"ZGJojJfki •Zasavski tednik«, glasilo SZDL. litija* Zagorje, Hrastnik ta Trbovlje - Urefriirašanja Industrijske rudarske S°ie Zagorje in njenega doma. Po proučitvi stanja in možnosti bilo sklenjeno, da sc naj Indu-strijska rudarska šola Zagorje re-orBanizira v Center za strokovno Izobraževanje za potrebe gospodkih organizacij. V razpravi je bil® poudarjeno, da je bilo do-slcJ vse premalo stikov med go- Rrvi osnutki Proizvodnega palna *a leto 1962 ^ Strojni tovarni v Trbovljah ?? ic razpravljali o prvih osnut-'ll Proizvodnega načrta za leto L?2- ki bo za 500 milijonov din ^li od letošnjega. To je največ-c Povišanje plana v zadnjih SU-" letih. Sc v nadalje sc bo glav-ya dejavnost te tovarne razvijala smeri prelzvodnje rudarske J*ei«e .strojev za metalurgijo in ^fcenišlvo. devetmesečni plan Prekoračen za 10 #/o (3'''ekt: v strojne tovarne v Tr-i! V1l»h Je letošnji 9-mcsečnl plan JO °a®nc realizacije prekoračil za da k,Stolkov- Vsl delajo na tem. ij, ^ ta ugodni presežek obdržali konca iSj* n' prejemki. leta, ker se samo tedaj večji dohodek in večji jenci šole in med gospodarskimi organizacijami, v katerih so sc tl pozneje zaposlili. Zato jc bilo domenjeno, da bo Center za strokovno Izobraževanje vzgajal kader za potrebe gospodarskih organizacij in bodo le-te tudi dajale napotke, kakšen kader potrebujejo. V Centru za strokovno izobraževanje bo samo teoretičen pouk, prirejeni pa bodo tudi razni seminarji in tečaji; praktičen pouk pa bodo opravljali gojenci v Usti gospodarski organizaciji, koder se bodo zaposlili in ki jih bo tudi šolala. Tako bo — kakor upajo — vzpostavljena tudi trdnejša zveza med gojenci — bodočimi delavci in gospodarskimi organizacijami. Da pa bi potekal praktičen pouk v gospodarskih organizacijah nemoteno in po načrtih, pa bo ustanovljen tudi poseben odbor, ki bo skrbel za nadzor nad izvajanjem praktičnega pouka. Na sestanku je bilo tudi domenjeno, da bo začel dosedanji dom Industrijske rudarske šole poslovati na ekonomski osnovi. Domenjeno pa je tudi bilo, da posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov Rudnika rjavega premoga, »Varnost«, Tovarne elek-troporc elana, Občinskega sindikalnega sveta. Občinskega ljudskega odbora, Industrijske rudarske Sole Zagorje in podjetja »Elektro - Trbovlje« (ki ga bodo skušali zainteresirati za vzgojo kadra po Centru za strokovno izobraževanje ZagOTjc), do 20. oktobra uredi in reši vsa vprašanja glede reorganizacije Industrijske rudarske šole Zagorje v Center za strokovno izobraževanje. (raa) PET LET DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH Kdo naj finansira? Letošnje leto 29. novembra bo preteklo pet let, odkar je bil izročen svojemu namenu Delavski dom, kulturno središče v Trbovljah. V tem času se je v tem kulturnem hramu zvrstilo obilo kulturnih prireditev, od gostovanj raznih kulturnih skupin iz drugih krajev do uprizoritev in nastopov domačih kulturnih ansamblov. Samo skoz! kino v Delavskem domu . je šlo v tem času okrog 700.000 * obiskovalcev. Ce pa k temu pri- ^ Radečah nadaljujejo praznovanje 20-letnlce vstaje br so po prvem delu V jOOVanja 20. obletnice vstaje t>roffct<'klCTn mnsecu pripravili ta r)!arri tega tekmovanja tudi za MjU( Tokrat ne gre za za- to^ 2° Petdnevno praznovanje, *r'cse^c Zn niz prireditev v vsem c«rt tem programu je kon- Vto J,’’*1''(,Ka povrh ega zbora Svo-t*i j j^deče, ki bo 15. na Dolah 21, in 22- P*1 v Radečah. ^DorT?^1 Prireditev, ki bo v dveh ***> dnevih, bo nastop [*ir>0 v Psumlatke v Radečah na (v***9 kraj danes., in športne ^ tej priložnosti bo nasto- pil tudi pionirski pevski zbor. Kegljači bodo v čast praznovanja 20. obletnice vstajo priredili moštveni turnir v kegljanju, na katerem bodo sodelovala vsa kegljaška moštva iz Zasavja. Posebno prireditev bo predstavljala -Spoznavaj svet in domovino«, ki bo 29. tega meseca popoldne v domu Svobode v Radečah. V praznovanje pa so vključili tudi predstave lutkovnega gledališča jn občinsko prvenstvo v rokometu. Tretji del praznovanja bo v prihodnjem mesecu. štejemo še ostale prireditve v domu, prekaša to število preiko 1 milijon ljudi. Po petih letih je pa ta dom potreben večjih popravil, da se zavaruje ta stavba pred večjo škodo. O tem vprašanju bi balo potrebno, da svet za kulturo in prosveto pri občinskem odboru v Trbovljah pobliže razpravi ja-in sprejme ustrezne zaključke, k p ko naj se v bodoče vzdržuje in finansira ta kulturna ustanova. Prav bi bilo, če bi sedaj, ob petletnici delovanja Delavskega doma v Trbovljah, pristojni činiteljl v kraju sklicali širši posvet, nekdanji upravni odbor, ki je dom gradil in sedanji upravni odbor Delavskega doma, nadalje vse, ki delujejo v kraju na kultumoprosvetnem področju. Tak širši posvet Je potreben zaradi tega, ker se še danes stalno pojavljajo glasovi, da naj bi DPD Svoboda-Cemter upravljala ta kulturni hram. Vprašanje upravljanja ln vzdrževanja te ustanove bi bilo treba rešiti ob tej priliki in še vnslo drugih vprašanj. To smo dolžni vse od tistega trenutka, ko smo se odločili za gradnjo tega lepega kulturnega središča Trbovelj. op- Prejšnji teden je hD v Ljubljani potrjen investicijski program Elektrarne Trbovlje. Tako bo namesto sedanjega izrabljenega kotla v elektrarni, kS je vzrok dosedanjega prekomernega zapraše-vanja savske doline, konstruiran nov kotel. Po štirih letih borbe so uspeti, ds bo z izgradnjo novega kotla popolnoma odpravljeno neprijetno praženje za vse stanovalce ob Savi. Zasavska dolina bo v naj-'btižnji bodočnosti dobila drugačno podobo: rešena bo prošenja, očiščena bo tudi Sava, izboljšala se bo cesta ob Savi itd., skratka -prijetna bo kot nekoč. Lanskoletna proizvodnja * že presežena Tako kot letos, že dolgo ni bilo s proizvodnjo električne energije v trboveljski Elektrarni. Ze v mesecu septembru letos je termoelektrarna dpsegla lansko celoletno proizvodnjo toka in jo danes že močno prekoračila. Letošnje sušno leto zahteva, da delajo naše termoelektrarne s polno zmogljivostjo. Pa tudi če nastopi deževje, bo treba še kar krepko proizvajati električno energijo. Nov proizvod Tovarne zidakov Na sejmu gradbeništva v Ljtib-ljani vzbuja nov proizvod tovarne zidakov Elektrarne Trbovlje veliko zanimanje. Razen običajnih zidakov za gradnjo stanovanjskih hiš razstavlja ta tovarna na sejmu tudi jamske kvadre, ki se na primer v Rudniku Zagorje prav dobro obnesejo. Tudi trboveljski rudnik je že naročil večjo količine teh jamskih kvadrov, ki se izdelujejo iz elektrof litrskega pepela, ki je prej neizkoriščen odhajal iz elektrarne v Savo. Za te jamske zidake se pa zanimajo tudi ostali rudniki Slovenije. Važno in zanimivo je pri stvari, da material, ki prihaja iz jame in se uporablja za napravo teh kvadrov, pride v koristne svrhe spet nazaj v jamo. Ponovno znižanje cene zidakom iz elektrofiltrskega pepela Kljub temu, da se v Trbovljah še hranijo graditi hiše iz zidakov, ki jih izdelujejo v tovarni zidakov Elektrarne, se njihova proizvodnja ne zmanjšuje, temveč celo povečava, ker je v drugih krajih veliko zanimanje za ta izdelek in se številni koristniki pohvalno izražajo o kvaliteti tovrstnih zidakov. Tovarna je ponovno znižala ceno, tako da opečna enota, ki je prej stala 80 din, stane sedaj 50 din ali normalni format zidne opeke 9 din. Nekateri se hudujejo, češ, zakaj ste tako znižali ceno opeki. Vodstvo tovarne teh zidakov in njen kolektiv rahljali naši graditelji hiš. S tem,' da bo proizvodnja čim večja, pa na drugi strani opravlja to delo večje število ljudi v tovarni — večja proizvodnja pa omogoča tudi nižje cene opeke, in to je tudi prav. Porabili so že 300.000 ton premogovega prahu. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so bili slovenski premogovniki v velikih težavah, ker so zaradi stalnega deževja zaloge premogovega prahu, ki se uporablja za kurjenje pod kotli v naših termoelektrarnah, stalno naraščale. Z večjo porabo tega prahu se je finančno stanje naših rudnikov precej izboljšalo. Tako gg I je na primer termoelektrarna v pa zavedata, da je bila le-ta zgrajena v ta namen, da proizvedemo čimveč opeke, katero bodo upo- Trbovljah v 9 mesecih letošnjega leta porabila okrog 300.000 ton I premogovega prahu. Za fiadaliii rami Rudis 0BR3ZI V ponedeljek 9. t. m. so obiskali Trbovlje gostje iz Ljubljane, in sicer podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj ter člana Izvršnega sveta Tone Bede in inž. Kolnik. Obiskali so podjetje »RUDIS« (Rudarsko industrijsko skupnost) v spremstvu predsednika trboveljske občine Martina Gosaka in direktorja Rudnika Trbovlje—Hrastnik Staneta Dolanca. Pri »Rudisu« so imeli razgovore o sedanji dejavnosti tega podjetja z namenom, da se obseg dejavnosti še bolj razširi in utrdi. Dani so bili napotki, da se delovno področje te skupnosti razširi na nova sodelujoča podjetja. Posebno je bilo poudarjeno, da »Ru- TimHiroiinHinnmmHiuitiiinitiiiifliiiiiiiiuiHiimniiinimiiiimiiiitintmumioiimnmiiuiiiiiiiiimTjimiimtiiiiniiiimiiniir limn dis« še nadalje razvija svojo dejavnost v smeri rudarstva in razširitve del na inozemskih področjih. Razpravljati so tudi o finančnem položaju podjetja in o odnosih med člani »Rudisa« kakor tudi o ureditvi kadrovskega sestava biroja. Po razgovorih v »Rudisu« so ugledni gostje iz Ljubljane obiskali še podjetje »Mehaniko«, Cementarno in Elektrarno. Jutri seja ObLO Zagorje Jutri bo seja občinskega ljudskega odbora Zagorje, na kateri bodo podana poročila komisij, ki jih je imenoval ObLO Zagorje na zadnji seji. Zraven iega bo na dnevnem redu še poročilo o delu Sveta za telesno vzgojo in šport. (ma) 1 It * šivu upokojencev v Trbovljah je ' dobil potrdilo, da je bil pokojni l > Zlobko član tega društva. Ze v t petek popoldne je oddal to po-*3f trdilo na trboveljskem pokopali- Ko smo o tem primeru govo- s rili s poznavalci teh razmer, 55 | nam povedali, da so se taki ozi- g roma podobni spodrsljaji dogodi- §g li v Trbovljah že večkrat, Vpra- ] P OJ »IM Primer, ki ni osamljen 's/u osebno namestniku kapelnika "sanje je, komu je lahko tako po- a>j trboveljske godbe, ki mu je žago- stopanje v čast. Vsekakor ne !?■; tovil, da bo godba za gotovo po- boveljski Delavski godbi, ne spremila pokojnika na zadnji poti. ir- s fr- p boveljski Komunali in tudi ne M društvom in organizacijam s ter e- V na Zasavje in Društvu upokojen- s cev, ki so prav vsi vedeli, da bodo || pokopali pokojnika s civilnim & V ponedeljek se je zglasil i Prišla jc nedelja. Na pokopali- pogrebnim obredom in bi se prav y našem uredništvu tovariš Milko šču so se zbrali številni sorodniki gotovo morali pomeniti, kdo se bo & Gostiša iz Zagorja in pripovedo- in znanci, prišli pa so tudi neka- od pokojnika poslovil na trbo- ~ val o dogodku, ki — kakor za- teri inozemci, ki so se tiste dni '' ' ' trjujejo poznavalci razmer v Tr- ravno mudili v Trbovljah, bovljah — ni osamljen in se to- Godbe ob napovedanem času rej ni pripetil prvič. pogreba ni bilo. Nikogar tudi ni V petek mu je umrl tast, Jože bilo, ki ZLOBKO, star 71 let, upokoje- kojnika, čeprav je bil civilni peneč, iz Kolodvorske ceste 21 v grebni obred. Vsi, ki so se tega Trbovljah, ki je bil vrsto let član dne zbrali na pokopališču, so bili s Društva upokojencev. Domenjeno presenečeni nad načinom, kako so je bilo, da ga bodo pokopali v spravili poikojnika v njegov zad-ncdeljo na trboveljskem pokopa- nji dom. Presenečeni, užaljeni in «5 lišlu s civilnim obredom. Na Dru- ogorčeni, in povsem upravičeno! ^ ST iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniniiHnininniiiimiiiiiiiiiKmiiiiiRiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimHimitiniiinimiiiiiiimniiiiiiiiHiiHiiintiiiiiifinftiiiiiiiniiniinniiRiiiKimiin'^" veljskem pokopališču. In navsezadnje še neki para- . doks: nano v ceni pogreba jt zaracu- š. ... - -a'--- -----s— ... «»/.