NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 26. APMLA 1974 $1. 10 VSEBIN Občina Ilirska Bistrica - ODLOK o prenosu presežka dohodka proračuna za leto 1973 - ODLOK o spremembi odloka o začasnem financiranju občine H irska Bistrica za čas od 1. januaija do 31. marca 1974 - ODLOK o porabi in razdelitvi sredstev odpravljenega družbenega investicijskega sklada občine Ilirska Bistrica - ODLOK o davkih občanov - ODLOK o prispevkih občanov - ODLOK o posebnem prispevku o spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ' - ODLOK o proračunu občine Ilirska Bistrica za leto 1974 Občina Izola - DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini Izola za leto 1974 - ODLOK o davkih občanov v občini Izola - ODLOK o proračunu občine Izola za leto 1974 - ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje telesne kulture v občini Izola - ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v občini Izola - ODLOK o uskladitvi in popravku zazidalnega načrta stanovanjske izgradnje ob Kosovelovi ulici v Izoli - ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o delovnem času prodajaln na drobno, gostinskih obratov, obrtnih delavnic in drugih javnih služb v občini Izola - ODREDBA o določitvi namembnosti in načinu oddajanja prodajnih mest na tržnici *4 , Občina Koper - DRUŽBEN! DOGOVOR o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za splošno in skupno porabo v občini Koper v letu 1974 - ODLOK o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Koper Občina Piran - ODLOK o določanju prispevka pri spremembi namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč - SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidave Lucija II -dodatno - SKLEP o javni razgrnitvi predloga lokacij plomb Občina Postojna - ODLOK o davkih občanov - ODLOK o proračunu občine Postojna za leto 1974 Občina Sežana - ODLOK o podaljšanju veljavnosti odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 1974 - ODLOK o davkih občanov - ODLOK O proračunu občine Sežana za leto 1974 - ODLOK o uvedbi samoprispevka za financiranje izgradnje telovadnice v Divači in komunalnih del na območju krajevnih skupnosti Artviže, Barka, Divača, Misliče, Senožeče in Vreme OBČINA ILIRSKA BISTRICA * ' Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o višini^dohodkov, kijih lahko samoupravne interesne in družbenopolitične skupnosti pridobijo iz izvirnega priliva ali na osnovi samoupravnih sporazumov za kritje dogovoijenega obsega dejavnosti v letu 1973 na področju splošne oziroma skupne porabe ter o omejitvi njihove porabe v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 41-334/73) in statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRENOSU PRESEŽKA DOHODKA PRORAČUNA ,ZA LETO 1973 1. 'člen Iz presežka dohodkov nad dovoljeno porabo dohodkov proračuna za leto 1973, se del sredstev v višini 700/000 dinarjev prenese na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva, za pospeševanje gospodarskih dejavnosti in za izravnavanje v gospodarstvu. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 400-6/74-4/10 IlirskaBistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi-52. člena zakona, o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) 1. člena zakona o začasnem financiranju družbenopolitičnih skupnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 13/74) in statuta občine Ilirska Bistrica, je občinska skupščina Ilirska Bistrica dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1974 LETA 1. člen 1. člen odloka o začasnem financiranju občine Ilirska Bistrica za čas od 1. januarja do 31. marca 1974 (Uradne objave, št. 22/73) se spremeni tako, da se glasi: „Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1974, vendar najdlje do 80. aprila 1974, sc bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Ilirska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do višine štirih dvanajstin vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1973. . 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januaija 1974. Št.: 010-13/73-4/10 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 , Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. 158 URADNE OBJAVE* Št. 10 — 26. aprila 1974 Na podlagi 100. člena zakona o bankah ter .o kreditnem in bančnem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 58/71) in statuta občine Ilirska Bis&ica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O PORABI IN RAZDELITVI SREDSTEV ODPRAVLJENEGA DRUŽBENEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1. člen Sredstva odpravljenega družbenega investicijskega sklada občine Ilirska Bistrica, ki se vodijo na posebnem računu pri Kreditni banki Koper, znašajo po stanju na dan 31. 12. 1972 ' f,217.004,36 dinarjev z besedami: enmilijondvestosedemnajsttisočštiri dinarjev in 36/100. * Ta sredstva so v celoti plasirana v investicijskih kreditih, danih organizacijam združenega dela iz območja občine Ilirska Bistrica in služijo Kreditni banki Koper kot namenski viri. 2. člen V breme sredstev iz prejšnjega člena se znesek 650.000 dinarjev porabi za kritje prevzetih garancij na kredite, dane iz teh sredstev. Znesek 650.000 dinarjev se izloči in naloži na poseben račun pri Kreditni banki Koper kot garancijski polog občine Ilirska Bistrica. 3. člen Ostanek sredstev, v znesku 567.004,36 dinarjev se dodeli organizacijam združenega dela s področja gospodarstva, in sicer po ključu, izračunanemu na podlagi doseženega dohodka in obračunane amortizacije po zaključnih računih za lelo 1972, kot sledi: Organizacija združenega dela Znesek dinarjev 1. Lesno kemična industrija „Lesonit" Ilirska Bistrica . a) TOZD Tovarna plošč b) TOZD Topol Ilirska Bistrica 2. Tovarna organskih kislin Ilirska Bistrica 3. Industrija za proizvodnjo in predelavo plastičnih mas „Plama" Podgrad 4. Trgovsko podjetje Jlirija" Ilirska Bistrica 5. Avtopodjetje „Transport" Ilirska Bistrica 6. Kmetijska zadruga „4. junij'* Ilirska Bistrica 7. Komunalno stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica SKUPAJ 163.864,26 53.865,42 51.030,39 82.215,63 44.226,34 123.039,95 23.814.18 24.948.19 567.004,35 4. člen Ker so sredstva iz prejšnjega člena plasirana in se bodo sproščala z odplačili anuitet, se dodeljeni zneski prenesejo v sklad ustanoviteljev Kreditne banke Koper. Organizacije združenega dela iz 3. člena tega odloka izvršijo v svojih poslovnih knjigah ustrezne vknjižbe in sklenejo s Kreditno banko Koper pogodbo o naloženih sredstvih, skladno s statutom banke. ' 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 010-11/74-3/2 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74) in statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV . t ^ ' I. Splošne določbe \ i. člen V občini Ilirska Bistrica se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine. 2. člen Davki se v občini Ilirska Bistrica predpisujejo, odmeqajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na tej podlagi. 