogo in
bila je enajstmetrovka. Bil je gol,
zdaj je bil rezultat že 2:0 v korist
Podvinc. Kmalu je bilo konec tek-
me. Zgubili smo. Nismo se jezili.
Bili pa smo jezni na sodnika. Kape-
tan našega moštva je rekel grdo be-
sedo kapetanu iz Podvinc. Skoraj
smo se stepli. Odšli smo domov.
Zdaj spet treniramo in upamo, da
bomo drugič zmagali.
Kristijan Kovač,
0§ Tone Znidarič
razstava gob
V	Jugoslaviji imamo raznovrstne
razstave: razstava mlečnih izdel-
kov, oblačil, obutev, gob . . . Vse
razstave nas nekaj nauče. Tako je
bila tudi letos na naši šoli razstava
gob. Vodila sta jo tovariš Bojan
Kmecl in Mara Bertosi. V soboto 7.
oktobra 1978 je bila pokušnja gob.
V soboto in nedeljo je bila tudi
razstava gob. Učenci smo si razsta-
vo ogledah danes 9. oktobra 1978.
Razlagala nam je Mara Bertosi.
Tudi jaz sem nabirala gobe. Bilo
nas je deset deklic, vodil nas je to-
variš Bojan Kmecl. Razstava je bila
zelo lepa. V avli je bilo tudi nekaj
stavkov o gobah kot so: ,,Dober
gobar ne brca gob. Gobe so okras
gozda. Tudi goba je lahko morilka.
Gob ne pregrevamo ..."
V	nedeljo je bil na šoli tudi tova-
riš major. Učenci so se lahko
zraven njega slikah. Razstava je
bila zelo lepa, želim da bi bila še
večkrat kakšna razstava.
Marija Strmšek, 5/a,
0§ Poljčane
trgatev pri nas
Prišla je jesen. Pri nas se je zače-
la trgatev. V vinogradih so zapeli
klopotci. Otroci se veselimo trga-
tve. Tudi jaz se veselim trgatve. Pri
trgatvi se ljudje smejejo in pojejo
razne pesmi. Zvečer pa stiskajo
sladko grozdje.
Marica Zorko, OS Vitomarci
počitniški doživljaj
Moj očka je čebelar. Takrat, ko
gredo drugi na morje, je pri nas
največ dela. Večkrat sem med
počitnicami šla z njim k čebelam.
Toda vedno sem samo gledala, ka-
ko drugi delajo. Nekega večera pa
mi je očka obljubil, da bom šla na-
slednji dan z njim točit med. Mi re-
čemo žlajdrat. Mamica me je zgo-
daj zjutraj poklicala. Očka je imel
že vse naloženo v kombiju, kar smo
potrebovali. Točilo je najvažnejše
in seveda sod za med. V Halozah
pred čebelnjakom je že vse brenča-
lo. Čebele zelo zgodaj začnejo z de-
lom. Takoj, ko posije sonce, začne-
jo pridno prinašati med. Tudi mi
smo začeli z delom. Jaz sem bila se-
veda še bolj za v^enca, ker še ne
znam tega dela. Čebele so jezne,
ker jim jemljemo njihovo hrano in
so pridno pikale. Najprej so me
pikale v prste, da sem imela nekaj
hudo debelih. Očka je rekel, da to
ni nič. Seveda sem junaško prena-
šala bolečine. Ves dan smo delali,
čebele so nas jezile. Ena je pribren-
čala mimo mojega nosu in me po-
šteno usekala pod očesom. Proti
večeru sem imela eno stran obraza
precej debelejšo od druge. Ko smo
zvečer pospravljali, nisem na eno
oko že ničesar videla, bila sem pa
vseeno ponosna na svoj delovni
dan. Očka mi je obljubil, da bom
lahko šla večkrat z njim, ker se mi
zdi delo pri čebelah zelo zanimivo.
Metka Pislak,
5/b, Kidričevo
šolski izlet
Ob koncu lanskega šolskega leta
smo obiskali Logarsko dolino.
Zgodaj zjutraj smo krenili iz Vito-
marc. Obiskali smo muzej revolu-
cije v Celju. Usoda zapornikov nas
je pretresla. Za nami je ostala Sa-
vinjska dolina. Potem smo se
pripeljali v Logarsko dolino pod
slap Rinka. Tu je bil še sneg, ven-
dar so nekateri obiskovalci imeli v
rokah teloh. Potem smo se poslo-
vili od lepe Logarske doline in se
peljali v jamo Pekel. Jama Pekel ni
velika, a je lepa. Zadovoljni smo se
vrnili domov.
Marica Zorko,
OS Vitomarci
Cisto okoije — naš ponos
Kaj bi bilo, če bi ob vseh cestah
vedno ležali papirčki? Vedno vidiš
vsepovsod: Cips, Smoki, Jumbo-
jet, sokovi ... Na sfečo pri nas to
pobiramo. Največ papirja seveda
odmetavajo otroci.
Na naši šoli imamo vsak mesec
očiščevalno akcijo. Papirja ne smeš
odmetavati, raje ga poberi.
Lepo okolje je naš ponos.
Edita Kostanjevec,
OS Vitomarci
bila SEM junakinja
Začelo se je novo šolsko leto. Kaj
nam bo prineslo? Polno naročje
skrbi in radosti! Letos smo že sed-
mošolci, zato si bomo smeli ogleda-
ti nekatere koncertne prireditve v
Mariboru. Ni nam bilo treba dolgo
čakati, kajti naš prvi obisk v operni
hiši je bil določen za četrtek, 14.
oktobra 1978. Vsa nestrpna in vese-
la sem komaj dočakala ta dan.
V Maribor smo se odpeljali z
avtobusom. Spremljala nas je tova-
rišica Tuškova. Z avtobusne posta-
je smo odšli naravnost v Opero. Na
programu je bila opera Seviljski
brivec. Predstava mi je bila zelo
všeč.
Polni lepih vtisov smo se name-
nili domov. Hiteli smo na avtobu-
sno postajo. Vse bi se bilo dobro
končalo, če se nenadoma dva izmed
sošolcev ne bi spomnila na ocvrt
krompirček „POMFRI!" Tovari-
šica jima je dovolila, da si ga gresta
kupit. Tega nesrečnega krompirčka
se je zahotelo tudi nama z Bojano,
pa hajd za njima. Sami sicer nisva
vedeli, kje prodajajo ta krompir,
pa si zaradi tega nisva delali skrbi.
Mislili sva, da nama je treba le
slediti sošolca, ki sta hitela pred
nama. Imeli sva ju ves čas pred oč-
mi. Približali smo se križišču, zdaj
pa Mirana in Marka ni bilo več ni-
kjer. Napenjali sva oči, se obračali
na vse strani, da bi uzrli znani
postavi. Pa nič! Kot da sta se pri
belem dnevu pogreznila v zemljo ali
pa postala nevidna! Bili sva zares v
zadregi. Najprej nisva vedeli, nazaj
pa tudi ne. Vseeno sva se odločili
da pojdeva nazaj in poskušava priti
na avtobusno postajališče. Čakali
sva nekaj časa v upanju, da bodo
zdaj zdaj prišli še ostali. Pa jih ni
bilo. Kaj pa zdaj? Iz stiske nama je
pomagal neznani šofer, ki nama je
povedal, da na tem postajališču us-
tavljajo samo lokalni avtobusi.