„ s strani Komunale tudi 600'C V petek mu je umrl tast, Jože bilo, ki bi se bil poslovil od po- dinarjev za govor. In svojci po- j --- •” L:' «- kojnega Jožeta Zlobka so plačali l v soboto ta znesek, toda zaman! Prav bi bilo, da se na pristat- g nih mestih zadeva uredi tako, da ) se v prihodnje kaj takega ne bo več primerilo. ^ M. LIPOVŠEK i. Ljudje in dogodki Padec Combcjevih kegljev ca-movlade je v odločilni uri za Katango lahko preprečil samo zločin, ki je podoben umoru kungoškega političnega prvaka Lumumbe. Zakaj vsakemu otroku je bilo jasno, da so na Ham-mcrskjoldovo letalo streljali isti vojaki, ki so nekaj mesecev pred tam napravili križarski pokol pri plemenih Baluba. Combe je po tem preobratu zopet dobil nekoliko več samozavesti in greben mu je začel hitro rasti. Toda zmotno bi bilo v tem čudnem naključju precenjevati njegove zasluge, da se je v odločilni zmedi zopet postavil na noge in se sedaj po nepotrebnem trka na prsi kot termopilski zmagovalec. _ Politične norosti imajo v zad-H njem času vedno dovolj botrov, šj ki so v odločilnih trenutkih ved-= no pripravljeni položiti roko za-g ščite v ogenj, da bi zaustavili g kolo zgodovine na afriških in H azijskih tleh. Kotel, ki že nekaj s mesecev vre v političnem neur-g ju odcepljene kongoške pokra-H jine Katange, kurijo v evropskih §§ prestolnicah, v Londonu, Parizu g in v Bruslju z najbolj kalorič-= ni mi vrstami kuriva. žavo vzdržuje z nabitimi puškami na obeh straneh. V centralnem poštnem poslopju v Eliza-tcthvillu, kjer so utrjeni indijski vojaki, so naložili nove sloje vreč s peskom. Začasno premirje visi v zraku kot otroški balonček, ki lahko vsak'hip poči. Razgovori, da bi dosegli trajno premirje, so ostali v pripravah in malo znakov kaže, da bi jih Combe v resnici želel. Combe in njegovi odkriti afriški zavezniki, za katerimi stoji - prišli v Combejeve enote še ob pravem času. Combe sprejema nove najemnike iz raznih dežel. Pred nekaj dnevi je prestopila sevemorodezijsko mejo skupina 65 ljudi, ki so izjavili, da so jih najeli za delo v katanških rudnikih. To »zaposlovanje« belih najemnikov ▼ rudnikih je eden ipmed načinov Combejevega gangsterstva, kako bi izigral zahtevo OZN, naj vsi beli plačanci katanške armade zapustijo Kongo. govore v Leopoldvillu jamstvo treh zahodnih držav ZDA, Velike Britanije in Francije, da mu v času pogajanj v Leopoldvillu ne bi skrivili niti lasu. Tako Združeni narodi stojijo v Katan-gi pred težko dilemo, da bi preprečili državljansko vojno, do katere bo nujno prišlo, če bodo enote centralne kongoške armade stopale na tla Katange, obenem pa ščitijo Combeja in ga pregovarjajo, da do državljanske vojne v Katamgi ne bi prišlo. OBRAČUN DELA V SVOBODI II V ZGORNJIH TRBOVLJAH Veliko uspehov Premirje z nabitimi puškami jo sence belcev z blagajniškimi ključi v rokah, obtožujejo sile Združenih narodov, da kršijo premirje. Weienski, predsednik Splošni vtis, ki prevladuje pri ocenjevanju razmer v Katanga, odkriva neodločenost predstavnikov Združenih narodov, da bi centralnoafriške vlade, so prlje- sklepe OZN, ki sc tičejo Kontna za glavo, ko govori o dokazih, da oborožene sile Združenih narodov kršijo določbe o ustavitvi ognja. Svoj čas se je za glavo prijemal tudi Hitler in sličnosti v tem pogledu ne gre zanemarjati, čeprav so krajevne in časovne razlike precejšnje, ved ali pred dnevi, o izmenjavi Na drugi strani pa zahodni no- ga, dosledno izvajali. Predstavniki OZN potujejo med Leopold-villom in Elizabethvillom, da bi iznašli neko osnovo za skupno okroglo mizo, ki jo Combe že »v zraku« zavrača. Vse težje pada sporazum, ki so ga napo- Vzročna zveza med kongoškimi protislovji nima točne meje. V takšnih okoliščinah je prišla v zamero pri Combeju tudi ne vedno preveč zadržana Amerika, ki je po Combcjevih besedah »izgubila zaupanje katan-škega naroda«. Ameriška Ken- || nedyjeva smer v Kongu na ra- S čun starega zavezništva z zahodnim svetom ne upa preveč tvegati na kontinentu črnih dTžav, zato je slednjič ne brez razlo- Na nedavnem občnem zboru DPD »Svobode• iz Zgornjih Trbovelj so pregledali enoletno dejavnost in ugotovili, da so dosegli na vseh področjih kulturnega življenja lepe uspehe. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so v svojo kulturno dejavnost pritegnili v veliki meri tako delavsko kot kmečko in šolsko mladino. Toda žal se opaža, da se gimnazijska mladina ne vključuje v kulturno dejavnost tako, kot bi sc morala. V glavnem se zanima le za klubsko življenje. Predsednik upravnega odbora, tov. Gulič je podal poročilo o deja- vnosti posameznih sekcij in je post-daril, da so Svobodarji z vztrajnim in resnim delom dosegli uspehe na vseh področjih. Zlasti aktivni so bili pevci in pevke ter ansambel »Veseli rudarji,• ki so priredili več samostojnih nastopov ter tekmovali tudi v republiškem merilu in nastopili na prireditvah pri graditeljih Zasavske ceste. V bodoče pa društvo zeli, da bi se v njegove vrste vključilo čimvec gimnazijske mladine in mladina * ESS, da bi lahko še bolj poživeli svoje delo. ek vinarji pišejo o točnih številkah, koliko belih plačancev pride vsak dan čez mejo Severne Ro- ujetnikov. Predstavnik Združe-_____, . .. __ __, nih narodov 0’Brien se izogib- „ , , ----Lui Ije povedati kaj določenega, češ da so predlagali popolno zame- dezije, da bi z vojaškimi izkaz- njavo ujetnikov in da čakajo na so dobički z Leopoidvillom bolj ugodni za ameriške koristi. Morda bo to dejstvo pomagalo Položaj v Katangi je vedno nicami in večletnim šolanjem v bolj zapleten. Premirje se s te- strelskih jarkih »tujske legije« .. /Ti i. I .... , nagniti tehtnico na pravo stran, protipredloge katanških secesi- ^ onistov. Combe zahteva za raz- Zdravko Tomažej .......................................... tiitimiiiiiiiiiiiTiiiniiiHimiiimiiiuiiiiiiuiiHii aiiiiniiHtnitiiitiiiiiitininiHHiuiHiitimifinHimininHimiifimttmuiaiHiiiuiiimHiiitiiiiniiiiniuiiiHuiniuiiii VSAKA EKONOMSKA ENOTA ZBOR PROIZVAJALCEV vž*"1 Sprejeli so pravilnik o delitvi čistega dohodka V gospodarskih organizacijah v Zasavju se zadnje čase mnogo razpravlja o decentralizaciji samoupravljanja v podjetjih. O vseh teh vprašanjih so tudi v Trgovskem podjetju »Prvi junij« precej razpravljali in že sprejeli ustrezne zaključke. S sprejemom in potrditvijo pravilnika o delitvi čistega dohodka v podjetju so napravili velik korak k rešitvi celotnega vprašanja. Vodstvo in kolektiv tega trgovskega podjetja sta se zavedala, da je treba vsa vprašanja okrog decentralizacije samoupravljanja ter pripravo pravilnika o delitvi čistega dohodka temeljito analizirati in potem ta elaborat predložiti v oceno in potrditev. Do zaključka lanskega leta je bil v podjetju namen, doseči kar največji promet, doseči pa hkrati najhitrejše obračanje v zalogo vloženega kapitala. Ko so v podjetju dosegli določen nivo prometa, se je pokazala potreba, da preidejo na kompleksen način nagrajevanja po učinku, pri čemer je bilo prven-stve.io vprašanje tudi znižanje režijskih stroškov. Ob vsem tem 60 seveda naleteli tudi na določene težave, kajti s povečanjem prometa narastejo tudi stroški. Uvesti je bilo treba tak način dela in delitve dohodka, da se zainteresira celoten kolektiv, da bo imel na skrbi povečanje prometa, da 6e zaloge kar najhitreje obračajo in da se dosežejo z vsem delom kar najboljši rezultati. Sprejetje in potrditev zaključnega računa za leto 1960 v letošnjem februarju pa sta pokazala, da je treba v podjetju pohiteti in čimprej pričeti z izdelavo osnutka pravilnika o delitvi čistega dohodka. Prva naloga je bila, izvršiti decentralizacijo celotnega poslovanja. DelaviSki svet Je sprejel sklep, da v podjetju že takoj ob pričetku leta preidejo na ekonomske enote in da se budno opazuje potek vsega dela. Pri tem so seveda vodili račun o vsaki ekonomski enoti. Sproti se je pri tem prilagojevala celotna tehnična dokumentacija, važno vlogo je pa ob vsem igral finančni pokazatelj v posameznih ekonomskih enotah. Ze prvi podatki so pokazali, kakšni so ekonomski pokazatelji enot in kje so ugodni rezultati. Ugotovili so, da podjetje kot celota dobro posluje, sama analiza ekonomskih enot je pa opozorila, kaj je treba storiti in popraviti. Dobra stran pri vsem je bilo tudi zanimanje, kakšna je nakupna politika ln kako Jo je treba voditi. Težili so za tem, da bi predvsem kupovali kvalitetno blago, ir: V. M. »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje •Gorenjski tisk« v Kranju, — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik! Stane Šuštar, -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije U (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 80C-79-1-M6. -Letna naročnine m din. mesečo« M din. - Na dveh sestankih čjanov delovnega kolektiva ao v Predilnici v Litiji razpravljali o poslovanju v prvih osnvih mesecih leto«. Direktor podjetja Tone Koprivnikar je obakrat seznanil neposredne proizvajalce s poslovanjem podjetja v razdobju januarja do konca avgusta letos. Proizvodnja v podjetju se je v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko zmanjšala, pač zato, ker se ob nedeljah ni več delalo, večkrat pa se jo v letošnjem letu pojavljalo tudi vprašanje pomanjkanja surovin. Tako se Je dogodilo, da so imeli nekoč na zalogi surovin samo za 4 dni. Zraven tega pa je šla v rekonstrukcijo tudi »Viskoza« iz Ložnice in ni bilo mogoče dobiti dovolj sintetičnega vlakna. V tem obdobju so bile težave tudi z denarnimi sredstvi, ki so preprečevale, da bi litijska predilnica dosegla šc boljši uspeh. — Kupci so dolgovali predilnici 390 milijonov dinarjev, podjetje pa mora plačevati surovine na pr«'j. Poslovili so se od delovnih tovarišev Na Rudniku Trbovlje - Hrastnik so se te dni poslovili od delovnih tovarišev, ki so odšli v zaslužen pokoj. V Trbovljah Jih je odšlo v pokoj 33, v Hrastniku pa 17. Odhajajočim so v kolektivu priredili prijeten poslovilni večer tn Jhn dali v spomin praktična darila. Zaradi dolgov kupcev tako večkrat ni bilo na voljo denarja za avansiramje surovin. V predilnici so letos v povpro-čku porasli osebni dohodki za 8,4 odstotka ln znaša zdaj povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega 23.800 din. V predilnici pa si prizadevajo izboljšati tudi kvaliteto proizvodnje ln jo tudi povečati. Zato vlagajo precejšnja sredstva v rekonstrukcijo zastarelih naprav in opravljajo nekatera druga potrebna investicijska dela. (ma) 14 predavanj v tednu tuberkuloze V tednu tuberkuloze je delavska univerza v Trbovljah skupno z organizacijo Rdečega križa izvedla predavanja s tega področja. Vseh predavanj je bilo 14, in to v vseh treh krajevnih organizacijah SZDL! Trbovlje II, Center in Zasavje ter v višjih razredih osemletke, v gimnaziji, ekonomski šoli, vajenski šoli ter srednji tehniški šoli. Vseh poslušalcev je bilo 870. Ruzves«‘IJivo J«, da Je predavanja poslušala predvsem doraščajttča mladina ln da je bil namen dosežen. Vsa predavanja Je prav dobro Izvršil šef sanitarne inšpekcije dr. Franc Povh. Tudi na ObLO v Zagorju bodo že v kratkem izvolili svet kolektiva Tudi na občinskem ljudskem odboru se pripravljajo na Izvolitev