3. člen Z davki občanov 9e zadovoljujejo splošne in družbene potrebe občind, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi in zakonih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih in družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči. 4. člen Zavezanci davka, ki se pretežno ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, morajo obvezno voditi vse predpisane poslovne knjige, ne glede na višino davčne osnove. Dolžnost vodenja poslovnih knjig iz prejšnjega odstavka ugotovi davčna uprava s posebno odločbo. II. Davek od psebnega dohodka iz delovnega razmerja 5. člen Stopnja davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja znaša 0,20 %. 6. člen Za kategorije dohodkov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja na podlagi pavšalne osnove, se določijo pavšalne osnove v višini: 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih - 400 din; 2. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih - 500 din; 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah - 800 din; 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev - 400 din; 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih - 300 din. III. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti . 7. člen Zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli v tri skupine katastrskih občin, tako da se te razvrstijo v: III. a skupino: Dobrepolje, Harije, Velika Bukovica, Zarečica, Zarečje. HI. b skupino: Dol. Zemon, Ilirska Bistrica, Jasen, Jablanica, Koseze, Kilovče, Vrbovb, Mereče, Mala Bukovica, Podstenje, Prem, Ratečevo brdo, Smrje, Topole, Tmovo. IV. skupino: Bač, Brce, Celje, Dolenje, Gaberk, Gor. Zemon, Zajelšje, Snežnik, Starod, Studena gora, Sušak, Šembije, Tominje, Trpčane, Veliko brdo, Zabiče, Hrušica, Huje, Janeževo brdo, Jelšane, Knežak, Koritnice, Male Loče, Novokračine, Ostrožno brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Pregarje, Prelože, Račiče, Rjavče, Sabonje. . gt io — 26. aprila 1974 URADNE OBJAVE* 159 8. člen Stopnje občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin so proporcionalne, različn^. Za posamezno skupino katastrskih občin znašajo: za HI a skupino 21 % za Hib skupino 16% za IV skupino 9 % Stopnja davka iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, je proporcionalna in znaša 20 %. 9. člen Davčnim zavezancem, ki imajo zemljišča v dveh skupinah in podskupinah katastrskih občin, se odmerja davek iz kmetijske dejavnosti za vsako skupino posebej, po stopnji, ki velja za skupino, v kateri se nahaja zemljišče. 10. člen Davka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci iz četrte skupine katastrskih občin, če njihov skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 3000 dinarjev. 11. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z, investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let; / 2. na katerih se zasadijo novi nasadi jablan, sliv in hrušk - za dobo 10 let. Oprostitve po tem členu se priznajo samo pod pogojem, da so bila investicijska delà opravljena po navodilih in nadzorstvom za kmetijstvo pristojnega upravnega organa. 12. člen Posebna olajšava zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva za namene iz 3i in 4. odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna ob teh pogojih: - če znaša vrednost vloženih sredstev od 20.000 do 50.000 dinarjev, se odpiše enoletni odmetjeni davek; - če znaša vrednost vloženih sredstev od 50.000 do 100.000 dinarjev, se odpiše triletni odmerjeni davek; - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 100.000 dinarjev, se odpiše petletni odmerjeni davek. Drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava v višini 50 % olajšave iz prvega odstavka tega člena. Zavezancem, ki sc z osebnim delom ukvarjajo s perutninarstvom in vložijo nad 100.000 dinarjev sredstev, se odpiše enoletni odmerjeni davek. Olajšava sc prizna na posebno zavezančevo vlogo, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga potrdi za kmetijstvo pristojni organ ter dokazila o vloženih sredstvih. Vlogo za olajšavo je treba vložiti do 31. januarja za preteklo leto. Če zavezanec v času, v katerem uživa olajšavo, spremeni namen in pogoje, zaradi katerih je pridobil pravico do olajšave, ali odtuji nabavljeno mehanizacijo, preneha davčna olajšava že v letu nastale spremembe oziroma odtujitve. 13. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih ter višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500 dinarjev od letno odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da ta ni starejši od 26 let in da ne dosega lastnega dohodka 500 dinarjev iz naslova štipendije ali vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Vlogi mora biti priloženo potrdilo o uspešnem šolanju. 14. člen Kadar zavezanec uveljavlja posebno olajšavo zaradi škode, ki je nastala zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje za kmetijstvo pristojni upravni organ. , ^ 15. člen Davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti sc odmerja po dejanskem dohodku, zavezanci plačujejo davek do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 0,20 %. Davek iz dela osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po 9. a členu zakona o davkih občanov od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: Če znaša davčna osnova dinarjev do 10.000 po stopnj 25% 10.000 do 20.000 . 