Napotil naju je na postajališče pri
Modni hiši. Z Bojano sva hiteli na
vso moč. Upali sva, da mogoče še
prideva pravočasno. Vse upanje pa
je splahnelo, ko sva na drugi strani
ceste zagledali avtobus s sošolci.
Spraševali sva se če bova sploh
prišli ta večer domov. Bilo naju je
strah in skrbelo naju je, kaj si o
nama misli tovarišica in sošolci.
Tudi na avtobusno postajo nisva
znali. Prišli sva do zelo prometnega
križišča. Tu sva naleteli na starejšo
žensko. Prijazno sem jo prosila za
pomoč. Ker je videla, v kakšni sti-
ski sva, nama je bila pripravljena
takoj pomagati. Spremljala naju je
kar do avtobusne postaje in še
vprašala, kdaj in s katerega perona
bo odpeljal najin avtobus. Zahva-
lili sva se ji za njeno veliko pomoč.
Zenica je odšla proti domu, midve
z Bojano pa sva potrpežljivo čakali
na avtobus. Kako zelo sva si
oddahnili, ko sva zagledali avtobus
z.napisom KIDRIČEVO. ToUko,
da nisva vstopili kar skozi zaprta
vrata.
Po vrnitvi v Kidričevo sva se
najprej oglasili pri tovarišici
Tuškovi, ker sva vedeli, da je prav
gotovo v skrbeh zaradi naju. Kljub
vsemu se je vse srečno končalo.
Spoznala sem, koliko strahu in ne-
potrebnih skrbi nakoplješ sebi in
drugim, če se ne držiš reda.
Vsega pa je bil kriv samo ta pre-
sneti ,,POMFRr', ki si ga nisva
kupili, kar sva z Bojano ugotovili
šele naslednjega dne v šoli.
Darinka Gradin, 7/a,
OS Boris Kidrič,
Kidričevo
moja babica
MOJA BABICA JE DOMA V
RIBNICI. PISE SE CVETKO.
IME JI JE VIDA. V PETEK JE
PRISLA K NAM. BRALA MI JE
RDECO KAPICO. V SOBOTO
SEM JO PELJALA V DVORA-
NO. TAM SO SE ZBRALI STARI
OBCANI. PRIPRAVILI SMO
JIM PROSLAVO.
NE J A CVETKO,
1. RAZRED,
OS MAJSPERK
babica pri nas
BABICA JE PRI NAS NA
OBISKU. PRINESLA JE MAMI-
CI TORTO. TORTO SMO JEDLI
VSI. BABICO IMAM RAD.
BRANKO ZUPANC,
1. RAZRED,
o§ MAJSPERK
na morjl v kopru
Bilo je nekega dne, ko sem bil
na počitnicah v Kopru. Bil je lep
sončen dan in zato smo se domeni-
li, da se bomo šli kopat.
Prijatelja in jaz smo se zjutraj
hitro nazajtrkovali, potem smo
odšli na kopanje. Med potjo smo
Šli v trgovino, da si kupimo lučke.
V trgovini je bila velika gneča,
zato smo morali dolgo čakati. Ko
smo si kupili lučke, smo se
odpravili dalje. Cez nekaj časa
smo prihiteli na kopališče in se vsi
z veseljem začeli kopati. V kopali-
šču je bilo veliko ljudi, ki so se
med seboj polivali z vodo,
potapljali drug drugega in igrali
vaterpolo. V kopahšču je bilo zelo
veselo ves dan in voda je bila
topla. Kopali smo se do poldneva,
ko smo se naveličali, smo se
odpravili domov. Med potjo smo
si domislili, da gremo v telefonsko
govorilnico, prej pa smo še šli
menjat v hotel dvajset din po en
dinar. Ko smo prispeli v telefonsko
govorilnico, sem vrgel v telefon
dinar, prijatelj Peter je dvignil
slušalko in zavrtel številčnico.
Oglasila se je neka ženska, s katero
se je moj prijatelj šalil in se iz nje
norčeval. Potem smo še dolgo
telefonirali, končno pa nam je
zmanjkalo drobiža. Takrat smo se
odpravili domov.
Ta dan je bil zelo zanimiv in
vesel in takih dni si želim še več.
Zdravko Krošel,
8 b, OŠ Makole
poročilo opravljenega
dela podmladkarjev rk
V šolskem letu 1977/78 je
podmladek RK na osnovni šoli
Franc Osojnik deloval po začrta-
nem planu.
Takoj v začetku šolskega leta
smo izvoliU razredne odbore RK,
ki so nato skozi vse leto redno
obiskovali sestanke RK, ki jih je
bilo skupaj 16. Prav tako smo že v
začetku šolskega leta začeli s
pobiranjem članarin RK za tekoče
leto 1977/78 in tudi zavarovalnino
učencev v slučaju nezgode. Od
jeseni do pomladi so se zvrstile
naslednje akcije in delovanja na
raznih področjih našega RK.
Zraven skrbi za osebno higieno
smo skrbeh tudi za higieno pri
delitvi malic, o higijeni v razredu
in izven njega, kakor tudi o našem
šolskem okolišu.
seznanili, nato pa so šli na kopanj«
in /i^iženje. Stai-om in drugim so
medtem razkazovali učne kabinete
in sobe, v katerih spijo. Pokazali
so nam tudi letala, na katerih
lahko učenci samo preizkušajo
znanje.
Tc^a čas je hitro minil, in smo
slovesa. Bila je prelita tudi
marsikatera solza. Kot pri vseh
drugih je bilo težko tudi naše slo-
vo. Nato smo se odpravili na
železniško postajo. Ko pa smo
prišli na vlak, je bila gneča, da še
stati ni bilo prostora. Pa čeprav
smo stali, je noč hitro minila in bilj
smo zopet doma.
Metka Frangež, 8 b,
OS Anice Cernej, Makol«
dan pionirjev
V petek smo praznovali DAN
PIONIRJEV. Proslava se je začela
ob osmih. Z Božom sva povedala
pesmico: Oba junaka. Nastopal je
tudi pionirski pevski zbor in
tamburaši. Kmalu smo končali
prvi del programa. Potem smo
sodelovali pri ustanovitvi šolskega
športnega društva. IzvoHli smo
člane za odbor SŠD.
Ko je bilo programa konec, smo
šli na malico. Po malici smo šli
tisti, ki smo dobili vabila in smo
člani razrednih odborov, na
odredno konferenco. Izvolili smo
pionirski odbor. Dobili smo liste in
obkrožili številko pred imenom.
Ce se nisi strinjal s predlaganim
kandidatom, ga nisi obkrožil. Jaz
sem obkrožil vse. Sprejeli smo še
program dela za to šolsko leto.
Potem smo šli v kino. Gledali
smo film: Stirinožni detektiv.
Aleš Kitak, 3. razred,
0§ MAJSPERK
v gozd po gobe
Nekega sončnega nedeljskega
popoldneva sem se odpravila v
gozd po gobe. Hodila sem po ozki
stezi ob travniku in že od daleč
zagledala lepo visoko drevo. Ko
sem se približala drevesu, sera
videla, da je to drevo hrast. V
nežnem vetru je šelestelo in
rumenelo listje. Cez nekaj časa
sem potihoma stopila v gozd.