prvega začasnega sveta kolektiva. Po sestankih aktiva članov ZK tn Izvršnega odbora sindikalne podružnice Je bil prejšnji teden sestanek uslužbencev, na kstersgn so govoriti o pripravah na volitve sveta kolektiva. Izdelali m predlog kandidatne liste, ki so ga že javno razobesili. Računajo, da bodo volitve prvega začasnega sveta kolektiva na ObLO Zagorje ob Savi izvedli do konca tega meseca. (ma) Razprava o nalogah delovnih skupnosti Pred dnevi so v Predilnici v Litiji na sestanku članov ZK, na katerega so povabiti tudi ostale člane delovnega kolektiva skupno z vodji delovnih skupnosti, govorili o nalogah in delu svetov delovnih skupnosti. Razpravljali pa so tudi o pravilniku c delu svetov delovnih skupnosti. Sklenili so, da bodo prav vse člane delovnega kolektiva seznanili z uvajanjem delovnih skupnosti in z njihovimi nalogami. (ma) Tečaj za stenografijo Delavska univerza v Trbovljah sporoča, da se bo v torek 24.okto-bra letos ob 16. uri pričel tečaj za stenografijo. Tečaj bo v prostorih gimnazije in bo dvakrat tedensko. Možen je še naknadni vpis za interesente, ki potrebujejo stenografijo pri vsakodnevnem delu. Predavanje o elektrifika- ; ciji Jugoslavije Zagonska delavska univerza je v torek popoldan pripravila zanimivo predavanje, spremljano s filmom, o elektrifikaciji Jugoslavije. Predaval je direktor Elektrogospodarske skupnosti Slovenije, zagorski rojak, iai. Vekoslav Korošec. (ma) in ker so nekateri bili predelani v družinska stanovanja, tako da jc primanjkovalo stanovanj z* samce. Nov samski dom na Tereziji ima 78 IežJSč. Vsaka soba Ima po dve ležišči, omaro ter drugi sodobni inventar. V domu so centralna kurjava, sanitarije ter lepo urejene sobe za kulturno razvedrilo. Kaj kmalu pa bodo dobili tudi televizijski sprejemnik. Prav tako bodo po vsej verjetnosti kaj kmalu dobili tudi garažo, ker Ima veliko stanovalcev lega doma kolesa in motoma kolesa, ki so Jih spravljali doslej v šupe ali pa so Jih hranili kar na prostem. Vsa oskrba v domu stane le 1.000 din mesečno, kar pokriva le polovico materialnih stroškov, drugo polovico pa dotira Rudnik. V bližini tega doma Je tudi star samski dom. pri katerrm Je sodobna kuhinja z zmogljivostjo 250 obrokov na dan. tako da Imajo prebivalci tega novega doma blizu' tudi kuhinjo. Da bi pa bilo življenje v domu ki mimo drugega skrbi .udi ** kulturno življenje, za disciplino h* red v domu, urejuje medseboj05 odnose in skrbi za povezavo * ostalimi družbenimi organizacij*" mi na terenu. Na rudniku pa težijo za trm, •** bi na tem področju, kjer stoji t*°' ▼1 dom, v bodočnosti, seveda * bodo to dopuščala finančna stva, zgradila še nekaj sams* domov, da bt na ta način po J" strani koncentrirali samske iriove, po drugi pa bi nastat komplet samskih domov. e* Imenovana komisija za praznovanje 75-letnice Predilnice Na enem od zadnjih zasedaj je delavski »vet Predilnice v imenoval 6-člansko krl .'i- Uji za praznovanje 75JLetnice umi obstoj* Predilnice. — V ktAnisijo so bit1 ti' imenovani Maks Senica (z» t^_r, sodnika). I adlslav Baumg*Z*V Branko Bizjak. Iztok Zorn, 1 Merčun In Janez Kerne. C1** Na kratko po domovini VISOKA SOLA ZA POLITIČNE VEDE V LJUBLJANI ODPRTA . , Prejšnji teden so v Ljubljani slovesno odprli Visoko solo za politične vede. Otvoritve šole so se udeležiti predsednik LRS Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Roris Kraigher, predsednik GO SZDL Slovenije Vida Tomšičeva in še drugi. Visoka šola za politične vede je pomembna pridobitev na področju siltematičnega študija političnih ved. 97 ODSTOTKOV JUGOSLOVANOV UŽIVA SOCIALNO ZAVAROVANJE Naša država 1 2 — - l \gf r % jc med redkimi državami na *vetiL’jJ pfjj" zdaj skoraj vse prebivalstvo socialno zavarovano. ■ e0$tdy _ _ * .9 a. * rns i * »• i Pl .1 I . I rt pravljajo predpise za razširitev zavarovanja »a f j^o ** J odstotke državljanov. Dane so možnosti za sni'a pokojninsko zavarovanje kmetov. 260.000 OBISKOVALCEV V PRVIH 9 MESECIH V POSTOJNSKI JAMI V prvih devetih mesecih letošnjega leta je obiskalo Postojnsko jamo nad 260 tisoč ljudi, od teh več kot 110.000 tujcev iz 80 raznih držav. Tako je Postojnska jama sedat eden izmed najbolj obiskanih turističnih objektov v naši državi. 3 vi J1 4 NAJVF.CJA RAFINERIJA NAFTE V JuG£S«W < Pri Pančevu bo stala naivečja rafinerija na' V kratkem bodo pričeli z gradnjo rafinerije. Na * fP bodo postavili naprave, ki bodo letno lahko prede lijona ton surove nafte. l lttiS‘ Predvidevajo, da bo rafinerija zgrajena v tre IZVOZ NAŠEGA MLEKA V ITALIJO Podjetje »Planika* ti Tolminu bo na podlagi sklen)kiko* stroju in da se proizvodnja stalno izboljšuje, kolektivu pa prinaša znatne dohodke. V obratu se prav tako opaža porast proizvodnje na stroju Wolf. Povečanje proizvodnje smo dosegli z montažo posebnega kompresne-ga priključka za ta stroj. Pa ne samo porast proizvodnje je opaziti, marveč tudi kvaliteta kozarcev se je izboljšala. Izdelki so brez ostrih-robov in tudi znatno lažji so, kot so bili doslej. V mesecu oktobru predvidevamo začetek dela na C banji, medtem ko je v načrtu, da gre v remont IV. banja iz starega obrata. Pred- činiteljev v komuni, vključno z viJeno je ^dalje, da se ho potem vsemi proizvajalci in drugimi dr- „ n(yvem obratu D banja prebarvala žavljani, da bodo kar najbolj aktivni v prizadevanju za napredek komune v celoti, pcGebej pa v gospodarstvu, ki daje osnovo vsemu nadaljnjemu razvoju. Viktor Sirec za rjavo steklo. Težave so tudi, da se opaža znaten odpadek v brusilnici pri skupini kozarcev. Tega je pripisati predvsem nepazljivosti pri delu. Sam lom znaša pri tem izdelku tudi od 10—15%, medtem ko je normativ odpadka predpisan s 4,1—6 odstotkov. To sc mora popraviti. Da bi se položaj izboljšal, je predvideno, da se da v pogon Brusilni stroj na tekoči trak. Na novo se namerava preurediti tudi tekoči trak za prevoz posod kozarcev. Pri obhodu skozi tovarno opazimo, da v starem obratu nekaj gradijo. Tu namreč nameravajo povečati prostor za skladišče za zgotov-Ijene steklene izdelke. Skladišče mora biti zgrajeno do pričetka inventure. Sedanji prostori skladišča so namreč zelo slabi, izvzemši skladišče v novem poslopju. V posameznih predalih polic leži namreč po več izdelkov, kar ob odjemu povzroča neprijetno prelaganje, pri čemer nastaja nepotreben lom. S preselitvijo materialnega skladišča, ki je sedaj v lepih prostorih v novem obratu, je tovarna pridobila prostor. Po dosedanjih razgovorih naj hi se semkaj prestavila stckloslikarnica. Ta oddelek bo namreč potreboval več prostora, ker bo najbrž prišla v obrat nova tunelska peč za žganje steklenih izdelkov. To bo vsekakor velika pridobitev za naš kolektiv, ker bomo izdelke lahko žgali doma, prav po sebno izdelke za razsvetljavo. Te namreč sedaj v glavnem izvažamo brez slikanja. — Na sedanjem prostoru slikarnice je predvideno, da se povečajo prostori za brusilnicn. Prav tako je v načrtu preselitev papirnice, v katero pride potem delavnica za remont kiko strojev in tudi skladišče za kiko modele. Ta reorganizacija oz. prestavitev je nujna, da se izboljšajo tehnični pogoji za tovrstno proizvodnjo, ker so regulirne priprave za kiko stroje preoddaljene. O priliki še kaj več. Vtisi z obiska v Avstriji V mesecu juniju /e dobila godba hrastniških steklarjev povabilo ste-I klarske godbe iz Barnbacha na proslavo 30-letnice obstoja tamkajšnje godbe. Godbeniki smo se vabilu odzvali. Odšli smo v Avstrijo dne 12. avgusta, vrnili smo se pa 14. avgusta. To srečanje med dvema godbama iste stroke je napravilo na nas najboljši vtis, saj smo ob tej priliki spoznali življenje avstrijskega delavca in ga lahko primerjali z življenjem pri nas. Na kratko hočemo poudariti prisrčen sprejem naših godbenikov, ki ga nismo pričakovali. Ob prihodu v Bdrnbach so nas pričakali domači godbeniki s Zavest miasSine 1941. leta Predavanja in jezikovni tečaji Delavska univerza v Hrastniku Je konec prejšnjega meseca pripravila še zadnja predavanja o beograjski konferenci. Vseh predavanj o tej temi je bilo 18. Prejšnjega meseca sc je pričel tudi jezikovni tečaj za nemščino, za angleščino pa v teh dneh. Začela so Je tudi ekonomska srednja šola, in Rlcer II. letnik, prvi pa bo začel z delom, v kolikor bo dovolj intero-•kJntov. Večerna šola za odrasle bo delovala predvideno v Jag-njenici In Hrastniku. . Pripravljajo tudi seminar za frane šolskih odborov. or Že Novo leto 1941 ni nič prida obetalo. Možje so modrovali, da »diši po vojni«, otroci smo se muzali krog njih in tuhtali v svojih glavah, da mora biti vojna nekaj strašnega. Vsak si jo je po svoje tolmačil. Takrat sem bila članica mladinskega pevskega zbora in krožka, v katerega so pogosto prihajali mladinci — študenti, skojevci. Najbolj reden obiskovalec je bil naš narodni heroj JOŽE MENIH — RAJKO. Vzljubili smo ga, saj je bil zelo skromen, vedno nasmejan in dober pripovedovalec. Med nami je začel orati ledino in na« začel vzgajati po načelih SKOJ. Hotel nam je vcepiti ljubezen in spoštovanje do sočloveka. Toda to nt dolgo trajalo. Le dobre tri mesece — in že emo začutili okupatorjev škorenj. Jože klenih se jo tedaj umaknil v ilegalo in se kratek čas 'zadrževal v gozdovih v bližnji okoliri, od koder nam je nekajkrat še poslal sporočila o nalogah, potem pa so je moral zaradi zasledovanj in izdaj umakniti in se je pridružil formlrajoči se operativni enoti. Kalcšrto je bilo pravzaprav delo NOV? Starejši mladinci in mladinke so ob kapitulaciji stare Jugoslavije (jugoslovanske vojske) nabirali In ekrivali orožje, muni-cijo in obleko. ’lr<«ijši smo pa prenašali pošto, hran.. denar za partizane, kar vse so nam dajali pristaši OF. V lekarno so nas pošiljali z različnimi recepti po sanitetni material. Naj opišem nekaj dogodkov iz prvih let eku pači Je. — Delala sem v steklarni. Po naročilu partizana Lojzeta je bilo treba zbrati 100 250-gramsklh stekleničic in Jih prinesti na določeno mesto v roku 15 dni. S sestro sva ugibali, kako bi to stvar »speljali« in katere tovarišice, najine sodelavke, bi pritegnili v pomoč, tako da bi ničesar ne zaslutile. Najlaže je bilo to speljati v nočni in popoldanski izmeni, ko smo iz tovarne odhajali ponoči, ker takrat j« bilo važno le, du si šel mimo vratarnice - na cesti ti i>a nihče ni več brakal po torbici ali žepih, ko smo v večjih grupah odhajali proti domu. Patrulje nemških vojakov, v katerih so bili po večini star«''d možje, so so sodno smejali vrveži' !;! smo ga delali. Steklenice sva odnašali Izmenično s sestro in vselej pri izhodu Ukorisitili prerivanje in vrišč. Prav tako je bilo z odnašanjem so obležali na cesti na tem papir- I Kljub zagrizenemu prepričanju ju razmnoženi prvi letaki, je bil v zmago »nemškega rajha« jih je pred glavnim vhodom v steklarno I bilo mod steklarji tudi nekaj, če- razobešen razglas, da bo vsakdo, ki bo odnesel iz tovarno papir, iz-klicam za »bandita« in smrtno kaznovan. Kljub vsem grožnjam je papir, ki se je v steklarni uporabljal za zavijanje, romal iz tovarne po različnih »kanalih«, sa.i so ga tehnike v naših gozdovih vedno več potrebovale. Z razvojem NOV pa je bilo treba seznaniti čimveč ljudi; direktno pristaše OF, indirektno pa s skrivnim razpečavanjem omahljivce in tudi sovražnika. Trošenje borbenih gesel je bilo najlaže. Te manjše lističe 6mo lahko spuščale, po tleh mimogrede, ko smo hodile na delo v steklarno. To smo napravile na ta način, da smo si razparale spodnji del žepov v obleki in jih tako spuščale na cesto, ko smo v