27% 20.000 do 30.000 29% 30.000 do 40.000 31 %* 40.000 do 50.000 33% 50.000 do 60.000 * 35 % 60.000 do 70.000 37% 70.000 do 80.000 39% 80.000 do 90.000 41 % 90.000 do 100.000 43 % nad 100.000 4 45% Zavezancem davka iz obrtne dejavnosti, ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, po stopnji 30 %. 16. člen Posebna olajšava za investicijska vlaganja sredstev v razširjeno reprodukcijo se ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov prizna zavezancem vseh obrtnih dejavnosti, razen zavezancem, ki se ukvarjajo z avtoprevozništvom in mesarstvom. Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih občanov se lahko prizna zavezancem obrtnih storitvenih dejavnosti, ki so prvič začeli opravljati obrtno dejavnost, v višini: - v prvem letu poslovanja za 30 % - v drugem letu poslovanja za 15 % Olajšava po drugem odstavku tega člena se prizna ob letni odmeri davka, če zavezanec utemelji, da je imel tehnološke in organizacijske težave pri uvajanju poslovanja. 17. člen Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se določi zavezancem, ki pretežno opravljajo obrtne storitve, če sc jim odmerja davek po dejanskem dohodku v smislu 73.. in 83. člena zakona o davkih občanov. Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo osebe, ki opravljajo obrtne storitve posameznikom kot postranski poklic. Višina pavšalnega letnega zneska, davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, je odvisna'poleg določil iz 84. člena zakona o davkih občanov tudi od kraja, kjer ima zavezanec delavnico, časa ko opravlja zavezanec svojo dejavnost, opremljenost delavnice, starosti in invalidnosti zavezanca ter vrste obrtne dejavnpsti, ki jo zavezanec opravlja. 18. člen Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku plačujejo občani za posamezne vire dohodkov po naslednjih stopnjah: Viri dohodkov: 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu - 10%;, 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 2t) %; 3. od provizij zastopnikov, ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 15 %; 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno - 10 %; 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -10%; 160 URADNE OBJAVE* St. 10 — 26. aprila 1974 ? 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 25 %; . . 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 15 %; 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, razen tovorjenja in vlačenja lesa - 15 %; 9. od dohodka delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije -20%; 10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem de! po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke od prve do devete točke tega odstavka - 20 %; 11. od dohodkov^ doseženih od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike - 20 %; ^ 12. od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 20 %; 13. od dohodkov, doseženih s potujočimi zabavišči in prireditvami' -15%; 14. od dohodkov, doseženih s tovorjenjem in vlačenjem lesa - 10 %. „ V. Davek od osebnega dohodka iz ^ samostojnega opravljanja intelektualnih storitev 19. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev plačujejo zavezanci od osnov in po stopnjah, ki so določene v 15. členu tega odloka. 20. člen Davek od osebnega dohodka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki ne zaposlujejo tuje delovne sile in katerih celotni letni dohodek po odbitku ne presega 25.000 dinarjev. Pri določanju višine davka v pavšalnem letnem znesku se morajo upoštevati določila 98. člena zakona o davkih občdnov in 17. člena tega odloka. Y 21. člen Davek iz intelektualnih storitev po odbitku se plačuje po stopnji 20%. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, se plačuje davek od doseženega dohodka s poučevanjem na šolah in tečajih, ter vodenju poslovnih knjig po pogodbi o delu pri zasebnikih - po stopnji 10%. V!. Davek od osebnega dohodka avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 22. člen ^ Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3 %. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za vrste dohodkov iz avtorskih pravic iz tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davki po stopnji 10 %. 23. člen Kadar nastane dvom,,ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek v smislu 103. člena zakona o davkih občanov, odloči o temu komisija, ki jo imenuje za kulturo pristojni upravni organ. VH. Davek na dohodke od premoženja \ 24. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah: Davčna osnova po stopnji dinarjev do 5.000 20% od 5.000 do 10.000 22% od 10.000 do 15.000 24% od 15.000 do 20.000 27% od 20.000 do 30.000 30% od 30.000 do 40.000 35% od 40.000 do 50.000 40% od 50.000 do 60.000 45% nad 60.000 50% 25. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so pretekla tri leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 5000 dinarjev. 26. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 50% stroškov; od dohodkov, doseženih z oddaja-njem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje in upravljanje. 27. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se priznajo stroški v višini 60 %. 28. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem sob, se davek na dohodek od premoženja ne plačuje, če ti ne presegajo 1.000 dinarjev letno. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, ne plačujejo davka na dohodke od premoženja tudi zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva ali organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. * Oprostitev po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, in h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. VUI. Davek od premoženja 29. člen Davek od premoženja plačujejo po tem odloku občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu stavbe); 2. tovorna cestna, motorna in priklopna vozila ter kombi vozila; 3. stroje, orodje ii%'inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek; ^ 5. gozdna zemljišča. , 30. člen Zavezanec za davek od premoženja na posest stavb je lastnik oziroma uživaleestavbe. Osnova za davek je vrednost točke. Pri ugotavljanju vrednosti stavb se upošteva vrsta, kakovost, konstrukcije zgradbe, funkcionalnost, starost ip obrabljenost stavbe ter drugi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe. 31. člen Vrednost stavbe ^e ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 30. člena tega odloka. Točkovanje sc opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 5/73).. 