Slišala sem žvrgolenje ptic. Ozrla
sem se p>o gozdu in med drevesi
zagledala mlado srno. Srna je
nekaj časa gledala po gozdu,
potem pa zbežala dalje v gozd.
Začela sem nabirati gobe. precej
časa sem hodila po gozdu, a gob
nisem našla. Nekaj čžisa sem jih še
nabirala, potem sem se odpravila
domov. Na poti do doma sem
videla fazana, ki je odfrfotal v
grmovje.
Ko sem se vrnila domov, sem bi-
la zelo vesela, saj sem videla v
gozdu živali, opazila, da listje
rumeni in slišala žvrgolenje ljubkih
ptic, ki letajo z drevesa na drevo.
Renata Sakoč, 6 b,
OS Anice Cernej, Makole
NA EKSURZIJI
V ponedeljek smo bili na
ekskurziji. Ogledali smo si naravo
jeseni in njene posebnosti.
Opazovali smo gozd, ki je že
orumenel. Barve se prelivajo in
listje odpade. Kostanj zori. Kmetje
pospravljajo poljske pridelke.
Jabolka so ponekod že pobrali.
Slive so že prazne. Hruške pa
čakajo na obiranje. Grozdje zori
in začele so se trgatve.
Letošnja jesen nam bo prinesla
dober pridelek.
Narava izumira. Ptice selivke se
že poslavljajo. Živali se pripravlja-
jo na zimo. Veverice si iščejo lešni-
ke in orehe. Polh se pripravlja na
zimsko spanje. Vse živali iščejo
hrano in si pripravljajo ležišče za
zimo.
Narava bo počasi izumrla in se
pripravila na zimo.
Eva Jurkovič, 4/c,
OS Franca Osojnika, Ptuj
TEDNIK
2. november 1978
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
MOTOKROS-250ccm
Ob zaključku sezone
Prejšnjo nedeljo je bila v Cačku zadnja
jirka za državno prvenstvo v motokrosu do
250 ccm. Dirka je odločala o novem državnem
prvaku. Odločalo naj bi se med Avbljom, Sam-
cem in Šinkovcem. Največ znanja in športne
sreče je pokazal Avbelj, ki je zmagal in tako kot
novinec v prvi ligi postal državni prvak. Lani je
5e vozil v drugi ligi. Na začetku sezone, ko mu
je šlo bolj slabo, se je veliko govorilo o veliki
Icvalitetni razliki med prvo in drugo ligo. Avbelj
je dokazal, da se s trdno voljo da priti do skoraj
neverjetnih uspehov. Seveda je za vse skupaj
predpogoj finančna podpora in več dobrih
motorjev.
Naši predstavniki Peter Segula, Silvin Vese-
njak in Adolf Jerič, so se zadovoljivo uvrstili, z
izjemo Segule, ki nam je zadnjih nekaj dni
dokazal, da bi ga na vsaki dirki lahko imeli kot
favorita. Za kaj takega pa bi moral več trenirati
prek cele sezone in nato dokazati, kaj pravza-
prav zmore na vseh dirkah in ne le na zadnjih
nekaj, ko mu že vse možnosti odplavajo po
vodi. To se že ponavlja iz leta v leto. pa zato,
ker v mrtvi sezoni, to je čez zimo in med letom
med dirkami, ne trenira dovolj !To bi veljalo
več ali manj za vse ptujske motokrosiste. Ce bo
letos kaj bolje, bomo sproti poročali. Vendar ne
smemo iskati vzroke pri tekmovalcih samih,
vzrok je tudi v tem: državni prvak Avbelj ima
na voljo tri motorje. Enega za dirko, dva za
trening. Naši pa komaj iz la.stnega žepa spravijo
skupaj za en motor, ki je za trening in za dirke.
Takšen motor, s katerimi se trenira, na dirki
mnogokrat zataji, kar pa je vzrok za slabše
uvrstitve. Avbelj in nekateri, ki imajo po več
motorjev, gotovo niso vseh kupili iz lastnega
žepa. To je tema, o kateri naj bi odgovorni
razmislili in ukrepali, vendar ne tako, da si vsi
naši motokrosisti ne bi mogli kupiti niti primer-
nih zaščitnih hlač. Dovolj o tem. Upajmo, kot
že dolgo zaman, da bo drugo leto boljše.
Silvin Vesenjak je bil v Cačku šesti. Tudi to
ni dobro, saj je že večkrat dokazal, da je lahko
še boljši. Peter Segula je bil komaj deveti.
Mogoče komaj deveti zaradi tega, ker si tudi s
precej boljšim rezultatom ne bi mogel popraviti
uvrstitve v državnem prvenstvu.
V	drugi ligi je nastopil naš predstavnik
Adolf Jerič. Bil je odličen drugi. Upajmo, da
bo Jerič prihodnje leto, ko bo vozil v prvi ligi,
vsaj delno tako uspešno nastopal, kot je
nastopil letos novinec v ligi Avbelj.
V	eni prihodnjih številk bomo objavili
skupne rezultate za državno prvenstvo v
motokrosu.
Besedilo in slika:
Bojan Rode
Silvin Vesenjak
Pokal
republike
za aeroklub
Ptuj
Na letališču Učko pri Zagrebu je bilo 14.
Uadicionalno mednarodno klubsko tekmovanje
letalskih modelarjev za Pokal republike.
Nastopilo je 28 ekip iz Italije, Madžarske,
Zvezne republike Nemčije, Švice in Jugoslavije.
Tekmovali so z jadralnimi, modeli na ^gon z
gumo in motornimi modeli - penjači. V
generalni uvrstitvi so v močni mednarodni
konkurenci osvojili prvo mesto tekmovalci
Aerokluba Ptuj in s tem dosegli enega največjih
uspehov in potrdili uspešne nastope na velikih
tekmovanjih. Drugi so tekmovalci iz
Monfalcone in tretji Splitčani.
Ptujski tekmovalci so dosegli naslednje
uvrstitve:
-	jadralni modeli- 20. Ivan Fugan, 31.
Matjaž Praprotnik, 32. Oto Težak, ekipno 7.
mesto med 19 ekipami;
-	modeli na pogon z gumo: 7. Jaiiko
Hostnik, 15. Miro Dajcman, 24. Dušan Peček,
ekipno 5. mesto med 21 ekipami;
-	penjači: 1. Oto Velunšek (deU ga z
Metzneqem iz Madžarske in Vardo iz Pančeva),
16. Maks Žuran, 18. Konrad Janžekovič,
ekipno 3. Ptuj med 13 ekipami.
V tekmovanju za ,,mini pokal" (štejejo le
po enega najbolje uvrščenega tekmovalca) so
tekmovalci AK Ptuj med 28 ekipami osvojili
šesto mesto.
l.k.