skupini odhajale rtr> rloln tr tnn/amti prav redkih mojstrov, ki so v to dvomili ter se z nami pogovarjali slovensko in grajali nasilje, ki ga je okupator izvajal nad našim ljudstvom. Ko letošnje leto obhajamo 20-letnico naše vstaje in smo bili že priča večjim proslavam tega praznika, naj sedanja mlada generacija trezneje in resneje razmisli, da pridobitve naše revolucije, ki jih uživamo, niso bile podarjene, ampak izbojevane in da je bilo zato žrtvovano mnogo mladih’ življenj. Zato naj mladinci svojo aktivnost v družbenem in delavskem upravljanju poživijo, naj se uče na vzglednih mladincih — skojevcih, ki so bili v letu 1941 pripravljeni na vse žrtve ter so se borili do končne zmage za svobodo, enotnost, bratstvo in mir! pozdravno koračnico, nato pa nam je predsednik izrekel prisrčno dobrodošlico. V kratkih besedah je poudaril potrebo po medsebojnem sodelovanju in zbliževanju društev med posameznimi državami z različnimi družbenimi sistemi, da odpravimo sovraštvo med narodi, zlasti v sedanjem napetem mednarodnem položaju. Ta obisk jim bo ostal tudi v trajnem spominu. Za dobrodošlico se je zahvalil naš kapelnik Vili Zaletel in se /im zahvalil za vabilo, kateremu smo se radi odzvali. O poglabljanju prijateljstva in sodelovanja med kulturnimi 1 društvi 'je govoril' tov. prerjsednik Žibret na slavnostnem jubilejnem koncertu, na katerem smo v drugem delti sodelovali tudi mi z jugoslovanskimi m slovenskimi skladbami. Dosegli smo velik uspeh, kar so pričale izjave tamkajšnjih glasbenih strokovnjakov in tudi aplavz, ki smo ga doživeli. Naslednji dan se je formiral sprevod skozi mesto, v katerem je sodelovalo 11 godb na pihala, med njimi tri steklarske in tri rudarske. Pozdravni govor je imel oh tei priliki domači župan in tudi ckrajni brodošUco. Ngt tej slovesnosti smo tudi vsi dobili spominska darila. V razgovorih, ki smo jih imeli z Avstrijci, smo spoznali, da tudi v Avstriji ni za delavca tako, kot slišimo v propagandi. Cene potrošnik predmetov so tamkaj mnogo višje kot pri nas, zlasti če primerjamo vrednost avstrijskega šilinga z našim dinarjem. Iz izjav posameznikov smo povzeli, da se avstrijski delavec bori za iste cilje, ki jih je naše ljudstvo v Jugoslaviji dobojevalo v revoluciji med drugo svetovno vojno. Spoznali smo njihovo življenje in videli, da tamkaj še vlada kapitalizem, medtem ko pri nas že sami upravljamo z deuž-benimi sredstvi. Spoznali in videli smo, da je naše življenje lažje m boljše, predvsem še, če pogledamo našo socialno zakonodajo in jo primerjamo, da o ostalem sploh ne razpravljamo. Videli smo tudi, da si vsi, ki so na kakršen koli način pobegnili v Avstrijo, žele spet nazaj v naše lepe slovenske kraje in,našo svobodno, socialistično Jugoslavijo. Se vedno velja izrek: *Povsod je lepo, a najlepše doma/» — zato smo se tudi z veseljem vrnil’ v do- načelnik. Oba sta nam izrekla do- movino. J. K. Naši Svobsdarli Imel sem priliko raztovarjati se mladih pevcev, kajti 1« tedaj je in bil zelo presenečen nad dobro j računati na uspeh, kajti stari pev-cspeUm občnim zborom Svobode ci in pevke odhajajo. II v Sp. Hrastniku. 2c samo število udetežeoaev Je pričalo, da Jo zanimanje za kultumoprosvetno delo zelo veliko. Poročilo tov. Jožeta Kastelica je kritično ocenilo delo druživa, prav posebno po delo dramske sekcije. Poznejša razprava pa je pokazala, da so imeli v dramski sekciji obilo problemov in da jc bilo vendar kljub vsem težavam le nekaj uspehov — saj ni bilo prostorov, i imcR so problem režiserja in tako j dalje. Z novim režiserjem ima ta j lekcija mnogo možnosti za na-j daljnje uspehe. ' renski odsek je v zadnjem času tudi zašel v krizo, o čemer je ©b-• širno poročal tov. Franc Pajtcl. V glavnem nosijo krivdo nekateri pevci, ki Izostajajo od vaj. Podobno je z ženskim zborevn. Kljub temu pa je Imel pevski odsek preteklo poslovno leto več uspe-1 lih nastopov. Prav posebno se je j izkaaal ob praznovanju 100-1 cini-ce hrastafške Steklarne. Potrebno pa bo pritegniti v pevski zbor več Delo godbenega odseka je bilo skozi vse leto precej agilno, saj je godba nastopila kar 25-krat doma in izven Hrastnika. S koncertom ob stoletnici tovarne je imela godba dosti dela, prav tako s pripravami za gostovanje v Avstriji. Godba šteje danes 31 članov. Pohvale vredno je, da se v godbi uči danes kar 20 mladincev in pionirjev, tako da se za kader ni treba bati. Delo šahovske sekcije je bilo — lahko rečemo — najbolj plodno, saj so imeli šahisti nešteto zelo uspelih nastopov. Tov. Cveto Milenkovič zelo marljivo vzgaja mlade šakiste. Pa tudi sam igra kvalitetno ter uspešno zastopa šahi ste iz Sp. Hrastnika Razprava o celotnem delu društva je bila zelo živahna, tako da v prihodnosti lahko pričakujemo še več uspehov v posameznih sekcijah Svobod«. Zdeti je pa, da M pritegnili še več mladih v delo kultnmoprosvetnega društva Rigo Anketa o družbeno-ekonomskem izobraževanju Delavska univerza v Hrastniku i in dolžnosti tn pravic članov ko-je razpisala anketo o družbeno-' lektiva. Anketa vsebuje tudi niz i I’rav tako je bito z odnašanjem Naravnost k »Fotozldarju«, da I papirja za razmnoževanj« letakov I |l ko povečali 1 v prvem letu okupacije. Toda loo J Lepi in povsod iskani izdelki Steklarne — ntzsitftfjaiuao steklo ekonomskem izobraževanju v podjetjih hraetniške občine. Anketo naj bi izpolnili vsi, ki so udeleženi v delavskem upravljanju in katerim je to znanje tudi iz drugih vzrokov potrebno. Odgovarjali bodo na vprašanja: o tem, ali samoupravni organi v kolektivu v celoti odigravajo svojo vlogo, ali so člani samoupravljanja v zadostni meri usposobljeni za opravljanje svojih nalog, v kakšni meri je omogočeno ostalim članom kolektiva soodločanje v upravljanju in k n ko po pripravljeni za izvrševanje talcih dolžnosti. Važno vprašanje Je tudi, ali je potrebno za učinkovitejše sodelovanje v upravljanju poglobiti poznavanje sistema samoupravljanja tem, ki pri tem pridejo v poštev za proučitev, kolektivom pa je dana možnost, da predlagajo še dodatne teme. Anketnih listov je razposlanih okrog 1000. or Izkoristiti vse možnosti Na zadnjem pienumu občinskega komiteja Zveze komunistov je bila v razpravi izrečena tudi pripomba, da je v iskanju virov za potrebne investicije možno najti več možnosti, kot pa jih dejansko v podjetjih najdejo. Da bi si podjetja zagotovila normalni potek nekaterih nujnih investicij, je potrebno upoštevati tudi vse posdb-ne predpise, ki se nanašajo na to vprašanje. V slogi Jo moč! 2e vnsto let — menda že od osvoboditve dalje se v Hrastniku čuti potreba, da kraj dobi mimo stanovanj ,šol in Športnih objektov tudi primerne prostore za društveno in politično dejavnost. Prepotrebna gradnja delavskega doma, ki je bila predvidena v kraju, je, kakor kaže, za sedaj odstavljena z dnevnega reda in ni upati, da bo kmalu na vrsti, saj je prvenstveno treba zgraditi še vrsto objektov, kot na primer zadostno število šolskih prostorov, zdravstveni dom, kopališče, da o potrebnih novih stanovanjih in še drugih komunalnih napravah, ki Jih je hrastniška občina pr:čela graditi, ne govorimo. Ce torej gledamo vss te potrebe, vidimo, da 60 prostori za športno, društveno in politično dejavnost še daleč ob strani in ni videti, da bi prišli kmalu na vrsto. O stvari so pa razmišljali člani Združenja rezervnih oficirjev, člani Strelske družine, člani Zveze borcev NOV itd. Tako se je na iniciativo občinskega odbora ZROP v občini Hrastnik ter v sodelovanju s strelci in odredom PVV porodila misel, da se za skupne potrebe zgradi dom, ki bo razen za potrebe PVV služil tudi za delovanje strelcev in za delovanje kluba rezervnih oficirjev in podoficirjev. Tako je bil že na lanskem občnem zboru teh organizacij sprejet sklep, da mora vsak član storiti vse, da se omenjeni dom postavi in uredi. Sledilo so obveze, nada- lje ankete, da kdor ne pojde na prostovoljno delo, da finančno pomaga ali pa v kakšni drugi obliki itd. Tako je že v letošnji spomladi pričela na rudniških nasipih v kraju rasti nova stavba — Dom centra predvojaake in izven armadne vzgoje. Iz prejšnje stare barake, ki jo je daroval v tajno last upravni odbor Rudnika Trbovlje— Hrastnik, je zrastla nova zidana stavba, lepa in svetla ter prostorna. Za prva sredstva je poskrbel ObLO, ki je za to gradnjo mimo obveznega pouka PVV prispeval 1 milijon dinarjev. Strelska družina v Hrastniku je tudi prispevala 350.000 din z namenom, da zgrajen, se morarrm seveda zahvaliti požrtvovalnim članom ZROP ter mladincem, obveznikom PVV, Id so mnogo svojega prostega časa žrtvovali s prostovoljnim delom ter opravili nešteto udarniških ur, tako da imajo najpridnejši že čez 30 prostovoljnih delovnih ur. Zahvaliti se je nadalje treba tistim članom, ki so ob razpisu zadevne ankete izjavili, da se dela ne morejo udeležiti, da pa v ta namen prispevajo od 500—3000 din, kar je prav tako dobrodošlo. Med najpožrtvovalnejšimi darovalci sta bila inž. Miloš Zavadlal, ki je daroval 3000 din, in dr. Milan Siko-vec 2.000 din, ostali pa v glavnem po 1.000, 800 in 500 din. Vendar vse to še zdaleč ni do- strelišče za zračno puško. Rudnik je razen podarjene barake dal še stara okna in vrata ter posodil buldožer za ureditev terena. Tovarna kemičnih izdelkov je tudi že dala 2 toni apna ter obljubila še nadaljnjo pomoč. Steklarna v Hrastniku bo prav tako darovala vse potrebno steklo za električno razsvetljavo, delno bo pa pomagala z delovno 6ilo itd. Občinski ljudski odbor je mimo finančnih sredstev dcdelil še razna stara vrata in okna ter opeko iz zgradb, ki so se morale podreti zaradi regulacije krajevne ceste. — Torej prvi koraki so bili storjeni in danes smo po 4—5 mesecih lahko ponosni, da je dom že pod streho. Da pa je bil dom tako hitro Ze na letnem zboru Svobode II v Hrastniku, je bilo poudarjeno, da so šah isti zelo delavni. To aktivnost potrjujejo s svojimi uspehi ob raznih tekmovanjih doma in izven Hrastnika. Na ekipnem šahovskem festivalu Je sodelovalo 36 ekip iz vse Jugoslavije. Od Svobode II je igrala ekipa 4 članov, po večini iz steklarskega kolektiva. , Sodelovali so: Cvetko Milenkoč, Franc Sušter, Friderik Peršič in Jože Perci. Po tridnevni borbi so dosegli naslednje rezultate, navajamo pa tudi druge. bi v tem domu imela svojo sobno, volj, da bi bil dom zgrajen v celoti in da bi svojemu namenu lahko služil že letos. Sc obilo truda in dela bo treba vkri;ti za dovrši tev tega objekta, pa tudi podjetja in ustanove bodo morale dati svoj prispevek, saj je dom namenjen za kulturno, športno, strokovno in ostalo razvedrilo delovnih ljudi, zlasti pa mladine, ki bo v tem domu imela svoje sobno strelišče, prostor pa tudi za šahovski krožek, televizijski spored, knjižnico in še razne družabne igre. Ta dom bo torej služil predvsem izven armadni in predvo jaški vzgoji in bo dostopna vsem, ki se hočejo v tem pravcu udejstvovati. Se nekaj o prostorih, ki so v tej stavbi predvideni. — V domu bo tudi jedilnica, ki bo v času taborjenja mladincev — obveznikov PVV zasedena šest tednov na leto, v ostalem bo pa služila za klubski prostor vsem članom Centra izvenarmadne vzgoje, nato sobno strelišče za zračno puško za strelsko družino, za razne treninge in tekmovanja, kabinet strelske družine Hrastnik, kabinet občinskega odbora ZROP ter osnovne organizacije ZROP Hrastnik—Rudnik, stanovanje hišnika in skladišče. Mimo tega pa ima krajevna strelska družina namen, zgraditi še lepo strelišče za malokalibrsko puško za 50 m, ki bo prav tako dostopno vsem strelskim družinam in članom Centra za izvenarmad-no vzgojo. — Tako urejeni prostori in strelišče bodo lahko v ponos hrastniški komuni in vsem občanom, zato upamo, da se ne bodo odrekli pomoči, da jo nudijo ra Naši šaMsti na šahovskem festivalu na Bledu V prvi skupini je zmagala Mladost iz Zemuna, v drugi Poštar iz Zagreba, v tretji pa skupina iz Steklarne Hrastnik ter Rudar iz Trbovelj, vsak z 13,5 točk. Naši šahisti so dosegli sledeče rezultate: Jedinstvo Zemun : Steklarna 2 : 2; Tržič : Steklarna 2 : 2; Zc-»e-zama Jesenice : Steklarna 0,5 : 8,5 in Rudar Trbovlje : Steklarna 2 : 2. — Z doseženim uspehom smo lahko zadovoljni — je izjavil predsednik šahovskega kluba Svobode II, ker je bilo tekmovanje resnično organizirano z najboljšimi ekipami iz cele države. Uspeha smo veseli tudi mi. R. nadaljnjo izgradnjo tega doma, in da ne odrečejo, če bomo morda prosili, da nam priskočijo na pomoč z materialnimi ali finančnimi sredstvi. Se enkrat poudarjamo, kot smo reldi v naslovu — »V slogi je moč!