32. člen Vrednost stavbe sc izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk in vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe sc šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 33. člen Pri ugotavljanju vrednosti stavbe sc upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala leta 1973. Sprememba vrednosti točke se prt ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva le, če seje vrednost točke povečala za več kot 20% v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma v primerjavi z vrednostjo iz leta, ko je bila opravljena zadnja valorizacija vrednosti točke, ki sc je upoštevala pri ugotovitvi vrednosti stavbe. . . r**"*''j'** vigan uo^ine moia uv ja uarja vsa ega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu orgì občine vrednost točke. gt io — 26. aprila 1974 URADNE OBJAV& 161 34. Člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 % ne glede na to ali so poslovni prostori sestavni del stavbe ali so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 35. člen Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih zgradb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava oziroma nadzidava stavbe oziroma ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše davčna uprava. 36. člen Občinski davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: - od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji - 0,15 %; - od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji - 0,20 %; - od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek ali oddih po stopnji - 0,30 %. 37. člen Ne glede na določbe 36. člena tega odloka, se ne plačuje davek od kmetijskih stanovanjskih stavb, pod pogojem, da zavezanec oziroma njegov zakonec ne prejema poleg dohodka od kmetijstva še dohodka iz delovnega razmerja, pokojnine ali od obrtne oziroma druge samostojne dejavnosti in če se taka stavba ne daje v najem. Izven mesta Ilirska Bistrica plačujejo davek od stavb samo lastniki oziroma uporabniki stavb, ki dajejo te v najem. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena plačujejo davek od stavb lastniki oziroma uporabniki počitniških hišic na celotnem območju občine. 38. člen Davek od tovornih cestnih motornih vozil ter kombi vozil se plačuje v naslednjih letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov; glede na nosilnost: do 3 tone od 3 do 4 tone od 4 do 5 ton nad 5 ton dinarjev 1.000, od vsake začetne tone 5.000 8.000 8.000 + 4.000 za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti; 2. za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo 120 dinarjev; 3. za tovorne priklopne in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost; kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4. za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo: 60 dinarjev; 5. za vlečna tovorna vozila: a) traktorje dinarjev , do 25 KM 120 nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 b) za vlečna vozila s priklopnikom sc plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z prostornino motoria nosilnostjo do 400 kg in z delovno dinarjev nad 125 ccm do 250 ccm nad 250 ccm do 500 ccm nad 500 ccm do 1.000 ccm nad 1.000 30 40 50 60 za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 dinarjev. 7. za kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer: dinarjev do 900 ccm 500 nad 900 do 1350 ccm 800 nad 1350 do 1800 ccm 1.100 nad 1800 do 2500 ccm 1.400 nad 2500 do 3100 ccm 1.700 nad 3100 2.000 39. člen Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po stopnjah: če znaša vrednost - osnova znaša davek dinarjev do 50.000 2 % od 50.000 do 150.000 2,5 % od 150.000 do 350.000 3 % nad 350.000 3,5 % 40. člen Davek od premoženja na posest gozdnih zemljišč se plačuje v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemfjišč 41. člen Davek na premoženje od motornih čolnov in drugih plovnih objektoV na motorni pogon se plačuje, glede na moč motorja po 20 din od vsake konjske sile. IX. Davek na dobitke od iger na srečo " . 42. člen , Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 10 %. X. Postopek za odmero in pobiranje davkov . 43. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo tako napoved vložiti najkasneje do 31. januarja vsakega leta. Zavezanci davka od premoženja na posest stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti davčno napoved do 30. junija 1974. 44. člen O odpisu davka zaradi neizterljivosti po določilih 231. člena zakona o davkih občanov, ali o tem, da se davčni dolg zavaruje s knjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini, odloča pristojni svet. * 45. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek odmere zadnjih dveh let, če je bila v tem času brez uspeha porušena prisilna izterjava iz drugega premoženja in drugih dohodkov zavezanca. 46. člen Davčna uprava lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjimi pogoji: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen; 2. če zavezanec izkaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi elementarnih nesreč; 3. če zavezanec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju; 4. če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot 3 mesece; 5. če zavezanec izkaže, da je njegova plačana realizacija za 20 % ali več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bil obdavčen za preteklo leto. Za čas dolga ali .obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih, določenih z odločbo o odlogu ali obročnem plačevanju dolga. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko dovoli največ do enega leta. 162 *URADNE OBJAVE^ St. 10 — 26 aprila 1974 47. člen Občani so dolini na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve po pogojih in merilih, določenih na podlagi družbenega dogovora občinskih skupščin. . X!. Predhodne in končne določbe 48. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenpha veljati odlok o prispeevkih in davkih občanov občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 3/72, 5/72 in 6/73). 49. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974, razen 18. člena tega odloka, ki se uporablja osmi dan po objavi. Št.: 010-7/74-7/1 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi statuta občine Ilirska Bistrica, je občinska skupščina Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRISPEVKIH OBČANOV 1. člen \ Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, obračunavajo in plačujejo prispevek samoupravnim interesnim skupnostim, po družbenem dogo-včrp o osnovah in programi!anju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1974. Št.: 010-8/74-7/1 IlirskaBistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. / —------------------------------ / Na podlagi 2. odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/74) in statuta občine Ilirska Bistrica, je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji dne 19. aprila 1974 sprejela naslednji ODLOK , O POSEBNEM PRISPEVKU O SPREMEMBI NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ 1. člen Za zagotovitev varstva kmetijskih in gozdnih zemljišč in zaradi zagotavljanja sredstev za izvajanje nalog kmetijske zemljiške skupnosti, se za območje občine Ilirska Bistrica, v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predpisuje posebni prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki se v skladu z veljavnimi predpisi ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Brez potrdila o vplačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. 2. člen Kot kmetijska in gozdna zemljišča, se po tem odloku štejejo zemljišča po 2. členu zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27/72) dokler ni izdano lokacijsko dovoljenje. V primerih, ko se prispevek odmeri za nezazidana stavbna zemljišča, se smatra, da spremeni namembnost: — vse zemljišče znotraj meja zazidalnih načrtov; - vse zemljišče, ki je po urbanističnem načrtu Namenjeno za gradnjo; vse zemtjiše, ki je po urbanističnem redu namenjeno za gradnjo oziroma Azidijivò zemijišče skupno s pripadajočim funkcionainim zemijiščem (urbanistični red aii individuano iokacijsko dovoijenje). ' 3. čten Prispevek se doioči ob upoštevanjulege in kakovosti zemijiščaza kvadratni meter zemijišča, in sicer: - 10,00 dinarjev za kvad. meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov 1. in 11. katastrskega razreda; - 6,00 dinarjev za kvad. meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov Ul. in !V. katastrskega razreda; - 2,00 dinarjev za kvad. meter od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov V.-VH1. katastrskega razreda ter od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozda. Ce se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena gradijo bolnišnice, šole, vrtci, organizirana stanovanjska gradnja ali kmetijski proizvodni objekti (perspektivne kmetije), znaša prispevek 0,50 din/kvad. m. Skupščina kmetijske zemljiško skupnosti pa lahko za posamezne izmed gornjih primerov zniža višino prispevka tudi iz prve alinee, vendar največ do 50 %. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti lahko za razširitev industrijskih objektov zniža prispevek iz prve in druge alinee tega člena do 50<%. 4. člen Za objekte regionalnega pomena, za katere občinski upravni organi ne izdajajo lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja, se v kolikor republiški oziroma zvezni organi ne določijo drugače, obračunava prispevek po 3. členu tega odloka ter s posebno pogodbo med investitorjem in kmetijsko zemljiško skupnostjo uredi plačilo. Pogodba mora biti sklenjena pred izdajo soglasja k lokacijskemu dovoljenju. i 5. člen Plačilo prispevka iz 3. člena tega odloka je obvezno tudi v primeru, ko gre za trajno spremembo namembnosti zemljišča, za kar pa ni potrebno izdati gradbeno dovoljenje (na primer: odprta skladišča, deponije), je pa to žcmljišče po urbanističnih dokumentih oziroma planih razvoja delovnih organizacij, nezazidano stavbno zemljišče. V teh primerih mora biti prispevek plačan pred izdajo lokacijskega dovoljenja. 6. člen Prispevka se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se gradijo na zemljišču objekti za izboljšanje vodnega režima. 7. člen Prispevek iz tega odloka je dohodek kmetijske zemljiške skupnosti in sc uporablja za izvajanje programa skupnosti. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 320-18/73-4/2 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: JOŽE GRILJ, 1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v 8R Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pa področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistričana seji dne 19. aprila 1974 sprejela ' ODLOK * O PRORAČUNU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1974 l.člen Skupni dohodki proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1974 znašajo: gt io — 26. aprila 1974 *URADNE OBJAVE* ^ dohodke v znesku - razporejene dohodke v znesku tekoča proračunska rezerva dinarjev 11,784.316 11,026.495 757.821 2. člen V rezervni sklad občine Ilirska Bistrica se izioči 1 %od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Hirska Bistrica, razen od prenesenih sredstev. - ^ 3. člen Upravnemu organu skupščine občine Ilirska Bistrica pripadajo poleg razporejenih sredstev v proračunu tudi dohodki, ki predstavljajo povračilo stroškov in plačilo za izvršene usluge, če ni z zakonom drugače določeno. * 4. člen Sredstva za skupno financiranje medobčinskih organov, zavodov, organizacij ter skladov sc odvajajo na njihove račune v skladu s pogodbami, kijih sklenejo z občino. v 5. člen Sredstva za poseben namen občinskega sodišča, predvidena v glavnem namenu 01, sc prenesejo na poseben račun tega organa. 6. člen Sredstva predvidena v glavnem namenu 03, se prenesejo na žiro račune koristnikov. 7. člen Sredstva, predvidena v glavnem namenu 11, dejavnosti krajevnih skupnosti, se razporedijo za posamezno krajevno skupnost po razdelilniku. . 