NOV KOŠARKARSKI ROD
V šolskem letu 1978/79 se je občutno
povečalo število osnovnošolskih pionirskih
košarkarskih ekip. Danes je teh ekip že okoli
30. Usposabljanje mladih košarkarjev poteka v
okviru košarkarskega kluba DRAVA iz Ptuja,
ki si v prihodnje želi zagotoviti kar se da
kvalitetne selekcije. Ena izmed takšnih oblik
redne dejavnosti KK Drave je tudi krožek
košarke na osnovni šoli Cirkovce. V krožku
vadijo pionirke in pionirji. Z udeleženci krožka
smo pripravili tudi naslednji razgovor:
Zlatica Brglez, 6 b Cirkovce: ,,Ker me
košarka navdušuje, sem se tudi odločila za
trening. Vadba, ki poteka v novi telovadnici, je
dobra in zahtevna. Dobimo se enkrat v tednu in
12 pionirk pridno treniramo. S takšnim delom,
ki nam ga narekuje vodja krožka Jani Baštevc,
sem zelo zadovoljna. Pri vadbi pogrešam igro z
žogo, želim pa si, da bi treningi bili vsaj dvakrat
v tednu. Mislim, da se bomo deklice marsikaj
novega naučile. No, težav je še veliko. Ko bomo
obvladali pravila, vodenje žoge in drugo, bo
tudi igra stekla."
Zalika Frangež, 6 b: ,,Košarka me navdu-
šuje, že v petem razredu sem začela igrati in ob
tej priložnosti moram reči, da je zadnji čas, da
smo tudi v Cirkovcah začeli z resno vadbo
košarke. Seznanjena sem, da si KK Drava iz
Ptuja ustvarja mlado košarkarsko zaledje, tudi
za ligaško tekmovanje osnovnih šol, in prav
zaradi tega sem se navdušila za vadbo. Pri seda-
njih oblikah vadbe ne pogrešam ničesar. Ko se
bo začelo tekmovanje bom lažje ugotavljala,
kaj je pri treningih bilo narobe. V krožek bi se
moralo vključiti še več deklic, kajti košarka je
lepa igra in dobra sprostitev."
Mirko Draškovič 5 b: ,,Za košarko sem se
odločil predvsem zaradi razvedrila. Tudi oče me
je navdušil. S sedanjo obliko vadbe sem še kar
zadovoljen. Treningi bi morali biti vsaj dvakrat
tedensko in tudi Janko Pihler, ki nas vodi, bi
moral vadbo resneje ,,prijeti v roke". Opazil
sem, da igra še ni košarka. Potrebno je veliko
znanja in spretnosti. Ker sem dovolj visok
imam določeno perspektivo pri tej igri upam,
da bomo krožek košarke na osnovni šoli
obdržali."
Srečko Frangež 5 b: ,,Mene so pravzaprav
navdušili zlati košarkarji, ja, prav to je glavni
vzrok, da sem začel z vadbo košarke. Sedaj, ko
,,pilimo" tehniko, treningi niso dolgočasni,
čeprav je videti tako. v V prihodnje si želim, da
bi na osnovni šoli nastala močna ekipa, ki bi
tudi v občinskem merilu nekaj pomenila.
Možnosti za trening imamo idealne, tudi vodja
krožka je dober. Upam, da ne bomo ostali sa-
mo pri tej začetni obUki dela."
Bogdan Potočnik 5 b: ,,Rad igram košarko
in to je osnovni razlog, da sem se vključil v
krožek. Zelo sem navdušen nad tem, da smo se
v Cirkovcah, kjer imamo pogoje za 'delo,
odločili za vadbo košarke. Pri sedanji obliki
vadbe pa pogrešam pogostnost treningov. Ti bi
morali biti vsaj dvakrat tedensko. O trenerju
mislim vse najboljše. Komaj že čakam ligaškega
tekmovanja. Takrat -bomo videli česa smo v
Cirkovcah sposobni. Morda bomo presenetili!"
zk
Zlatka Brglez, Zalika Frangež, Mirko Draškovič, Srečko Frangež, Bogdan Potočnik
folo: zk
Tudi kegljanje
je šport, ki
»razsvetli temo"
v soboto 21. oktobra smo se zbrali slepi in
slabovidni športniki Slovenije v Preboldu pri
Celju v ncvjm hotelu ,,Prebold". Tam je nam-
reč MedoLv nska organizacija slepih in slabovi-
dnih Celje organizirala IV. republiško prvenst-
vo v kegljal-Ju. Tekmovanja se je udeležilo lepo
Število članov in članic. Tekmovalci so bili do-
bro pripravljeni in nekateri so dosegli uspehe, ki
se lahko kosajo z zdravimi kegljači. Letos so se
izkazale tudi ženske in dosegle prav lepe rezul-
tate. Ti naj bodo vzpodbuda članicam, ki za se-
daj še ne sodelujejo na športnem področju. Na-
ša 4-članska ekipa Društva slepih in slabovidnih
Ptuj se je solidno uvrstila. Posebno se je izkazal
Srečko Ornik, ki je kot posameznik osvojil od-
lično 4. mesto.
Tekmovanje je bilo posvečeno predvsem pri-
jateljskem« srečanju na vidu prizadetih invali-
dov. Marsikatero prijateljstvo se je na tem sre-
čanju utrdilo in sklenjenih je bilo mnogo novih
vezi.
Tekmovanje smo zaključili s podelitvijo me-
dalj in priznanj ter simboličnih daril v obliki
srečelova, katera so prispevala celjska podjetja.
Ob koncu pa se je vsem prilegla okusna večerja
2 obljubo, da se še srečamo, še bolje pripravlje-
ni in uspehi bodo še boljši.
Kegljanje ni edini šport s katerim se ukrarja-
mo. Letos smo se udeležili tudi republiškega
tekmovanja v atletiki, šahovskega prvenstva in
sedaj se pri;: avljamo na republiško prvenstvo v
igri z zvenečo žogo, ki bo sredi novembra v Po-
stojni^ Skoda, da imamo premalo sredstev in ne
moremo več trenirati in nabaviti boljše opreme
za več članov, ki bi še želeli sodelovati. Prav
tako nimamo primernega prostora za trenira-
nje. Na volj nam je le telovadnica dijaškega
doma in Ke^.jišče D' >, ki sta prekomerno za-
sedeni in - = razpoud, po katerem smo na vr-
"iti za irer e, časo' no ne ustreza.
Prepriča. i, d. je ravno šport najboljše in
najlepše ra irilo, ki pomaga razsvetliti ,,temo
slepote".
jš
Uspeh Horvatove
v začetku oktobra je bil v Virovitici prvi
memorialni šahovski turnir narodnega heroja
Boška Buhe. Turnirja so se udeležili najboljši
pionirji in pionirke iz vseh republik in pokrajin.
Tega tekmovanja se je udeležila tudi Lidija
Horvat iz Juršinec, članica šahovskega društva
Izbira iz Ptuja, ki se je uvrstila na odlično peto
mesto. Končni vrstni red med pionirkami: 1.
Vesna Markov MK iz Vojvodine; 2. Vesna Mi-
šanovič MK iz Bosne in Hercegovine; 3. Branka
Vujič 1. kat. iz Srbije; 4. Biljana Veruš, 1. kat.
iz Makedonije; 5. Lidija Horvat, 3. kat. iz Slo-
venije; 6. Radmila Kovačevič MK iz Hrvatske
itd.
