URN_NBN_SI_DOC-NE5RUNWJ

BI BLIOTEC A D EL POPOLO. Catailogo <1e.llc pubblicazioni acqui- site fino al 51. maigigio I960. T rie­ ste, Soprintendenza bibliografica I‘>60. 611 str. 1z uvoda zajetnega kataloga iz­ vemo, da je imela Biblioteca dol popolo v T rstu v začetku ileta 1960 51.576 zvezkov. Lep obisk v tej knjižnici izjpričujejo naslednje šte­ vilke: 1. 1958 57.696 obiskovavcev, leta 1959 59.597 in prvo polletje I960 47.840. Ju nija 1960 je im ela knjižnica 12.700 obiskov. Med obis,- ikovavci je b ilo največ delavcev (4202), gospodinj (2801[) in dijakov (2200); drugi (3497|) p rip ad ajo raz­ nim družbenim slojem in poklicem . V uvodu beremo o uspehih k njiž­ nice tudi naslednje: »To tržaško ustanovo imajo zarad i njenega vse­ stranskega razvoja že za vzorno ...« K njižnica ima 3 izposojevalnice in lasten bibliobus, ki dostavlju knjiige tudi na dom. D eležna je izdatne pomoči. N ajvečje zasluge za njeno uspešno rast ima Stelio Crise, ravnatelj Soprintendenze bi- bliograifiche v Trstu. Zanim ivo je, kak o upošteva Bi­ blioteca del popolo slovenski tisk. D obro so zastopani slovenski k la­ siki in m oderna. K njižnica im a naunreč zb ra n a dela L evstika, J u r­ čiča, T rd in e, P rešern a, S trita rja , Ž up an čiča in Iv a n a C a n k a rja ter iz b ra n a dela Ks. M eška in F r. Bev­ ka. Z enimi ali dvem a delom a so zasto p an i G regorčič, G ra d n ik , K ra ­ njec, Jo že in B oris P ah o r, G ru d en , C iril K osm ač, M alej Bor, F e rd o Ko­ zak. K lopčič in M agajna. P opolno­ m a odsotni so n asled n ji slovenski k n již e v n ik i: A škerc, Kosovel, Se­ lišk ar, Prežihov, K a ju h , M en art in p re te ž n a večina m lajših. Z godovina slovenske književ n o sti je za sto p a n a 1z dvem a delom a, G la- serjem in zad n jo izd ajo Slovenske M atice, slo v en sk a zgodovina p a z M. Kosom in B. G rafen au erjem . K njižnica nim a slo v en sk o -italijan - skega in italijan sk o -slo v en sk eg a slo v a rja . N im a tu d i slovenskih del, ki so b ila p rev ed en a v italijan ščin o . V n jej p a so d o b ro zasto p an i ita li­ jan sk i slav isti s svojim i deli (C ro- nia, S alv in i, Urbani!). Č udno je n ad alje, da k n jižn ica ne z b ira slovenskega zam ejskega liska. N a n jen ih p olicah ni n. pr. Ja d ra n sk e g a k o le d a rja . K njižnica im a nek aj h rv ašk ih b ib lio g rafij, nim a p a niti ene slovenske. N a ro ­ čena je na več ita lija n sk ih p e rio ­ d ičn ih p u b lik ac ij, v e n d a r pa na niti eno jugoslovansko. Slovenski z n a n ­ stv en i tisk je v k n již n ic i slab o z a ­ stopan. S o p rin ten d e n z a b ib lio g rafica je n atisn ila k a ta lo g tu d i za leto 1957. Č e tega p rim e rja m o z onim iz leta 1960, zap azim o veliko razliko. V treh letih je število slovenskih ti­ skov v k n jižn ici 'm očno n araslo, p ra v tak o p a zap azim o tu d i večjo sistem atičn o st p ri n ab a v i sloven­ skega tisk a (zb ran ih in iz b ran ih spisov slovenskih k n jižev n ik o v ). O b a k a ta lo g a sta zgovorna p rič a zelo p lo d n e k n jižn ičarsk e d e ja v ­ nosti, ki ob d o b rih p rije m ih obetu ita lija n sk i lju d sk i k n jižn ici v T rstu še m nogo lepili sad o v in m ed tem i tudi tesnejši stik s slovenskim p reb iv av stv o m . S. V.