« S skupnimi močmi bomo dosegli uspeh, ki bo koristen nam vsem, prav posebej pa naši mladini, da ne bo po nepotrebnem posedala po raznih gostilnah in zapravljala po nepotrebnem čas, ampak šla tja, kjer se bo lahko razvedrila in kaj naučila. Tine Klinar Obvezniki predvojaške vzgoje Iz Hrastnika pri pripravi betona za ploščo za nov Dom Sklepi v glavnem izvršeni Občinski sindikalni svet v Hrastniku si trenutno prizadeva čirnveč storiti za sodelovanje sindikalnih podmžnic pri obravnavanju pravilnikov o delitvi dohodka, katerih sprejetje je treba pospešiti. Tudi doslej je ta forum precej storil prav na tem področju. Tako je sodeloval pri ukrepanju za izvolitev samoupravnih organov po ekonomskih enotah in okrepitev sindikalnih podružnic, ki so decentralizirane. Pripravil je posvetovanje o izdelavi pravilnikov o delitvi dohodka, ki so bila posebej po strokah in skupno za vse predstavnike podjetij. Obravnaval je tudi vprašanje upravljanja in v tem smislu proučil to v Strojnem mizarstvu, bo pa še nadaljeval v drugih podjetjih. Sindikalni svet je nadalje analiziral delo po- družnic zlasti večjih podjetij, pregledal delo v lastnih vrstah in se odločil za nekatere kadrovske spremembe, zlasti v komisijah. Tl greš odnašat, ti pa z menoj pregledovat! Nameraval je organizirati delavske športne igre, kar pa časovno ni bilo izvedljivo. Konec avgusta je svet analiziral gospodarjenje v občini, razpravljal je pa tudi o vprašanju družbeno - ekonomske vzgoje. Ustanovil je tudi počitniško skupnost in ponovno razpravljal o pravilnikih o delitvi dohodka. or Takoj domov Janez! Saj si spet pijan! Tovariš oddelkovodja, saj nisem plin-* c-*—. —brU^u! Državni mladinski prvak v namiznem tenisu Vsi dobro poznamo mladega, skromnega pomočnika — steklarja Bogomira Vecka. Ni dolgo tega, ko je pričel delaU v našem podjetju. Saj mu je le 16 let, danes pa je že steklarski pomočnik. Tovariš Bogo pa nima uspehov samo pri poklicnem delu, ampak je tudi zelo aktiven športnik, saj sodeluje pri namiznem, tenisu že več kot pet let. Doba petih let je kratka, toda za tovariša Vecka je bila zelo plodna in uspešna. Z udeležbo na vseh treningih si je pridobil zna- nje v namiznem tenisu v taki meri, da danes lahko nastopa ne samo za barve Slovenije, temveč tudi za Jugoslavijo, ne samo doma, ampak tudi v inozemstvu. Kolikor bolj je skromen, toliko več so vredni njegovi uspehi zanj in za društvo. Skozi vsa leta je aktivno zastopal barve kluba »Kemičar« iz Hrastnika, danes pa zastopa barve »Odreda« in Slovenije. Ko je tovariš Vecko govoril o svojih nastopih doma in v tujini, je bilo opaziti njegov ponos, na drugi pa njegovo skromnost. Tova- Umrl je najstarejši steklar V starosti 86 let je umrl upokojeni steklar Jože Omerzi. Njegovo življenje je tesno povezano z razvojem hrastniske Steklarne. 2e kot otrok je pričel delati kot pomožni delavec, pozneje kat steklarski pomočnik in mojster. Zaradi izčrpanosti pa je potem dalj časa delal kot orodjar v skladišču za steklarske modele. Pokojni Omerzi je delal v Steklarni, saj je imel priznanih 52 let v tem podjetju. Vsi Starejši in tudi mlajši delavci se radi spominjajo tega skromnega, a zelo vestnega steklarja. Vsi starejši steklarji so ga klicali »Pepičko« in »daj to, daj onoU. Zmeraj je bil pripravljen pomagati in dati nasvete mlajšim steklarjem. Na njegovi zadnji* poti so ga spremljali v velikem številu njegovi delovni tovariši, godba in pevski Kaj pa naši ribiči? — Ne le dobri mojstri v proizvodnji, temveč tudi dobri mojstri na Savi — pravijo naši ribiči. No v našem kolektivu so mnenja, da je v podjetju več ribičev kot pa rib v Savi. Vendar pa šalo na stran — vsak ima svoj šport — pravijo. Naši ribiči pa zaznamujejo tudi uspehe. Kar poglejmo. Na tekmovanju, ki ga je organizirala ribiška družina iz Vevč pri Ljubljani,f so ribiči iz hrastniske ribiške družine odnesli prehodni pokal in dosegi J. mesto. Dobro pripravljenega tekmovanja se je udeležilo 46 ribičev. V treh urah so ujeli 39 večjih nb, pretežno podaste in mrene, v skupni tezi 26, 14 kg. Med posamezniki je bil prvi Lado Šebenik iz Vevč s 3140 točkama, drugi pa Ludovik Seničar, nas steklar, z 2330 točkami. y Ekipno je zmagalo moštvo ritnike družine iz Hrastnika v sestavi naših steklarjev: Gornika, Stiherja in Šobo s 4110 točkami pred moštvom ribiške družine iz Vevč 11 s 3743 točkami. K uspehu jim čestitamo tudi mi Rigo zbor pa sta slednjič počastila gov spomin. Od pokojnika se je nje- ----- 'e je sindikalne poslovil tudi zastopnik podružnice. S smrtjo Jožeta Omerzija je- kolektiv Steklarne Hrastnik izgubil svojega najstarejšega člana, ki^ga pa bodo vsi ohranili v najlepšem spominu. t. r. riš Bogo je že nastopni na mednarodnem prvenstvu Jugoslavije za mladino na Bledu v letu 1961. Zasedel je prvo mesto in v parih, kakor tudi ekipno. Vseh ekip je bilo 14. — To je verjetno do sedaj tvoj največji uspeh — sem mu dejal. Nasmejal se je in zadovoljno nadaljeval: — Bil sem letošnje leto na evropskem mladinskem prvenstvu v Nemčiji, v Bad Blanckenburgu, kjer sem v evropski eliti zasedel 5. mesto. Našo državo je na tem prvenstvu zastopalo troje igralcev. Tudi v Trstu sem nastopil na mednarodnem prvenstvu Italije. Bil sem član slovenske reprezentance in dosegel drugo mesto. Na državnem mladinskem prvenstvu sem zasedel vsa prva mesta, pri parih pa 2. mesto. Moje mnenje je, da smo lahko ponosni na našega mladinca in mu v njegovi športni karieri želimo še obilo uspehov. Rigo Jaz grem na vlak! Jaz grem na avtobus! Meni se mudi domov! Jaz imam pa točno uro! Najnovejše o rekreacijskem centru Pred dnevi je sindikalna podružnica sklicala sestanek vseh predstavnikov sindikalnih pododborov ter predstavnikov SZDL in stanovanjske skupnosti glede organizacije dela za gradnjo rekreacijskega centra. Vsi navzoči so sklenili, da je treba pričeti z delom v tovarni, da se delajo dnine, da se tako zagotovijo prva sredstva za ta center. Sprejet je bil sklep, da bodo delali za to prvič 15. novembra, potem pa naprej vsake tri mesece po eno dnino. Vsi navzoči so se strinjali s tem predlogom, katerega bo sedaj sindikalna podružnica posredovala naprej kolektivu. Tistemu »fejst«! daj, ki je najbolj k-VVV. DOPISUJTE V ZASAVSKI TEDNIK mm:a Sedaj pride, kaj naj mu pa rečem? No, da ima napake dela Gibanje delovne sile Na novo je bilo sprejeto sledeče število delavcev. Vidi se, da se število zaposlenih stalno veča. FrišH so: Ivan Šuštar - kovinostrugar vajenec; Jakob Knez — cizi er vajenec; Milan Majcen — kovinostrugar vajenec; Ladislav Močnik — ključ, vajenec; Jože Za-lezina — ključ, vajenec; Karel Grčar — steklar; Alojz Maurer — pom. del. v cizelamlci; .Stefi Švajger — odnaša tka; Konrad Kališnik — odnašalec; Venci Cvclhar — odnašal ec; Alhin Mekšc — odnašalec; Ljudmila Mekše — odnašalka; Da- (VOHUN MA LETALIŠČUi _ 1 rinka Majer — odnašalka; Oto Peklar — odnašalec; Jože Tori — odnašalec; Franc Rancinger — str. tehnik; Stefan Petek — odnašalec; Franc Roškar — elckfr. vajenec; Vukana Dulič — odnašalka; Silva Vodep — odnašalka; Stefan Zagorc — odnašalec; Antonija Zaler — odnašalka; Adolf Nlderfer — steklar; Marijan Laznik — transport, delavec; Silva Kaše — pom. dol. v brusilnici; Tamara Perko — pom-del. v brusilnici; Marija Popotnik — pom. del. v brusilnici: Ana Pon-geršič — odnašalka; Stanislav San-tej — odnašalec; Elza Kocman — pom. del. v brusilnici; Pavla Sladič — odnnš.; Edvard Pogačnik — steklar; Peter Cicverlč — našalec; Olga Javanir — pom. del. v brusilnici; Jernej Tmolšek — odnašalec; Slavka Medvešek — usl.; Marija Habersak — stcklosli' karka; Alojz Klenovšek — transport, del.; Jurij Detlč — steklar> Ivan Kovač — steklar, Odjavljeni v tem času: Fii^n Medved — steklar — v JNA; Hedvika Poljšak — odnašalka — lastno željo; Marija Seme, odna' šalka — na lastno željo; Franc Kolman, odnašalec — na lastno željo; Ljudmila Kozole, odnašalka samovoljno; Ivan Barič, krogi1' čar — samovoljno; Marija Uruna. pom. del. — no lastno željo, Kr.r°^ lina Lakner, brusilka — ostala movoljno v Nemčiji; Matilda Lok ner — samovoljno; Štefanija F‘- _ tilk, odnašalka — samovoljno. Zdenka Dobcršek, pregledoval** — samovoljno; Antonija R®sn1*1^ nakladalka vagonov — na lat’,a željo; Frančiška Kastelic, čistit — na lastno željo; Jože Kastcta čistilec modelov — na lastno ’ Alojz Plohl, dostavi talec m°dc — na lastno željo; Martin izvlačitec — samovoljno; I'1T ,f Aubelj, krogličar - v JLA; Barič, steki. pom. — v JLA; *J.. Dolinšek, stoki. pom. — v v Jožo Knez, transport, delavec JLA; Martin Knimpah, bTll%e-desona - v JLA; Janez Povhe. Jalec peska — v JLA: Slank°jrran'' nikar, nab. dna — v JLA; ^j Sopar, krogličar — v JLA; _ Srenk, steklar — v •ilA:a.'j0Jc Zupanc, steki, pom, — v JLA. jjj-Sumi, transport, del,— v JLA, san Sellmagtč, izvlačilec eton na lastno željo; Karel VuK jedka r — na lastno željo. Predstava »Vohunke 907« v Zagorju DPD Svoboda Zagorje uprizori prvič v letošnji sezoni kriminalno dramo Antona Korena VOHUNKA - 907 Predstava bo v soboto 14. oktobra v veliki dvorani delavskega doma v Zagorju. Pričetek predstave ob 20. uri. Vljudno vabljeni! Nova vlagalnica Delavski svet litijske Predilnice je že dal soglasje k investicijskemu programu za gradnjo nove vlagalnice. Gradnjo bodo finansirali iz lastnih sredstev. (ma) Premajhna pozornost do konferenc mladinskih aktivov V hrastniški občini eo na konferencah mladinskih aktivov ugotovili, da se vabljeni predstavniki drugih organizacij in društev domala niso odzvali vabilu mladine in se niso udeležili konferenc mladinskih aktivov. Udeležba raznih predstavnikov društev pa bi bila na konferencah mladinskih aktivov zaželena zlasti zategadelj, ker mladina želi, da bi vodstva društev skupno z mladinskimi vodstvi reševala probleme društev, v katerih je vsekakor v velikem številu včlanjena mladina. Le polovica učencev se poslužuje mlečne kuhinje V Svibnem 6e le polovica učencev osnovne šole poslužuje mlečne kuhinje, in sicer zato, ker smatrajo starši, da je predraga, čeprav ima najnižjo ceno v občini Hrastnik. Mesečna cena je le 150 din. Kljub temu, da so zabeležili tudi precejšen odstotek izostankov otrok iz šole, so tukajšnji odborniki smatrali, da staršev ni treba kaznovati zaradi neizpolnjevanja dolžnosti do šolske obveznosti otrok. Takšno mišljenje vsekakor ni umestno. z naših krajev Turistični dan na Vačah Turistično društvo na Vačah je pred nedavnim priredilo v okviru olepševalnega