Med pionirji je zmagal Lazič (Srbija), naj-
uspešnejši pionir iz Slovenije pa je bil Jure
Mohr, ki je osvojil 7.—12. mesto.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano in
bo vsem udeležencem ostalo v najlepšem spomi-
nu.
S pričetkom novega šolskega leta je zaživela
tudi dejavnost SSD Sloga. Najbolj aktivne so
rokometna, nogometna in šahovska sekcija. Po
nekajtedenskih pripravah sta nogometna in
rokometna ekipa že odigrali nekaj prijateljskih
srečanj. 29. septembra, na dan pionirjev, sta se
na povabilo OS Hajdina pomerili rokometni
ekipi deklet in nogometni ekipi obeh šol.
Rokometašice so izgubile z rezuhatom 22:14,
nogometaši pa z rezultatom 2:1.
Po dveh tednih so se ekipe ponovno pomerile
v Juršincih. Rokometna ekipa domačih je bila
tokrat uspešnejša in zmagala z rezultatom
19:11, dečki pa so , nogometu ponovno izgubili
z rezultatom 3:2.
Tretje prijateljska srečanje je bilo v Ptuju s
KSC. Rokometna ekipa deklet iz Juršinec je
zmagala z rezultatom 19:15, dečki pa so v
nogometu izgubili 2:1 in v ponovnem srečanju v
Juršincih zmagali z istim rezultatom.
Slavka Cafuta
Horvatova med dvobojem z Vujičevo
V zadnjih minutah
do zmage
Stadion RK Drava v Ptuju, gledalcev 600, sodnika: Janušič in Novak
iz Varaždina;
Drava: Vogrinec, Mumlek 8, Cerne 1, Ivančič I, Krivec, Cuš, Vičar,
Kranjc, Haložan 4, Pišek, Havlas 4, Sitsenfraj;
Alples: Šolar, Šuštar, Benedik I, Pavlin, Lušina5,Sabol 3, Vrhunc,
Kankelj, Jensterle I, J, Lušina 5, Benedičič;
Igralke Drave so srečanje proti Alplesu pričele zelo neučinkovito,
kar je karakteristika njihove igre v prvem polčasu. Povedle so gostje z
2:0, Drava je izenačUa na 3:3 in prvič povedla s 4:3, Vendar je vodstvo
nato prevzel Alples in ob polčasu so igralke iz Železnikov vodile s 8:6.
Kot zanimivost prvega dela naj omenimo, da je Drava od osmih iz
Železnikov vodile z 8:6. Kot zanimivost prvega dela n^ omenimo, daje
Drava od osmih vzrok za vodstvo Alplesa v prvem delu.
V nadaljevanju so domačinke dobro začele, znižale na 7:8, vendar
se jim je ponovno „ustavilo". Gostje so napake Drave v napadu in
obrambi dobro izkoristile in 12 minut pred koncem vodile celo s štirimi
zadetki razlike 13:9. Prisotni na stadionu so verjetno že pričakovali prvi
poraz Drave v Ptuju. Toda prišlo je do fantastičnega preobrata. Drava je
zaigrala izredno napadahio in agresivno v obrambi, razbijala napade
Alplesa in razliko iz minute v minuto zniževala ob bučni podpori
^ubiteljev rokometa, ki tako razburljivega zaključka v Ptuju še niso
videli. Havlasova je sedem minut pred koncem izenačila na 13:13,
Mumlekova, ki je pred tem velikokrat zgrešila vrata, s sedemmetrovke
povedla domače v vodstvo. Gostje so izenačile, vendar je Drava nato
povedla z dvema zadetkoma razlike in srečanje je bilo odločeno, Drava je
zmagala, vendar zaslužijo čestitke tudi igralke Alplesa, ki so se srčno
borile, vendar jim je proti koncu zmanjkalo moči.
Lestvica po devetem kolu: 1, POdravka 16, 2. Olimpija 12, 3.
Trokut 10, 4. Zamet 10, 5. Koka 10, 6. Drava 10, 7, Tvin 8, 8. Alples 5,
9. Ina 5, 10, Krka 5, 11, Slavonija 4, 12. Slavija 1 točko. V naslednjem
kolu gostujejo igralke Drave v Raiču, kjer se bodo pomerile s Trokutom.
Deset doseženih točk jim zagotavlja mirno nadaljevanje in bodo proti
Trokutu igrale brez posebnih psihičnih obremenitev.
L kotar
Čemejeva v skoku
- foto B. Rode
Drava na prvem mestu
Pred srečanjem Drava - Alples v soboto zvečer, so se mladinci
Drave v odločilnem srečanju v vzhodni skupini republiške rokometne
lige pomerili z vrstniki iz Maribora. Prvi del so zaključili s tremi zadetki
prednosti. V nadaljevanju so z domisehio in hitro igro iz nasprotnih
napadov razliko povečali že na sedem zadetkov. Nato so malo popustili
in gostje so poraz ublažih. Za Dravo so v tem srečanju nastopili Baklan,
Hrženjak 2, Škrget 8, Matjašič 3, Kumer, Kelenc 6, Vraber 1, Prigl,
Berlag in Gregorin 3. Srečanje sta pred okrog 20 gledalci vodila Babic
in Šeruga iz Murske Sobote. Varovanci treneija Štarkla so tako po
jesenskem delu na čelu v vzhodni skupini repubUške %e.
I k.
Uspeh košarkarjev Drave
v prvem kolu republiške košarkarske lige, ki je razdeljena v več
skupin, so se člani Drave v športni dvorani v Ptuju pomeriU z
Dravogradom. V prvem delu je bila igra dokaj enakovredna. V drugem
delu so pričeli gostje z osebno obrambo kar pa se jim je maščevalo.
Drava je to izdatno izkoristila in povedla že z 20 točkami razlike. Nato je
trener Kohak poslal v igro mlajše igralce in gostje so poraz ublažih.
Domači so nastopili v postavi: Filipič 14, Beranič, Šerona 16,
Crnjakovič, Marčic 8, Srečkovič, Segulin, Bedrač 14, Beranič R. 4,
Sotler, Dobrijevič 28 in Musič 12. V ekipi Drave so se odlikovali
Dobrijevič, Filipič in Bedrač. Pri gostujoči ekipi sta največ košev dosegla
Kadiš in Štruc in sicer po 20.
Uspešno po začrtani poti
Pred kratkim je bil v Ptujskih toplicah posvet o dosedanjem delu in
prihodnjih nalogah v plavanju na območju ptujske občine. Zraven
predstavnikov telesnokulturne skupnosti občine Ptuj in iq)ravnega
odbora plavalnega kluba Toplice ter pokrovitelja kluba TOZD Ptujske
Toplice, so se razgovora udeležili zvezni kapetan naših plavalcev Mitja
Presem, predsednik PZS Drago Petrič in svetovalka PZS Lidija Prešem.
Dosedanje enoletno delo plavalnega kluba so ugodno ocenili, pravtako
pogoje, razen previsoke temperature vode v pokritih bazenih. To
pomanjkljivost bo odpravljena z izgradnjo zdravihškega dela Ptujskih
toplic, do takrat pa bodo temu prilagodili režim treningov. Beeda je tekla
tudi o pokrivanju stroškov ter strokovnem delu. 40 aktivnih plavalcev v
klubu sedaj trenira pet trenerjev. Vadijo od tri do petkrat t^ensko in
rezultati so že vidni tako na tekmovalnem področju kot tudi
organizatorskem. Seveda pa gre ob tem tudi za vehko razumevanje
staršev in nesebičnemu delu vaditeljev - amaterjem.