8. člen Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica je pooblaščen razporejati sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in odvajati izplačila za izredne nepredvidene izdatke, o čemer mora naknadno poročati občinski skupščini. 9. člen Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica je* pooblaščen odločati o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezervnega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon. 10. člen Izvršni svet skupščine občine Ilirska Bistrica je pooblaščen, da predpiše za vse koristnike proračunskih sredstev omejitev do 10% njihove predvidene potrošnje, razen za sredstva, namenjena za osebne dohodke. Omejitev sc ne more predpisati za obveznosti iz naslova posojil, proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad. 11. člen Pregled dohodkov proračuna občine Hirska Bistrica za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, ki je sestavni del tega odloka. ' / 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1974. Št.: 400-6/74-4/10 Ilirska Bistrica, 19. aprila 1974 Predsednik: , JOŽE GRILJ, l.r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1974 Vrsta doh. DOHODKI Znesek 1 H. SREDSTVA, DOSEŽENA V TEKOČEM LETU \ Davki na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 2,603.000 2 Prometni davek, davek na premoženja 6,760.000 3 in na dohodke od premoženja Takse 690.000 5 Dohodki po posebnih predpisih 50.000 6 Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 300.000 7 Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti - prispevek iz proračuna drugih družbenopolitičnih skupnosti (priliv iz solidarnosti) 779.316 - odstopljeni dohodki - dopolnilna sredstva ' (splošna in namenska) 602.000 SKUPAJ DOHODKI 11,784.316 Glav. * f nam. RAZPORED DOHODKOV Znesek L SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 5,937.123 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij — in društev , 885.000 04 Negospodarske investicije Vsega sredstva za splošno porabo 398.957 (01 do 04) 11. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO 7,221.080 07 Kultumoprosvetna dejavnost 187.600 08 Socialno skrbstvo 2,244.000 09 Zdravstveno varstvo 335.200 10 Komunalna dejavnost 610.000 11 Dejavnosti krajevnih skupnosti Vsega sredstva za skupno porabo 150.000 ; (07 do 11) 3,526.800 V. DRUGA SREDSTVA 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 922.821 18 Krediti, vezana in izločena sred. 113.615 Vsega druga sredstva (17 in 18) 1,036.436 SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 11,784.316 OBčtMA )Z0LA Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v . letu 1974, zlasti k: , - usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoekonomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmerji, določenimi z resolucijo; , - zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju; - takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja; - prioriteti tistih nalog, ki so opremljene z zakoni in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela; - zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev .na vseh področjih; - uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela; - intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmerjenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju; - usklajanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občine in regije (in republike); ^ - združevanju nalog in sredstev za njihovo uresničevanje v okviru regije (in republike); - zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, regiji in republiki z oblikovanjem pro- 164 URADNE OBJAVE* Št. 10 — 26. aprila 1974 gramov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje; - uresničevanju samoupravne politike in nalog občine; - krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine; „ _ - razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev; - razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb; - razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s ciljem resolucije in družbenega načrta 'sklenejo v skladu z 2. točko XXX. amandmaja k ustavi SR Slovenije: Skupščina občine Izola Socialistična zveza delovnega ljudstva - Obalna konferenca Koper Socialistična zveza delovnega ljudstva - Občinska konferenca Izola Zveza sindikatov - Obalni sindikalni svet Koper Zveza sindikatov - Občinski sindikalni svet Izola Temeljne organizacije združenega dela na področju gospodarstva in drugih dejavnosti v občini Izola po delegatih, izvoljenih na zborih delovnih ljudi, na katerih je bila obravnavana splošna in skupna poraba v letu 1974; Temeljna izobraževalna skupnost Koper Temeljna izobraževalna skupnost - Svet za otroško varstvo Koper Temeljna kulturna skupnost Koper Temeljna telesnokulturna skupnost Koper Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Koper Komunalna skupnost za zaposlovanje Koper Občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve po svojem delegatu, DRUŽBENI DOGOVOR O OSNOVAH PROGRAMIRANJA NALOG IN O OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO V OBČINI IZOLA V LETU 1974 . l.člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za splošno in skupno porabo v občini Izola v letu 1974, po uresničevanju ustavnih načel o združenem delu in resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: „resolucija"), delovali v skladu s tem daužbenim dogovorom; pri tem ima skupščina občine Izola vlogo pobudnika pelotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja. 2. člen Udeleženci sprejemajo, usmeritev, da bodo zaradi nujnosti povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva nominalni izvirni dohodki za splošno in skupno porabo naraščali v letu 1974 za 4 odstotne točke počasneje, kot nominalni družbeni proizvod, upoštevajoč pri tem samoupravno dogovorjena načela in merila vzajemnosti in solidarnosti v merilu SR Slovenije na področju celokupne, skupne in splošne porabe. Pri tem je treba ohraniti razmeija v ravni osebnih dohodkov med gospodarstvom in negospodarstvom, kakršna so se izoblikovala v drugi polovici leta 1973. 