društva, ki deluje i v sestavu turističnega društva, tekmovanje za najlepše urejen objekt na Vačah. Tekmovalo je precej prebivalcev. V ta namen so očistili okolico svojih domov in pomagali pri ureditvi parka sredi Vač. Ta dan je bila vasica odeta v praznično razpoloženje. Z vseh hiš so visele zastave. Ob 14. uri se je Zdravstveni dom v Litiji OB PRIČETKU IZOBRAŽEVALNE SEZONE Mesto in vloga delavskih univerz Pričetek izobraževalne sezone 1961 /62 in razglas izobraževalnih programov zasavskih delavskih univerz sta nas napotila k objavi tega sestavka, ki ga posnemamo iz uvodnega predgovora o programu dela Delavske univerze v Trbovljah. Uspehi, ki so jih delavske univerze dosegle, kažejo, da je doba improvizacije izobraževanja odraslih že za nami. Do nedavnega je bilo izobraževalno delo samo improvizirano, tako nekako od danes do jutri, in ni nikdo vedel, kje se začne politična propaganda in kje se konča sistematično izobraževalno delo. Družbeni položaj delavskih univerz je že pričel dobivati svoje osnovne obrise. Izkušnje v drugih krajih, pa tudi naša lastna praksa so nas prepričale, da se morajo tudi na področju Izobraževanja odraslih izoblikovati ustanove s poklicnimi delavci. Izobraževalno delo med odraslimi ne more ostati zgolj oblika amaterizma, zgolj pobuda ljubiteljev izobraževalnega dela, in tudi ne zgolj dnevna politična propaganda. Tovariš Kavčič je dejal na zadnjem plenumu Tveze delavskih in ljudskih univerz, da morajo delavske univerze postati strokovne ustanove, ki bodo na osnovi splošne TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE čestita ob 20-letnici vstaje vsem delovnim ljudem In priporoča svoje kvalitetne proizvode! socialistične usmeritve program metodologije. imele svoj To morajo Dvoinpolsobno stanovanjc, poslovni prostor, garaža, del vrta, ob glavni cesti ugodno naprodaj. Pojasnila: Pogačar, Sevnica, Poljska pot (za Kopitarno). Kupim dobro ohranjen šivalni stroj. — Ponudbe z navedbo cene pošljite na upravo »Zasavskega tednika-. Pri Centru za napredek gospo-dtnjiitva v Trbovljah pričnemo 12. oktobra s šiviljsko posvetovalnico. Namenjena je zaposlenim zeham, gospodinjam in mladim dekletom. Odprta bo ob ponedeljkih petkih od 7. do 10. ure dopoldne in ob sredah in četrtkih od tl. do 20. ure popoldne. Ce pa po-skmcznim ženam takšna razpo-todltev časa morda ne ustreza, bi kila posvetovalnica odprta še ob 'očetih od 19. do 22. ure. Posvetovalnica bo v prostorih Centra za napredek gospodinjstva Trbovlje (pri Voikcrju). Prijave sprejemamo vsak dan hlsmeno ali telefonično na naši Upravi. Z* dolgove, kar jih dela tovariš ,0*c Herman, nisem plačnica. — Elizabeta Herman, Zagorje, Grajska L ZDRAVNIKOV Trbovlje: 12. oktobra: dr. Drnovšek 13. oktobra: dr. Kramberger 14. oktobra: dr. Južnič 15. oktobra: dr. Južnič 16. oktobra: dr. Južnič 17. oktobra: dr. .Komorowsky 18. oktobra: dr. Drnovšek 19. oktobra: dr. Kramberger Hrastnik: Od 12. do 15. oktobra dr. Milan Sikovc; od 16. do 22. oktobra pa dr. Jože Toplak. Zahvaljujem eo vsem, ki eo Nemili najinega moža in očeta ,0ZETA ZLOBKO na zadnji poli. ^onom eo iekreno zahvaljujeva 'k- Mihaeli Drnovšek za veo skrb 511 hego ob bolezni ter Btanoval-^ern Kolodvorske c. št. 21, Trbovce. Žalujoča žena Ivana in hčerka Ivanka Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 12. oktobra amer. barv. CS film »USPAVANA LEPOTICA«; 13. do 16. oktobra italijanski film »Krošnjarji«; 17. do 19. oktobra amer. barv. film »Toma Palčič«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; 14. do 16. oktobra jugeel. CS film »Fescm«; 17. in 18. oktobra jug. barvni CS film »Mis Stone«. — Predstave ob 17. in 19. uri. Kino »Svovbovda — Zasavje« v Trbovljah: 13. in 16. oktobra ameriški barvni film »Ranč prokle-tih«; 20. do 23. oktobra ju gosi. CS film »Pet minut raja«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku; 12. oktobra jug. film »Sreča pride ; oh 9. uri«; 14. do 16. oktobra ame-| riški barvni film »Ljubavna ame-I da«; 17. oktobra ameriški barvni CS film »Hrepenenje po moških«; 18. do 19. oktobra nemški barvni CS film »Od Aljaske do Mehike«. Kino »Svoboda« Kisovec — Zagorje: 12. oktobra jug. vojna drama »Kampo Mamula«; 14. in 15. oktobra amer. barv. drama »Drevo življenja«; 18. in 18. oktobra ruski zgodovinski film »Ivan Grozni« I. del. Kino Šmartno pri Litiji: 12. oktobra angleški film »Kratko srečanje«; 14. in 15. oktobra ameriški barv. cin. film »Dobro jutro, gospodična Dov«; 18. in 19. oktobra jug. film »Krvava srajca«. bridki izgubi dragega mo-j °čota, starega očeta in strica °SlpA OMEKZIJA so najlepše ^'aljujemo vsem, ki so ga v 0 lopem številu spremili na ®8ovi zadnji poti, zlasti zastop-0,11 Steklarne Slov. Bistrica, in g8’*’1- ki mo obsuli njegov grob in venci, ter dobrim pomoč ob težki url. hvala govorniku ob od-- grobu ter pevcem in godbi SVOb^oTl Hrastnik. Žalujoči ostali EaJv .. Vsoto in ga priporočam ~ Prane Guzcj, Trbovlje, • L maja 29. LITIJA Rojstva: Ida Zon tar, Frtica 7 - hčerko; Cecilij« Kralj, Breg 5 -hčerko; Terezija Pustlnek, Vel. vrh — dvojčka — sinova. Poroke: Alojzij Miglič, mesarski pomočnik, in Veronika Groznik, gosp. pomočnica; Jožef Cuk, železničar, in Karotina Golobič, prodira; Rudolf Petak, upokojenec, in Antonija Sluga, gospodinja. Smrti: Anton Premk, Invalidski upokojenec, Litija — Grašiča c. 23 - star 62 let. HRASTNIK Rojstva: Marija Lamper, Čeče 37 - hčerko. Poroke: Ernest Osterman, klju- čavničar, Hrastnik 314, in Marjana Majcen, trgovška pomočnica, Hrastnik 313. Hunti: Jože Omerzi, upokojenec, Hrastnik 70 — 6tar 85 let; Jože Toznše, upokojenec, Dol pri Hrastniku 121 — star 77 let SEVNICA Rojstva: Izven bolnišnice je bila rojena ena deklica . 1 -■ Poroke: Jože Zveglič, delavec, Trnovec, in Jožefa Abram, polje-doLku, Mrzla Pianina; . Jože Der-njač, strojevodja, Sevnica, in Frančiška Omerzu, šivilja. Sev« niča; Franc Zorko, vrtnar, Prešna loka, in Marija Resnik, poljedel-ka, Prešna loka; Ivan Radi, gozdar, Sevnica, in Terezija Slemen-šek, upravnica pošte, Dol. Brezovo; Stanislav Strlekar, strojevodja, Žunkov dol, in Ana Kozmus, delavka, Zurkov dol; Ludvik Jaz-binšek, tesar, Gornje Orle, in Ljudmila Goste, gospodinja, Gornje Orle. Smrti: Ana Pajk, gospodinja iz Trnovca — stara 77 let; Ivanka Sitar, upokojenka iz Arta — stara 75 let; Franc Jančič, upokojenec iz Arta — star 83 let; Ana Tomše, upokojenka iz Arta — stara 75 let. BREŽICE Rojstva: Ljubica Hulina, Prud- nice — hčerko; Vida Bučar, Avguštine 7 — sina; Frančiška Kink, Sedejo 1 — sina; Elvira Zorko, Brežice — sina; Antonija Soško, Sobenja vas 16 — hčerko; Ana Ogorevc, Piršsnberg 64 — sina; Štefanija Buliovinski, Brcgansko selo 25 — hčerko; Frančiška To-manovič, Cerklje 50 — hčerko; Ana Preš kar, Globoko, 8 — sina; Ivaniča Vretič, Cumovec 35 — sina; Terezija Pcrkopec, Brežice - sina; Josipa Golubič, Laduč — dvojčki — hčerki; Anica Zupančič, Dobova 91 — sina. Porok ni bilo. Smrti ni bilo. TRBOVLJE Rojstva: Cecilija Hlado, Trbovlje — hčerko; Alma Butinar, Celje — hčerko; Ljudmila Femc, Trbovlje — sina; Marija Seničar, Hrastnik — sina; Alojzija Jerman, Zagorje — hčerko; Heda Kajba, TTbovije — hčerko; Angela Jamšek, Dol pri Hrastniku — hčerko; Alojzija Baš, Zagorje — hčerko; Ana Bačko, Trbovlje — sina; Dragica Kos, Trbovlje — sina; Štefanija Drnovšek, Zagorje — sina; Vida Mežnar, Radeče — hčerko; Breda Vidmar, Studenec, Hrastnik — hčerko; Antonija Robavs, Zagorje — hčerko; Rozalija Krajnc, Trbovlje — sina; Amalija Miklič, Hrastnik — hčerko; Justina Maki, Ledina 44 pri Sevnici — sina; Mirna Bclojevič, Trbovlje — hčerko. Poroke: Borislav Bovhan, modelni mizar, Trbovlje, in Ivana Humskl, trg. pomočnica, Trbovlje. Smrti: Ljudmila Koritnik, Trbovlje — stara 49 let; Josip Zlobko, upokojenec, Trbovlje — star 75 let; Julijana Šuligoj, roj, Ocepek, drui. upokojenka, Trbovlje - »tara 58 let. Iz matičnega upada .ZAGORJE nismo prejeli potočila. biti šole za odrasle, dejansko univerze — toda ne tiste, na katere ima pristop samo izbran vrh, ampak univerze za navadnega državljana in upravljavca. Delavske univerze je treba torej razvijati kot posebne ustanove za družbeno izobraževanje državljanov. Nepravilno bi bilo, če bi delavske univerze zanemarile katero koli od oblik: od predavanj preko seminarjev, tečajev, razgovorov in tribun do šol. To opozarja na razsežnost, v kateri se lahko razvija delo delavskih univerz. Ta tempo razvoja delavskih univerz zato tudi zahteva kadre, materialna sredstva, določeno notranjo kontinuiteto ter strokovno-rr.e-todološho in psihološko poglabljanje. Torej kaže v tem pogledu, da je treba napraviti delavske univerze za zelo važne družbene ustanove, ne pa za nekakšno peto kolo dnevnim potrebam. Delavske univerze morajo postati enakovredna paralela rednemu šolstvu. Za naše bodoče delo bo izredno važno, da bomo delavske univerze razvijali ne samo kot institucijo, ki dela na izobraževalnem področju, ampak dejansko kot instrument naše socialistične družbe, ki bodo usposabljale državljane kot aktivne državljane, ki so hkrati proizvajalci in upravljavci. T, 14. in 15. oktobra bo v Trbovljah republiško prvenstvo v mnogoboju in štafetah Trboveljčani in sploh Zasavča-hi bodo imeli v prihodnjih dneh izredno priložnost, da vidijo na delu najboljše -slovenske atlete. V soboto in nedeljo, 14. in 15. oktobra, bo namreč v Trbovljah republiško prvenstvo v mnogoboju in štafetah. Nastopilo bo okrog 200 atletov, med njimi tudi najboljši slovenski atleti Hafner, Špan, Ingolič, Brodnik, Kolnik, Sluga in drugi. ek nih petah delovnih skupnosti, tn to predilnice (ki šteje 25 članov), stročnarne (5), službe vzdrževanja (13), sukataice (7) In uprave (11). Nove svete delovnih skupnosti je volilo 587 zaposlenih. (ma) Ustanovljen Center za izobraževanje V Predilnici v Litiji so pred dnevi ustanovili Center za izobraževanje. Za vodjo centra in inštruktorja za metode je bil imenovan Branko Bizjak. Imenovan pa je bil tudi strokovni svet centra in potrjen poslovnik centra za izobraževanje v litijski Predilnici. (ma) Imenovanja na seji ObLO Trbovlje Na minuli seji občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki sprejeli sklepe o imenovanju: dveh novih članov v komisijo za narodno obrambo; v svet za družbeni plan in finance je bil imenovan tov. Alojz Gunčar; za upravitelja osnovne šole na Dobovcu pa je bil imenovan tisto nedeljo pričel spored. Razen glavne točke — dodelitev nagrade — so bila še druga tekmovanja. Turistični dan na Vačah se je končal z veselim rajanjem na prostem. Z razvojem turizma na Vačah obiskuje to gorsko vasico vedno več turistov. G. D. Škropljenje cest v Zidanem mostu Na zadnjem zboru volivcev je bila v razgovoru o cesti izrečena pripomba tudi na račun škropljenja cest. Volivci so menili, da bi hrastnigfci škropilni avto lahko služil tudi potrebam Zidanega mosta, kjer jo prahu več kot v Hrastniku in Trbovljah skupaj. Zelja prebivalcev Zid. mosta je torej, da bi začasno rešili vprašanje najbujšega prahu s škropljenjem njihovih cest z avtomobilom iz Komunale Hrastnik. V litijski Predilnici pet delovnih skupnosti Prejšnji mesec so Sani delovnega. kolektiva Predilnice v Litiji volili prve člane novoustanovlje- tovariš Marijan Bec. Seja ObLO Trbovlje Na minuli se# občinskega ljudskega odbora v Trbovljah so odborniki obeh zborov mimo drugega obravnavali in proučevali problematiko v šolstvu, probleme gostinstva in zlasti posebej problematiko gostinskega podjetja »Ma-jolka«; možnosti za ustanovitev Zavarovalnice v Trbovljah ter proučevali uspehe dela gospodarskih organizacij na podlagi gospodarske in finančne analize dela teh organizacij v letu 1960. Pri proučevan ju dela in uspehov gospodarskih organizacij na podlagi gospodarske in finančne analize so odborniki poudarili, da je čas od uvajanja novih gospodarskih predpisov še prekratek, da bi lahko že govorili o kakjh negativnih ali pa velikih pozitivnih rezultatih. Vsekakor so doseženi dobri uspehi, toda o dosežkih nove gospodarske politike bo mogoče govoriti šele pozneje. Res je, da podjetja izpolnjujejo fizično proizvodnjo in jo celo presegajo, toda po drugi strani ne izpolnjujejo vedno obveznosti do družbe. Ugotovili so, da je potre- poslovanja. Dali so tudi priporočilo delavskim svetom, ki naj v večji meri sodelujejo in ugotavljajo, luko se odražajo novi gospodarski predpisi: ali je povišanje plač ali povečanje skladov in produktivnosti v sorazmerju z doseženo proizvodnjo. Doslej jo bilo namreč mnogo primerov, da delavski sveti niso imeli tega pregleda. Odborniki so sprejeli predlog • Izročitvi nezazidanega gradbenega zemljišča v posest občini Trbovlje. ek Prireditev na Dolah Prosvetno društvo na Dolah pri Litiji je pripravilo prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Zbrali so se igralci, pevci im recitatorji. — Po večini so bali to mlajši ljudje, ki so prvič pokazali svoje sposobnosti pred občinstvom. Na prireditvi pa so nastopili tudi člani litijske Svobode, ki so jih prebivalci Dol toplo pozdravili. Prireditev je nadvse uspela in jo j« obiskalo nad IDO ljudi. Domačini si žele še več takih ali Z. A. ben temeljit pregled finančnega podobnih prireditev. NOV PROIZVOD INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE Apno za gnojenje Na letošnjem mednarodnem sejmu gradbeništva na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Industrija gradbenega materiala iz Zagorja prvič razstavila svoj nov proizvod — apno za gnojenje. Tega prodajajo v Industriji gradbenega materiala po 2 din za kg. Znano je, da potrebujejo rast- | voj koristnih bakterij, line zraven kisika, fosforne kisli- . ne In kalija tudi apno, saj se z njim doseže kar največji možni 'pridelek. Enake važnosti pa je apno za gnojenje iz zagorske Industrije gradbenega materiala tudi za izboljšanje zemlje, saj se z njim zemlja fizikalno izboljša in zrahlja, pospešuje pa se tudi raz- (ma) Ponesrečili so se ZAGORJE Franc Jesenšek 2., 32, rudar, Rudnik — desno roko; Franc Brate, 25, rudar, Rudnik — desno roko; Franc Medvešek, 22, ključavničar, Rudnik — levo nogo; Hase Majetif, 24, delavec, Nad-zomištvo proge — nogo; Ivo Co-šič, 19, delavec, Nadzomištvo proge — usekal v prst; Alojz Lokar, 33, rudar, Rudnik — levo nogo; Ludvik Marjetič, 38, rudar, Rudnik — levo roko; Matija Go-milar, 48, rudar. Rudnik — levo roko; Milan Urankar, 16, vajenec, IRS — levo roko; Jože Pograjc, 20, pom. kurjač, IGM — desno nogo; Rudolf Marcdus, 15, vajenec, IRS — obraz; Franc Rožič, 24, traktorist, KZ — zlomil si je prstanec; Jure Radovac, 21, rudar, Rudnik — levo roko; Franc Raztopnik 13., 28, rudar, Rudnik — levo roko; Ivan Boritnar 5., 42, rudar, Rudnik — obraz; Ivan Bu-tja, 31, rudar, Rudnik — levo oko; Vlado Poljak, 30, rudar, Rudnik — desno nogo; Jože Razboršok, 19, rudar, Rudnik — opekel 6e je po obrazu; Ivan Kal jope, 37, rudar, Rudnik — desno roko. TRBOVLJE - HRASTNIK Franc Doberšek, 42, delavec, Klavnice in mesnice Hrastnik — zlom reber na desni strani; Slavi Podlunšek, 21, delavka, Elektro-teh. dol. Hrastnik — noge in roke; Jože Tori, 15, delavec, Steklarna — levo nogo; Marija Kader, 54, delavka. Steklarna — desno roko; Jože Klemen, 19, ključavničar, Kemična tovarna — desno nogo; Stanislav Strniša, 28, delavec, »Peta« - Radeče — desno roko; Franc Rozman, 43, delavec, Kuriv opromet, Radeče — poškodba pranega koša; Ivan Šeško, 32, delavec, Progovni odsek Zidani mast — levo roko; Alojz Zavri, 50, delavec, Rudnik — desno roko; Franc Poglajen, 33, delavec, Rudnik — poškodba glave; Milan Lampret, 22, delavec, Rudnik — levov reko; Leopold Seddjšak, 37, delavec, Rudnik — levo roko; Martin Kolander, 42, delavec, Rudnik — desno roko; Frane Jan, 28, delavec, Rudnik — levo nogo; Ivam Lavrin, 34, delavec, Zdravstveni dom, Trbovlje — poškodba roke; Marjan Dornik, 17, vajenec, IRS — levo reko; Franc Napotnik, 32, delavec, Rudnik — levi bok; Albert Jazbtnšek, 19, delavec, Tapetništvo — poškodba roke; Jože Bebar 53, delavec, Rudnik — levo nogo; Slavko Reščič, 30, delavec, Rudnik — desno roko; Jože Grilc, 37, delavec. Rudnik — desno roko; Martin Marčen, 52, delavec, Rudnik — levo roko; Hedvika Novak, 53, delavka, »Majolka« — poškodba noge; Fani Skočir, 29, delavka - Rudnik — obraz; Rajko Strnit, 41, delavec, Rudnik — desno nogo; Viktor Bovhan, 36, delavec, Rudnik — desni bok; Ivan Selan, 39, delavec, Rudnik — levo roko; Ivan Keiserberger, 24, delavec, Rudnik — desno roko in prsi; Jože Drstvcnšek, 48, delavec, Rudnik — desno okor, Anton Močnik, 35, delavec, Prog. odsek Zidani most — desno nogo; Franc Golja, 31, delavec, Pod], sekcije za vleko Zidani most — desno nogo; Avgust Fon, 52, delavec, Fodj. sekcije za vleko Zidani most — levo roko; Viktor Koklič, 27, delavec. Rudnik — levo nogo; Adolf Černe, 51, delavec, Rudnik — levo dko; Franc Rozman, 35, delavec, Rudnik — desno roko; Andrej Stefane«, 29, delavec, Rudnik — 'lasno roko; Janko Kla-dovšefc, 38, »Mavec, Rudnik — levo roko; Maka Klančar, 23, delavec, Rudnik — levo roko; Ra-swn Arzubadlč, 18, delavec, Rudnik — derioo -noga; DragaCn Vaj- 17, deSavec, HadMk — demo rotor; Ivan Sušnik, 50, delavec, Hudnik — desno roko; Franc Laznik, 18, dCtomr, Hodnik — levo noga; Inn Gorobfnko, 38, delavec, Rudnik — desno nogo; Franc Rutar, 26, delavec. Rudnik — desno nogo; Martin Žagar, 24, delavec, Rudnik — lese roko; Vladi- mir Kmet, 31, delavec, Rudnik —' levo roko; Bašid Cufnrovič, 28, delavec, Rudnik — levo nogo; Alojzija .Klopčar, 26, delavka, Rudnik — ^mno roko; Milan Art-nak, 35, delavec, STT — levo nogo; Frane Zupančič II., 49, delavec, Rudnik — levo roko; Alojz Černigoj, 24, delavec, Rudnik — levo nogo; Milan Resnik, 20, vajenec, IRS — desno roko; Slavko Železnik, 41, delavec, Rudnik — desno nogo; Ivam Hrovat, 32, delavec, Rudnik — glavo in hrbet; Marija Knez, 35, delavka, Steklarna — levo roko; Angel Pikelj, 32, delavec, Papirnica, Radeče — poškodba roke; Jože Zagorc, 17, delavec, »Peta« Radeče — levo nogo; Franc Plaznik, 24, delavec, Papirnica Radeče — desno nogo; Jamra Leveč, 19, delavec, Rudnik — desno oko; Dušam Lazič, 30, delavec, STT — levo roko; Albert Trost, 26, strugar, STT — levo roko; Anton Skušek, 18, delavec, STT, poškodba glave; Ivam Zajc, 18, delavec, STT — desno nogo; Janko Kreže, 22, delavec, STT — poškodba očesa; Janko Butara, 23, varilec, STT — poškodba očesa; Stefan Gomaz, 31, ključavničar, STT — levo roko; Ivam Kržič, 56, delavec, Rudnik — prani koš; Anton Lep, 50, delavec, Rudnik — deono roko; Oto EH«, 38, delavec, Rudnik — trebuh; Jože Brglez, 22, delavec, Rudnik — desno oko; Viktor Turnšek, 15, delavec, IRS — poškodba leve noge; Edvard Same, 18, delavec, Rudnik — desno roko; Venčeslav Hribar, 26, delavec, Rudnik — levo roko; Venčeslav Volja, 22, delavec, Rudnik — hrbet; Franc Lekše, 51, delavec, Rudnik - poškodba noge; Alojz Dolar, 28, delavec, Gozdno gospodarstvo — desno ramo; Jožo Kuder, delavec, Elektrarna — levo nogo; Vladislav Gerčcr, 17, vajenec, IRS — poškodba noge; Emin Menkovič, 27, delavec, Rudnik — poškodba nosu; Alojz Vidrih, 23, delavec, Rudnik — prani koš. SLOVENSKA CONSKA LIGA Slovan : Rudar 2:1 (2:0) Minulo sredo sta se v zaostalem kolu SCL pomerila Slovan in Rudar. Za to srečanje je vladalo v Ljubljani veliko zanimanje, saj je enajetorica Rudarja tokrat prvič nastopila tu. Na igrišču se je zbralo nad 2.000 ljubiteljev nogometa, ki so zadovoljni zapuščali igrišče. Obe enaj6torici sta prikazali lep in hiter ter borben nogomet, Slovan: Mozeiič, Žižek, Udovič, Becič, Oplotnik, Kozinc, Poiočnik, More, Elznar, Zdravkovič; Rudar: Kolšek (Krajlek). Perc, Deželak, Herman, Sorel, Breznikar, Pi-:k. Pajer (Kos), Knavs, Halilagič, Opresnlk. Sodnik Podlipnik ni bil kos svoji nalogi. Slovan je tokrat prikazal eno svojih najboljših igar. Ze v peti minuti ie Elznar izkoristil napako Rudarjeve obrambe jn potisnil žogo v gol. Toda kljub napaki obrambe je bil to Kalčkov gol, ki je bil v tem srečanju zelo slab in je delal začetniške napake na vratih. Tempo in način igre je diktiral Slovan in ves prvi del igre nevarno ogrožal Rudarjeva vrata. Toda kljub očitni terenski in tehnični premoči domačinov so imeli tudi Rudarjevi napadalci vrsto zrelih priložnosti za dosego golov. Toda smola jih je nenehno spremljala, lepi in močni streli so se odbijali od vrat ali pa za malenkost zgrešili cilj. Da bi bila pa še večja smola, sta bila pred koncem prvega dela igre poStutlovsna srednji krilec Sorel in nadarjeni napadalec Pajer, ki so g* morali prepe-liati v bolnišnico. Pajer je trčil z Mozetičem, ki ga je namerno oplazil z nogo in potem še malo »pobožal« na tleh. Sodnik ni na to reagiral. V 27. minuti pa je Potočnik po zaslugi Kalška dosegel še drugi zadetek. Do konca prvega dela igre se rezultat ni spremeni!. V drugem delu igre je Rudar povsem potisnil s taktično boljšo igro domačine. V 76. minuti je Opresnik dosegel častni gol za Rudarja. Priložnosti in streli so se končali v autu ali pa so se odbijali od vratnice. Premoč Rudarja v tem delu igre je ostala neizkoriščena. ck SLOVENSKA MLADINSKA LIGA Siovan : Rudar 3:1 V preostali tekmi za slovarsko mladinsko prvenstvo sta se pomerili enajsterici Rudarja in Slovana. V precej razburljivi tekmi so mladinci Rudarja s tehnično boljšo igro premagali mladince Slovana. ek LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Papimičar : Proletarec 1:0 (1:0) V nedeljo so nogometaši Proletarca iz Zagorja gostovali v prvenstveni tekmi ljubljenčke nogometne podzveze v Vevčah. Ze v začetku tekme je bilo opaziti, da hočejo zmagati domačini za vsako ceno, kar se je zlasti še odražalo v zelo ostri in grobi igri. Sicer so domačini v prvem delu igre dosegli edini gol, ki ga je zvezni sodnik Tauzos priznal kljub temu, da je bil dosežen iz čiste offside pozicije. Proletarec je vložil na registracijo tekme protest, in to povsem upravičeno. Omeniti je treba, da so v Vevčah hudo poškodovali igralca Proletarca Ogrinca, ki so ga morali odpeljati v bolni-žnico v Ljubljano. Laže pa sta bila po- TEDENSKI ŠPIKIH PREGLIH akodovana tudi igralca Oto Praznik in Izlakar. Prireditelj ni imel na igrišču organizirane zdravniške službe in so morali Zagorjani iskati rešilni avtomobil, da so ponesrečenca lahko prepeljali v Ljubljano. Prav bi bilo, da bi vodstvo NLP odpravilo take in podobne pojave zmage za vsako, ceno, saj to nikamor ne vodi. Svoboda (K) : Bratstvo 3:1 (2:0) Igralci iz Kisovca so v nedeljo slavili spet novo zmago. V enakovredni igri na izredno težkem terenu (zaradi dežja) so z večjo borbenostjo in srečo zmagali domačini. Litija : Duplica 6:0 (2:0) Litijani so v nedeljo doma visoko premagali igralce iz Duplice. Bili so vseskozi v premoči in zasluženo zmagali. Za domačine so bili uspešni: Vrhovec, Domadenik (2) in Marjanovič (3). Grafičar : Rudar (H) 1:0 (1:0) Tekma je bila v Ljubljani, in jo je pred okrog 200 gledalci vodil sodnik Jakša iz Ljubljane. Rudar je zamudil idealno priložnost, da