10-ZA RAZVEDRILO
2. november 1978 —
TEDNIH
HUMOR
—	Ata, a si v
mesecu knjige
kupil tudi kako
čekovno knji-
žico?
—	Ne sinko,
tisti, ki imajo
čekovne knji-
žice navadno
nimajo denaija
za druge knji-
ge ...
Kaj me tako gkdate, s^ ste vendar rekli, da se naj počutim
kot doma
Seveda, usoda je kriva
tvoje nesreče, vendar ji je
tvoja nerodnost „štango"
držala...
Ti bom že dala minimalni osebni dohodek,
odkod pa imaš to cipo v žepu!?
-	Čudovito, draga ženka, zakaj knjiga nam
resnično lajša življenje in nam ga dela prijetnejšega ...
-	Samo ne v postelji, dragi možek, ne v postelji!
Rečem ti, to našo generacijo
staršev in prfoksov bomo
morali prevzgojiti.
AN I AR A = opera švedskega
skladatelja Karla Blomdahla iz
leta 1959
ANOPIJA = slepota na eno
oko
BEČIR = črnogorski polkov-
nik, načelnik štaba Zetskega
odreda (Jovo, 1870-1942)
ENOMAJ = mitološki kralj v
Elidi, znan po bojnih vozovih
OTALEŽ = gručasto hri-
bovsko naselje v pobočju nad
desnim bregom Idrijce pri
Cerknem
PALESTRA = šola za
rokoborbo ali telovadnica v
stari Grčiji
PISTON = sodobni ameriški
skladatelj, Bernsteinov pe-
dagog (VValter, rojen 1894)
ROMANOV = ruska vladarska
dinastija v letih 1613-1730
TAMINO = Paminin ljubimec
iz Mozartove opere „Carobna
piščal"
TIRANOZAVER = orjaška
izumrla žival, največji ropar
vseh časov
.REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Snegolom,
tematika, rovokopač. Oran,
Kole, m, NAMA, Midas,
Vikulov, otart, Aja, Anit,
lamo, Tergeste, Brane, Ital,
Antonio, rokav, cink, Real,
nunka, šal, ravnalnik, nič,
Podravka, Ira, Atena, Amicis,
Kasos, plast.
TEDNIK
2. november 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
RADIO VRNJAČKA BANJA
na srednjem valu 306 metrov in UKV 98,7 MHz
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI 78
Ob letošnjem vlaku bratstva in
enotnosti so nas nadvse ljubeznivo
sprejeli tudi sodelavci Radia Vr-
njaČka Banja. Ti so svoje številne
poslušalce sprotno obveSčali o bi-
vanju prijateIjev-brato\ i/ Sloveni-
je v njihovi občini. S pisanim
govornim in glasbenim sporedom
so tudi prispevali, da smo se poču-
tili kakor doma. Iz radijskih
sprejemnikov se je nenehno ogla-
šala slovenska pesem, ki so jo ob-
časno zamenjali polka, kolo, val-
ček in še kakšna popularna popev-
ka. Prijeten glas voditeljev oddaj
pa je še posebej pritegnil našo
pozornost.
2.C na železniški postaji nas je z
magnetofonom pričakal glavni in
odgovorni urednik RVB 2ivorad
Nikolič, da bi svojim poslušalkam
in poslušalcem čimprej poročal o
našem prihodu. Po velikem ljud-
skem zborovanju v središču mesta
pa so že po etru posredovali prve
prispevke in vtise udeležencev vla-
ka iz bratske občine Ormož.
Med našim bivanjem v Vrnjački
Banji nas je prav zanimalo, kako
deluje ta radijska postaja. Z vese-
ljem smo sprejeli vabilo, da jih
obiščemo. V studiu je bilo zelo ži-
vahno, kajti ves program oddajajo
v ,,živo". Z magnetofonskih tra-
kov vrtijo le glasbo in govorne
prispevke, ki niso časovno vezani.
Ko smo vstopili, je ravno bila pred
mikrofonom prikupna napovedo-
valka Slavka Milesavljevič, ki je
svojim poslušalcem posredovala
najnovejše novice. Tonski tehnik
Mito Colič, pa je medtem na
gramofonu že pripravil skladbico
,,Slovenija, odkod lepote tvoje",
ki jo i/vaja ansambel bratov A\se-
nik s pe\ci.
Medtem se je iz studia vrnil tudi
naš gostitelj glavni in odgovorni
urednik ?.ivorad Nikolič. Njegove-
ga prisrčnega sprejema smo bili šc
posebej veseli in ga povprašali o
delu radijske postaje. ,,Oddajamo
na srednjem valu 306 metrov in na
UKV 98,7 MHz. Skupno z radiem
Cačak oddajamo prek 10 KW od-
dajnika. Mi se oglašamo vsak dan
razen nedelje od 8. do 12. ure. S
Cačkom imamo tudi skupne odda-
je. Studijska tehnika nam omogo-
ča, da se lahko oboji hkrati ogla-
šamo. Cjlcde na odlično slišnost
našega radia pokrivamo širše ob-
močje Srbije, kakor tudi del Bosne
in Hercegovine," jc pričel svojo
pripoved naš prijatelj ?.ivorad
Nikolič.
Radio Vrnjačka Banja se je pr-
vič oglasil 1. maja 1969. leta in že
takrat postal popularen. Program-
ska shema poleg družbenopoliti-
čnih dogodkov obsega še turistični,
glasbcno-zabavni in rekreacijski
program. To je tudi razumljivo,
saj je Vrnjačka Banja turistično
mesto, ki ga je samo v lanskem le-
tu obiskalo približno 170.000
domačih in tujih gostov. Program
jc zanimiv tudi za delavcc v
združenem delu kakor tudi za
gospodinje in za druge poslušalcc.
Radi Radio Vrnjačka Banja je zelo
poslušan. To potrjuje tudi anketa
o poslušanju, ki jo je lani izvedel
ccntcr za informiranje RTV Beo-
grad. Po zbranih podatkih jc Ra-
dio Vrnjačka Banja p{) poslušanju
v SR Srbiji na drugem mestu. To
jc nedvomno lep uspeh in našim
radijccm v Vrnjački Banji iskreno
čestitamo! Kako pristne stike ima
RVB s svojimi poslušalci, govori
tudi ta podatek, da letno dobi od
svojih poslušalcev okoli 90.000 pi-
sem, dnevno ima več kot sto tele-
fonskih pozivov, želja in osebnih
stikov s poslušalci.
Resnično smo bili presenečeni,
ko smo izvedeli, za tolikšno pri-
ljubljenost 1 RP Vrnjačka Banja.
Medtem, ko smo se ob kavici
pogovarjali, so v eter posredovali
že dobro uro programa. Dnevne
novice, neposredna javljanja iz
delovnih organizacij, poročanja o
prireditvah ki so jo pripravili v
okviru oktobrskih slovesnosti ter
pisan spored glasbe, vse to so
pripravili za milijonski avditorij!