3. člen Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti so medsebojno usklajeni programi samoupravnih interesnih skupnosti, pri katerih je v največji možni meri upoštevano naslednje: - temeljne naloge interesne Skupnosti (s posebno opredelitvijo prednostnih nalog); - stališča delovnih ljudi v postopku družbenega dogovarjanja; - enakomerno zadovoljevanje potreb delovnih ljudi po storitvah družbenih dejavnosti na vsem območju občine; - smotrna organizacija in delitev dela; - intenziviranje in strokovni napredek dela; - srednjeročne in morebitne dolgoročne usmeritve posameznih družbeni^ dejavnosti. ^ Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti in uprave z delavci v gospodarstvu, bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti: - potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih, — materialne in druge stroške po dogovorjenih normativih; — amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti; - veljavne zakonske, samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti; ' — druga sporazumno določena merila. 5. člen , Temeljne samoupravne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, bodo v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na ravni SR Slovenije skrbele za uskladitev programa in dela na posameznih področjih, da bi tako zagotovili celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb ter dogovorjeno raven posameznih dejavnosti na območju SR Slovenije po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 6. člen , Samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije. v 7. člen Da se omogoči izvedba nalog iz 2. do 6. člena tega dogovora, bo s samoupravnimi sporazumi potrebno določiti naslednje stopnje prispevkov za financiranje dogovorjenih programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti: a) iz bruto osebnih dohodkov delavcev v obliki prispevkov po na- slednjih stopnjah: - za Temeljno izobraževalno skupnost Koper: 1) za osnovno dejavnost 4,43 2) za investicije 0,14 3) za solidarnostno pokrivanje potreb drugih TIS * v SR Sloveniji , 0,87 - za temeljno in repub. kulturno skupnost 0,79 - za temeljno in repub. telesno-kulturno skupnost 0,51 - za neposredno otroško varstvo v občini Izola (pri TIS Koper) , o,43 - za republiško skupnost otroškega varstva 2,43 - za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper ^ 8,27 - za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 11,48 - za proračun občine Izola 0,20 SKUPAJ IZ BRUTO OD DELAVCEV 29,55 b) na bruto osebne dohodke delavcev v obliki prispevkov po nasled- njih stopnjah: - za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1,48 - za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije ^ i,oo - za Komunalno skupnost za zaposlovanje 0,20 SKUPAJ NA BRUTO OD DELAVCEV 2,68 c) od dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in od dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve (osnova se določa po zakonu o davkih občanov) v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: - za republiško izobraževalno skupnost ^ 8 14 — za republiško raziskovalno skupnost 1 80 SKUPAJ IZ DOHODKA TOZD 9 94 č) od poslovnega sklada temeljnih organizacij združenega dela za skupnost pokojnmsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije po stopnji 0,90 %, §t 10 — 26. aprila 1974 \ 'URADNE OBJAVE* 166 j) od dela dohodka občanov, ki samostojno ppravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve (osnova je povprečni OD za enak ali podoben poklic v gospodarstvu po posebnem republiškem predpisu oziroma po posebnem družbenem dogovoru) po enakih stopnjah kot pod točko a) tega člena, razen za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja in za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Stopnje prispevkov, ki bodo določene s samoupravnimi sporazumi lahko odstopajo od orientacijskih stopenj po tem členu, vendar samo v okviru globalnih kvantifikacij iz dokumentacije k družbenemu dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 (republiški družbeni dogovor). Dohodki proračuna občine Izola se oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti in bodo predvidoma znašali 10,200.000 din na osnovi posebnega družbenega dogovora, sklenjenega med občinami SR Slovenije in splošnega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 pa bodo lahko porabljeni do višine 12,222.900 din. 8. člen Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih (in krajevnih skupnostih ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom), ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodne menjave dela ter združevanje sredstev zakadi uresničevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje. * 9. člen Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti: ' - program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje; - vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetega programa; - obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva; - ukrepe za usklajanje možnosti ^zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih; - ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in organe, ki bodo upravljali nadzorstvo nad izvajanjem in obveščali delovne ljudi o uresničevanju sporazuma; - arbitraže za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma; - sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma; - določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma. 10. člen V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba zagotoviti zlasti: * informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov samoupravnih interesnih skupnosti; - javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov; - sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 1. člena tega dogovora; - usklajanje skupne in splošne porabe v občini in republiki. 11. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda in porabo sprejeli po preteku pryega polletja in ob naslednjem trimesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopala od predvidenih. 