sredi Ljubljane premaga Grafi-čarja. Igralci Rudarja so bili vseskozi v premoči, vendar napadalni igralci niao znali izkoristiti ugodnih prilik za dosego golov. Nekaj stoodstotnih priložnosti je zlasti zamudil Vezovišek. Igralci Grafičar j a pa so v 19. minuti dosegli gol zaradi nepazljivosti gostov. Talona je bila lepa in tipično prvenstvena, igralci Rudarja bi pa po prikazani igri zaslužili vsaj točko. LNP — MLADINCI Pspiraičar : Proletarec 3:5 (0:2) Svoboda (K) : Bratstvo 1:4 Grafičar : Rudar 4:0 (1:0) Litija : Duplica 2:1 (1:0) Tekma Rudar : Gorica 15. oktobra Prvenstvena nogometna tekma v okviru slovenske conske nogometne lige med Rudarjem in Novo Gorico, ki bi se morala odigrati v nedeljo, 8. X., j« zaradi kvalifika-cijiške tekme za svetovno prvenstvo 1962. leta med Jugoslavijo in J. Korejo preložena na nedeljo, 15. oktobra, kot vso ostale tekme te lige. ck dalci Rudarja vsilili gostom svoj način igre. Medtem ko je bila v prejšnjih srečanjih obramba Rudarja šibka točka v moštvu, so tokrat zadovoljivo opravili svojo nalogo. S taktično in zadovoljivo igro so napadalci Rudarja že v prvem dehi igre onemogočili vse poskuse gestov, da bi zmanjšali dosežen rezultat. Z velikim naporom je uspelo goGtom, da so ize- Srečanje v Hrastniku Prejšnjo nedeljo je Strelska 1 družina Hrastnik organizirala liri-} jateljsko srečanje vseh strelskihi družin. Razen SD Usnjar so sej vabilu odzvale vse boljše zasavske) načili na 3:3. Od tu naprej pa so . . . ._.._____________. s- zagospodarili na igriščT domači-J6 ni. šele v 15. minuti drugega dela tekme bi gostom skoraj uspelo Sodnik Martinčič iz Zagreba je savskih dmzin' zadovoljivo opravil svojo nalogo. ek ZASAVSKA LIGA Partizan (Z) : Partizan II (R) 17:10 (7:7) REPUBLIŠKA LIGA — MOŠKI Tekme v Zagorju ni bilo V soboto zvečer bi morala biti v Zagorju prvenstvena tekma članov slovenske lige. Igralci iz Most in Proletarca ter sodnika so se zbrali na igrišču, ker pa ni bila v redu električna razsvetljava, bodo tekmo odigrali te dni. PODZVEZNO PRVENSTVO Litija : Kamnik 54:42 (28:14) Tekma je bila odigrana v Zagorju, ker Litijani urejujejo igrišče. Zasluženo so zmagali Liti-jami. Lep uspeh na blejskem festivalu Na letošnjem šahovskem moštvenem festivalu na Bledu je nastopilo 36 moštev iz vse Jugoslavije, ki so bila razdeljena v tri skupine (po kategorijah). V prvi skupini je zmagala zemunska Mladost v postavi Janoševič, Smederevac, Ostajič in Jovamič. V drugi skupini je zmagalo moštvo zagrebškega Poštarja. V tretji skupini so pa nastopila tudi moštva iz Zasavja, in sicer iz STT, ŠD Rudarja in Svobode II iz Hrastnika. Med 16 moštvi sta si prvo mesto razdelila Rudar iz Trbovelj isv hr&stnišfca Svoboda II, vsak pO 13,5 točke pred Sežano (13) in Savinjčanom (12,5) itd. STT je zasedla 13. mesto z 8 točkami. Rezultati: Rudar : Sežana 3,5 : 0,5: Rudar : Jedinstvo II, Zemun 2 : 2; Rudar : Partizan — ženske (Bgd.) 3:1; Rudar : Savinjčan 3 : : 1 in Rudar : Svoboda II, Hrastnik 2 : 2. Svoboda II : Tržič 2:2; Svoboda II : Gorje 4 : 0; II. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA Rudar : Partizan (Čakovec) 12:9 (7:4) V minulem kolu sta se pomerili moštvi Rudarja in Partizana jz Čakovca. Kljub zelo slabemu vremenu — ves čas tekme je deževalo - se je zbralo na igrišču nad 490 ljubiteljev te športne panoge, ki so zadovoljni zapuščali igrišče, tako zaradi prve zmage Rudarja, kakor tudi zaradi res lepo igre, ki so jo prikazali rokometaši Rudprja. Ze v prvi minuti so gostje pre- _ smetili domačo obrambo in po- . tem ko je imela Svoboda II iz vedli igro z 1:0. Toda s hitro in | Hrastnika najbolj izenačeno eki-emiselno povezano igro so napa- po. <*») “ V ^ nepridiprav V svojih sklepih so zabeležili: |' Prijetno presenečena je bila te — pritegniti še več članstva, (•dni neka gospodinja iz Stockhol- — uredi6 strelišče za zračno,!Ima, ki je pred letom dni izgubila malokalibrsko puško in pištolo, I 'svojo denarnico. Od neznanega cd- — pri bo&oeezn delu ne gre zane-11 pošiljatelja je prejela pismo, v mar jati mladega kadra, marveč!'katerem je rečeno: »Lani ob istem mu posvečati največ pozornosti!'času sem bil prisiljen, da sem si itd. »'izposodil vaš denar. S tem sem Izvolili so tudi že odbor, komisi-1'vam prizadejal škodo in nevoljo. je in disciplinsko razsodišče. Za-)'Zdaj vam vračam znesek, ki je bil vedati se je pa treba, da pridejo!'v denarnici v znesku S188 kron in uspehi — dobri rezultati s časom,!'68 cerov. K znesku Sfefh prištel še trudom in voljo do dela. (' obresti v znesku 131,11 krom, nada- (rap) l'lje stroške oglasa v časopisu v ('znesku 10 kron in približno vred-Tekmovanie srednješolcev nost vaše denarnice, skupno torej iz Kranja in Trbovelj ^ žclim vam vse naj' REZULTATI: |l atletika: dijaki loom; Pezdiči' Med naivečiimi hoteli (K) 12,1, 400 m: Pezdič (K) 55,3, , , 1000 m: Guček (T) 2:58,7, višina: i' Najvrčji hoteli na svetu so vseka-Svab (K) 165, 4X 100 m: Kranj 42# tor v Združenih državah Amerike. točk - Rudar 32 točk, krogla: £ Enega izmed najmodernejših so Pezdič 12,84; kopje: Klenovšek# zgradili leta 1955, nedaleč od (T) 43,03; # Hollyvooda v Kaliforniji. Hotel dijakinje: višina: Stok (K) 137;) ima osem nadstropij, njegova iz-daljina: Belehar (K) 4,14; krogla: igradnja pa je stala 15 milijonov Turk (T) 9,43; j dolarjev. 60 m: Kovač (T) 8,3; 400 m Flor- D. O. Ustanovni občni zbor v Kisovcu i Pred dnevi je bil v Kisovcu# ustanovni občni zbor Strelske dru-|' žine, ki ee ga je udeležilo okrog |> 40 članov. Smernice za bodočei' delo je zbranim podal San občin-1' Ske Strelske zveze, Lepak za jagoslovansld'ffl*»:»Eesem«, ki ga bomo lahko kmalu 4 *£*“ « * Svoboden ,nbovljri. tako lahko uvede konkurenčno) * tekmovanje v občinskem merilu.i' Občinska zveza daje kieovškim(' strelcem za začetek tudi dve zrač-|' ni puški, nekaj municije in tarče;) ZANIMIVOSTI 0 : 3; pTeksasu, ima tisoč sob z vso opravo. šah: Trbovlje : Kranj 2,5 : 2,5; i1 Pod hotelsko zgradbo je urejen ba-chjakirTje: )'zm za plavanje, dolg 50 in širok košarka: Trbovlje : Kranj 31 : 151 >43 metrov. (13:14); (' Za največji hotel smatrajo hotel namizni tenis: Trbovlje : Kranj pConrad Hilton v Chicagu. Ta ima 0:3. ) 1.7000 sob, razen tega razpolaga še s Povratno srečanje bo verjetno)IJO saloni in s sedmimi saloni za že drugi mesec v Kranju. V 0 sprejeme rti pfirejan c plesov. Hotel namen ee že pripravljajo dijaki ,.n vratom rdeče hišice. Vzdignil je masivni gong in ga spustil na železno ploščo a tako salo, da je zabobnelo. Trenutek nato so se počasi odprla vrata, na pragu se je pa Pojavil nenavadno oblečen črnec. Zazrl se Je v maskiranega gosta. - Jaz sem! je dejal prišlec z odločnim glasom. Po glasu je črnec spoznal obiskovalca. Z globokim priklonom " -* Povej gospodarici, da sem prispel, Je dejal črncu. Naj se ne ' udi, da bi predstavljala stoletno starko. . . Dvorana, v kateri Je vedeževalka sprejemala obiskovalce, je L i3 nenavadno velika In urejena na poseben način. XAVIER DE MONTEPIN 1 Maščevanje in ljubezen Visoke stene dvorane so bile obložene s hrastovimi deskami, ki so bile že počrnele. Deske so bile prekrite z rdečo kožo, »trop pa razdeljen v rdeče in sive kvadrate. Ob steni m bile knjižne omare, mo-polnjenc s težkimi, v kožo in pergament ovitimi knjigami. Na levi in desni strani te knjižnice »ta stela dva okostnjaka kot mrtva straža. Skoraj tretjino prostora Je zavzemal hermetično zaprt steki on kabinet, skozi katerega Je prihajala svetloba od vseh strani. Na majhni pečici v kabinetu so bili razvrščeni razni kemični aparati, ki so Jih odkrili v srednjem, a izpopolnili v osemnajstem stoletju. To je bila vsa oprava steklenega kabineta. S sredine stropa je visela na medeninasti verigi okrogla plošča, posejana s številnimi pozlačenimi zvezdami. Pod ploščo, »rodi dvorane, je stala ogromna štirikotna miza, prekrita z rdečo kožo. V velikem naslonjaču pred mizo Je sedela nenavadna gospodarica te hiše In brala neko staro, s hlrogliH izpisano kail.go. Zena, oblečena v temno volneno obleko, ki ni izdajala njenih telesnih oblik, je v resnici izpolnit šele dvainštirideseto leto, čeprav Ji nihče ne bi mogel prisoditi več kot osemindvajset do trideset let. Njen obraz so prepletale značilne orientalske črte. Iz drznih o*i lepe ženske Je odsevala prekanjenost. - Dober večer, Perlna, je pozdravil gost z /veneči n, globokim glasom. — Dober večer, baron! — Po vsem sodeč, me nocoj nisi pričakovala? - NLČm. Mlsilm pa. da tudi ve', zakaj ne. - Seveda. Toda ceste so nocoj prepolne ljudi, pa sem Izkoristi! pravico mask, da kot neznanec potrkam na tvoja vrata. - Občudujem tvojo previdnost. Ne vem pa, kaj te Je oviralo, da niri, kakor vedno, prišel tz ulice 1’Kstcnfade. Ta ulica je na slabem glasu In največkrat pusta. ko se zmrači. Sicer pa - saj Imaš vendar ključ od nioJ'h zad-njlh vrat. - Noeoj ga nikakor nisem m»r;el najti. Verjetno sem ga kam založil, uram po, da ga bom Jutri na el. - Na vsak način ga moraš najti, mu Je živahno od go v r. rila Perlna. Mora se najti, ln to takoj. Drugače »e ne bom več počutila varno v svoji hiši. Ce Jutri ne najdeš ključa, bom morala ključavnico izmenjati. tvoj® — Le mimo spl, lepa prijateljici, se nasmeji baron. Rdeča ne pride v poštev za tatove ln razbojnike. Tvoja vsevednost >a ime sta boljša čuvaja kot sto paznikov. — Gospod barom Lucas de Qiterjcan sc mi hoče prikupiti znamenje, da nekaj potrebuje, je odvrnila posmehljivo. — Vsekakor , odgovori baron. Hitro, nujno potrebujem pomoč. — Saj sem vedela! Poslušam. ^ — Najprej tl moram povedati, da mi že preseda ta način živil nja. Rajši bi sl prestrelil glavo, kol pa da tako živim do smrti-— Proftlm te, ne kvasi neumnosti! Pa vseeno, da slišimo, kaj grmi MSlanji način življenja, [(j — Najprej — ati nisem popolnoma odvisen od tebe? AH n<1 morda 14 lahko vsak trenutek poslala v zapor barona Querje*®’ ’ plemenitaša iz stare družine? _Jt, — Ali sam ti morda kdaj dala priložnost, da posumiš, da * zlorab,’la to moč? — Nisi, toda orožje v tvojih rokah je vseeno grozno. ,jj — Teda U veš, pod -kakšnimi pogoji sem pripravljena, ti v to strašno orožje? . v. — Vem. Vrnila ml ga boš takoj, ko U Izplačam sto tisoč fr:!° — Mislim, da je to zelo nizka cena. Menda sta prostost in barona Querjeama vsekakor toliko vredna. — 7>, toda samo, ko bi jaz imel »to Usoč frankov! -m-' — Prepričana rrm, da bi ml jih takrat dal. Ker jih pa n’ ■ - rajši ne govoriva več o tem. Sedaj ml pa obrazloži še druge v* tvoje rte "nosil, ki te je tako nenadoma prijela. - Moja revščina! ... — No res, lep« revščina! Živiš razsipno kol plemenitaši st kova; Imaš lep« staro vanje, dva krasna konja, sobarja in P3,, /kratka: v svetu igraš dostojno vlogo, Ali nimaš — da se • izrazim - kar tri puščice v svojem loku? Najprej: izredno sreč kvarteti iti, polom nadvse uspelo ponarejanje zlatnikov i'- 1 našega kralja I. udavi k a XV. In končno: aJl ne dobivaš morda nagrad od mene, ko mi prinašaš obvestila o raznih osebah, j bajajo k meni po najrazličnejše nasvete? Po mojem Je 0 dohodek, s katerim bi bili zadovoljni mnogi poštcnJ ljudje- w — Saj Je ravno to tišin revščina! Prava revščina, jaz sl P9 srečnega življenja. nf- — Tedaj |>a ne bi smel pognati cele očetove dediščine v mesecih. — Čvekanje! CaJ nl.eni bil nikoli bogat! . — Tepec! Komu pa to pripoveduješ? Po vsem sodeč P°j\V • da tl Je tvoj pošten oče zapustil lepo penestvo v Brelaffid. lahko dajalo trideset tisoč frankov rente... (Dalje prihodki