V Vrnjački Banji nas je čakala
še vrsta drugih zanimivosti, zato
smo se poslovili od naših prijate-
ljev. ,,Pozdravite bralce Tednika,
poslušalce radia Ljubljana, Ptuj in
Ormož!" nam je še v slovo dejal
glavni in odgovorni urednik Zivo-
rad Nikolič.
FRANCI GOLOB
Od leve proti desni: glavni in odgovorni urednik Živorad Nikolič.
napovedovalka Slavka Milesavljevič in novinar Radivoje Pantič
Uspel obrambni
dan v ptujskih
osnovnih šolah
Preteklo soboto, 28. oktobra je pionirje v OS Tone Žnidarič in
podružničnih šolah v Vitomarcih in Trnovski vasi ter pionirje OŠ Franc
Osojnik s podružnično šolo v Grajeni in pioniije 0§ Ivana Spolenjaka v
Ptuju med poukom zmotila sirena, ki je naznanjala zračni napil. Vsi so v
razmeroma kratkem času takoj zapustili	šolske prostore, in se
umaknili v bližnji gozd, kjer so vsak po svojem programu izvedli še drugi
del obrambnega dne.
Že pred alarmom so pionirji v razredih poslušali predavanja gasilcev
ob tednu požarne varnosti ter predavanja o civilni zaščiti. Po umiku v
gozdove, pa so nastopili člani rdečega križa, taborniki, planinci vezisti in
redaiji, ki so skrbeli za brezskrben umik svojih kolegov. V gozdovih so
bile ^stavljene poljske bolnišnice ter tabori ob katerft so pozneje izvedli
pionirji še krajši priložnostni kulturni program. Namen obrambnega
dneva je bil gotovo dose&n, saj so pionirji ponovno dokazali, da so ob
vsakem času pr^ravUeni zapustiti učilnice in se organizirati na
dogovoqenem mestu. Zračni napad so uprizorili člani Aerokluba Ptuj, s
sredstvi veze pa so pionirjem priskočili na pomoč še radioamaterji.
Nosila in drugo opremo pa so priskrbeli pri občinskem štabu za civilno
zaščito v Ptuju.
-OM
Pioniiji so kmalu po alarmu našli zave^ v osr^u gozdov, kjer
so varno nadaljevali s programom obrambnega dne.
Foto: M. Ozmec
V prostorih Ptujddh toplic je goste iz Weissenburga seznanil s
ptujsko občino Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO
Ptuj.
Foto: M, Ozmec
Gostje iz Weissenburga
vrnili obisk
Od petka, 20. do vključno
nedelje, 22. oktobra je bila na
obisku v ptujski občini 31-članska
delegacija bavarskega mesta
Weissenburga, ki je tako vrnila
obisk ptujske delegacge v
Weissenburgu septembra letos.
Goste iz Zahodne Nemčije ie v
petek dopoldne v podlehniškem
motelu sprejel Cveto Doplihar,
predsednik SO Ptuj, razen njega
pa so se tega sprejema udeležili
Janko Mlakar, Jože Šegula in
Franc Klemenčič - predstavniki
občinskega sveta ZSS Ptuj.
Se isto dopoldne so si gostje iz
Weissenburga ogledali najprej
valilnice in Tovarno krmil
mesokombinata Perutnine Ptuj, za
tem pa so si ogledali še muzejske
zbirke na ptujskem gradu.
Popoldne so se v prostorih
Ptujskih toplic zbrali sktroaj s
predstavniki občine Ptuj. Franjo
Gnilšek, predsednik IS SO Ptuj je
gostom v kratkem predstavil
ptujsko občino. Zvečer pa so se
gostje udeležili velikega pred-
kongresnega zborovanja in 11.
revije pihalnih orkestrov Hrvatske
in Slovenije.
V	soboto, drugi dan obiska, je
goste uradno sprejel predsednik
SO Ptuj Cveto Doplihar. Sprejema
v delavskem domu Franc Kram-
berger so se udeležili tudi
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj. Po
prejemu so se dogovarjali o
delovanju jugoslovanskega kluba
Edvin Zdovc v Weissenburgu, prek
katerega so nastati stiki med
obema mestoma. Gostje so se za
tem pomerili še v kegljanju v
ptujskem hotelu Petovia, nato pa
so v krajšem izletu obiskali med
drugim tudi rojstni kraj maršala
Tita - Kumrovec.
V	nedeljo, zadnji dan obiska, pa
so obiskali še Cirkovce, kjer so si
ogledali tamkajšnji dom krajanov
ter napredne usmerjene kmetije.
V	delegacgi iz Weissenburga so
razen predstavnikov mestnega
sveta, nemških sindikatov m
rdečega križa bili tudi naši
delavci,^ ki so skupaj z ostalimi
odhajali iz Ptuja izredno zado-
vo^ni.
M. Ozmec
V tednu od 23. do vključno 30. oktobra so miličniki postaje milice
Ptuj in njenih oddelkov posredovali v 6 prometnih nesrečah. Pri tem sp
zabeležili 4 hude in 3 lažje telesne poškodbe. Med glavne vzroke nesreč
sodi tokrat izsiljevanje prednosti in takoj za tem neprimerna hitrost
voznikov. Skupna materialna škoda na vozilih znaša okoli 34.000 dinar-
jev. Voznike ponovno opozarjajo na skrajno previdnost v neugodnih
vremenskih razmerah. Vse več je namreč prometnih nesreč, ki se bi jim
lahko izognili, če bi vozili previdno. Hkrati opozarjajo vse voznike naj
obvezno uporabljajo svetlobna telesa ob zmanjšani vidljivosti. Tudi
takšno ravnanje bo korak bliže k varnosti teh udeležencev v cestnem
prometu.
PADEL POD TRAKTOR
Oddelek milice v Gorišnici je
dobil 26. oktobra obvestilo, da se
je zgodila 22. oktobra ob 14.30 v
Belskem vrhu zelo huda prometna
nesreča. Franc Hrga iz Gajevec je
vozil kmetijski traktor s
priklopljenim vprežnim vozom na
katerem je imel naložen 200 1 sod
z moštom in poln keson tropin. Na
blatniku je sedel sopotnik Zvonko
Kokol iz Gajevec. Med vožnjo po
klancu navzdol je pričel voz
potiskati traktor. Voznik je
pravočasno izkočil, sopotnik je
padel med voz in traktor ter pri
tem dobil hujše poškodbe.
Materialna škoda na vozilu znaša
okoli 4.000.— din.
NEPREVIDNO
VKIJUČEVANJE V PROMET
Hujša prometna nesreča se je
zgodila v četrtek, 26. oktobra na
Osojnikovi cesti v Ptuju. Voznik
osebnega avtomobila han KampI
iz Grajenščaka se je s parkirnega
prostora vključeval v promet, ne
da bi se prepričal če to lahko stori
varno. Pri tem je zaprl pot vozni-
ku motornega kolesa Martinu
?>prahu iz Pobrežja pri Vidmu, ki
je peljal proti Gregorčičevem
drevoredu. Sprah je kljub zavira-
nju zadel v zadnja vrata avtomobi-
la in padel po cestišču. Pri tem se
je huje poškodoval, prav tako nje-
gova sopotnica Silva FridI iz
Rogoznice. Materialne škode je za
okoli 4.000 din.	- OM
vreme
do nedelje, 12. novembra 1978
Prvi krajec bo v torek, 7.
novembra 1978.
Napoved: Do 5. novembra
so suho in hladno. Od prvega
krajca bo spremenljivo vreme.
Naši starši so verovali v
vremenski rek: „Koliko snega je
na Lenartovo na planinah,
toliko ga bo ob božiču v
dolinah'. Imamo pa še Martina,
o katerem ljudje vedo povedati:
„Martin mora biti suh, da po
zimi raste kruh." S tem je
mišljeno prihodnje rodovitno
leto. Kme^e pa še pravijo: „Ce
suho zem^o sneg pokrije, je to
dobro za kmetije."
Alojz Cestnik
Tretji krajevni
praznik v Juršincih
Minulo soboto in nedeljo so v krajevni skupnosti Juršinci proslavljab
svoj tretji krajevni praznik v ^omin na tragični dogodek pred 37. leti, ko
so padle v tem delu Slovenskih goric prve žrtve okupatorjevega nasilja.
30. oktobra 1941 leta je v mariborskih zaporih med talci ugasnilo
življenje tudi dr. Metoda Spindlerja, študenta agronomije Franca Toplaka
- oba sta padla v roke okupatorja že v mesecu avgustu, ter njunemu
kurirju - študentu Alojzu Zormanu iz Sakušaka.
V spomin na te in vse ostale žrtve druge svetovne vojne praznujejo v
krajevni skupnosti Juršinci 30. oktober kot svoj krajevni praznik, ki so ga
letos obeležili s športnimi in drugimi prireditvami. V soboto so se
pomerile štiri ekipe v nogometu, zmagali so domačini ter v šahu kjer je
prvo mesto osvojila učenkajuršinske osnovne šole Jasna Pavlin, kije tudi
republiški pionirski prvak in je tako v svojo zbirko priznanj dodala že
svoj deseti zmagovalni pokal.
Osrednja prireditev je bila v nedeljo dopoldan, ko so se gostje in
krajani zbrali najprej pred spominsko ploščo na zdravstveni ambulanti,
yer je v imenu krajevne organizacije ZZB NOV spregovoril Franc
Simonič, prisrčen program pa so izvedU tudi mladi recitatoiji.
Slovesnosti so se nadaljevale v prosvetni dvorani. Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Simon Toplak je na svečani seji orisal
uspešno prehojeno pot, Ici ni bila lahka ter govoril o sedanjem trenutku,
ko slehernega toajana čakajo nove in odgovorne naloge.
Veliko je bilo storjenega v zadnjih letih na področju komimalnega
urejanja cest, ki so v dolžini štirih kilometrov dobUe asfaltno prevleko pri
tem pa so izdatno pomagali občani s samoprispevkom in širša driižbena
skupnost s svojimi sredstvi. Letos je v gradnji kilometer ceste, ki bo z
asfaltom povezala Sakušak in Gomilo, redno pa skrbijo tudi za vse ostale
krajevne ceste. Nič koliko je pred Juršinčani še drugih načrtov, ki bi jih
radi čimprej uresničili in tudi o teh je spregovoril tovariš Topl^ v svoji
uvodni besedi.
V imenu skupščine občine Ptuj, družbenopolitičnih organizacij in
občinskega izvršnega sveta je slavnostno sejo pozdravil Jože Kolar — član
IS skupščine, predstavnik KS Rogoznica pa jim je prav tako čestital ob
prazniku.
Po položitvi vencev na spominsko ploščo in spomenik poslednjemu
boju Lackove čete, so še obdarili 54 občanov, ki so stari že 80 let in veČ
ter izvedli kulturni program.
mš
Pred spominsko ploščo so se zbrali svojci padlih žrtev, mladina
in ostali krajani.
Foto: Kosi
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Modernizacija ceste
v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu si občani in delovni ljudje
zelo prizadevajo, da modernizirajo še preostale gramozirane ceste. Tako
bodo modernizirali cesto Krčevina-Vinski vrh-Jeruzalem. Vrednost
obnovitvenih del znaša 2.835 tisoč din^ev. Denar bodo v krajevni
skupnosti dobili s premostitvenim kreditom, nekaj bodo primaknili
ormoški Jeruzalem, KS Ivanjkovci in Miklavž ter samoupravne interesne
skupnosti za komunalno in cestno dejavnost občine Ormož.
zk
RODILE SO:
Dangela Zoreč, Zagrebška 71
-	Janeza; Vida Cajič, Prečna pot
7 - dečka; Silva Razlag, Žiherlova
ploščad - dekUco; Anica Frangež,
Breg 11 - dečka; Tatjana Jelen,
Sedlašek 69 - deklico; Martina
Furman, Gorenjski vrh 30 -
dečka; Zora Goikovič,
Volkmeijeva 9 - Janjo; Alojzija
Vohnut, Podgorci 9 - Stanko;
Darinka Horvat, Muršičeva 13 -
dečka; Magana Metličar, Zg.
Hajdina 86 - deklico; Silva
Drevenšek, Budina 35 - Sandro;
Dristina Mladar, Lancova vas 2 -
dečka; Anica Kostanjevec,
Strojnci 55 - dečka; Justina
Kumpl, Grabšinci 3 - Karino;
LjudmUa Filipič, Lahovci 76 -
dečka; Cvetka Novak, Cerovec 26
-	Aleša; Melani Poznik,
Gregorčičev dr. 4 - Matija; Olga
Pevec, Vičanci 23 - Brankico;
LjudmUa Dobršek, Le^e 28 -
Andreja.
POROKE:
Ljubomir	Brodnjak,
Gorišnica 15 in Vesna Požeg,
Gorišnica 79; Kari Svenšek,
Gerečja vas 4 in Marija Pihler, Sp.
Velovlak 24; Ivan Ornik, Slovenja
vas 68 in Zdenka Jerenko, Gerečja
vas 109; Milan Arklinič, Stojnci
50 in Jožica Povodnik, Stojnci 46;
Franc Zem^arič, Domava 59 in
Ivanka Ogrinc, Skorba 35; Jože
Romšak, Bistrica pri Tržiču 95 in
Marija Korenjak, Bistrica pri
Tržiču 95; Štefan Letonja,
Prešernova 1 in Štefanga
Atanasov, Prešernova 1.
UMRLI SO:
Elizabeta Strmšek, Žerovinci
53, roj. 192^ umrla 20. oktobra
1978; Peter Segula, Šturmovci 9,
1912, umrl 25. oktobra 1978;
Terezija Metličar, Sp. Hajdina 34,
roj. 1897, umrla 24. oktobra
1978; Ivana Kolarič, Jastrebci
50/a, roj. 1910, umrla 26.
oktobra 1978; Franc Šalamun,
Obrež 2, roj, 1921, umrl 24.
oktobra 1978;
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno m
radijsko dejavnost RADIO
-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški odbor, glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio
-Tednik telefon (062) 77-079 in
77-226. Celoletna naročnina
znaša 150,dinarjev, za tujino 250
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Mariborski tisk. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proizvo-
dov in storitev v prometu spada
TEDNIK med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.