12. člen Izredno mesečno oziroma trimesečno spremljanje gibanj, obliko vanje in razporeditve dohodkov proračunov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabijo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki sredstev in SDK, ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi ugotovitev iz analize ter podatkov zavoda SRS za statistiko in zavoda za cene bo odbor iz 16. člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu. 13. člen (e dohodki proračuna občine Izola presežejo raven porabe, opredeljeno s tem in s posebnim družbenim dogovorom (drugi odstavek 7. člena) se presežena sredstva po odbitku solidarnostnega prelivanja izločijo na poseben račun in sc vštevajo v sredstva proračuna za naslednje leto. , . ,, ^ 14. člen (e ,kljub usklajevanju po 11. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa ali če pride do presežka dohodkov nad izdatki zaradi neizvršitve programa, se presežek v letu 1974 ne more uporabiti. O njegovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto. 15. člen Organi samoupravnih interesnih skupnosti so dolžni vsakih šest mesecev seznanjati udeležence tega dogovora z uresničevanjem svojih programov,' izvršni svet skupščine občine Izola pa z izvajanjem proračuna občine Izola. 16. člen Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dogovora po enega delegata. Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozaija na neskladja. Razlaga posamezne določbe, predlaga podpisnikom ukrepe za uresničevanje in izreka sankcije za kršitev dogovora. 17. člen Sankcija zajeršitev dogovora je javni opomin, za samoupravne interesne skupnosti pa tudi izključitev iz dogovora. Izključitev iz dogovora se lahko izreče za težjo kršitev dogovora (namenska poraba sredstev v večjem obsegu oziroma večja odstopanja od dogovorjenega programa, prikazovanje lažnih podatkov itd. ...). V primeru izključitve sc dohodki samoupravne interesne skupnosti od časa kršitve oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti. 18. člen Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo in sc objavi v Uradnih objavah. Na podlagi tega dogovora s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za posamezne samoupravne interesne skupnosti veljajo od 1. januarja 1974, pri čemer se poračunajo že vplačani prispevki po dosedanjih predpisih. * Št.: 400-38/74 Izola, 16. aprila 1974 PODPISNIKI DRUŽBENEGA DOGOVORA: Skupščina občine Izola — JERNEJ HUMAR, 1. r. Socialistična zveza delovnega !judstva, Obalna konferenca Koper -MARIO ABRAM, 1. r. Socialistična zveza delovnega ljudstva, Občinska konferenca Izola -IVOHAJŠEK, 1. r. Zveza sindikatov, Obalni sindikalni svet Koper - T1HOM1L JAVORŠEK, l.r. Zveza sindikatov, Občinski sindikalni svet Izola — DARKO KOS,l.r. Temeljna izobraževalna skupnost Koper - MIRAN HASL, 1. r. Temeljna izobraževalna skupnost Koper, Svpt za atroško varstvo -ALOJZ PALČIČ, I. r. Temeljna kulturna skupnost Koper - TOMAŽ BIZAJL, 1. r. Temeljna tclcsnokultuma skupnost Koper - JANKO KOS-MINA,1. n Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Koper - PAVEL PEČAR,L n Komunalna skupnost za zaposlovanje Koper - SERGEJ PIRJEVEC,!, r. Delegat samostojnih obrtnikov in drugih gospodarskih dejavnosti v zasebni lastnini 166 URADNE OBJAVE* St. 10 — 26. aprila 1974 Na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73, 4/74 in 5/74), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu J974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 245. ter 334. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela , 1 ODLOK O DAVKIH OBČANOV V OBČIN! IZOLA [. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen + Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Izola, se v tej občini plačujejo davki občanov. Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73, 4/74 in 5/74), po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njuni podlagi. 2. člen Podatki o celotnem dohodku in davčni osnovi ter o višini odmerjenega davka so javni, vsi drugi podatki, kijih pri odmeri zvedo uradne osebe davčnega organa pa so uradna tajnost. Z javnostjo celotnega dohodka in davčne osnove sta mišljena celotni dohodek in davčna osnova po napovedi davčnega zavezanca in po ugotovitvah davčnega organa. Javnost podatkov po tem členu sc zagotavlja na ta način, da so dostopni občanom in organizacijam javnega obveščanja pri davčni upravi, če izvršni svet občinske skupščine ne odloči^ da se podatki iz prejšnjega odstavka tega člena objavijo kako drugače. 3. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in o načinu njegove pridobitve. Pogoji in način predložitve podatkov iz prejšnjega odstavka se določijo z medsebojnim dogovorom občinskih skupščin SR Slovenije. !!. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %. 5. člen Na podlagi mesečne pavšalne osnove se plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za naslednje kategorije dohodkov: Mesečna pavšalna Kategorija dohodka osnova din 1. Od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 1000 2. od osebnih dohodkov oseb zaposlenih pri krajevnih skupnostih 1000 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah 2000 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev * 1000 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 1000 HI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Območje občine Izola se glede plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu „davka iz kmetijstva**) razvrsti v naslednje skupine katastrskih občin: - v II. skupino: k. o. Izola I in Lazaret III; - v III. skupino: k. o. Izola H in !zola III; - v IV. skupino: k. o. Dvori 7. člen Davek iz kmetijstva se piačuje od katastrskega dohodka po propor-cionalnih stopnjah, ki znašajo: - za II. skupino 23 % - za III. skupino 16 % - za IV. skupino 11 % 8. člen Davek iz kmetijstva sc odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. 9. člen Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 10 let, 2. na katerih se uredijo novi nasadi, in sicer: a) vinogradi in nasadi breskev, marelic in hrušk - za dobo 4 let, b) nasadi češenj in jatdan - za dobo 8 let, c) nasadi orehov, mandeljev, lešnikov, smokev in oljk - za dobo 10 let, 3. ki se pogozdijo z drevesi iglavcev in listavcev - za dobo 10 let. Začasne oprostitve po tem členu se priznavajo samo, če so bila investicijska dela opravljena pod nadzorstvom upravnega organa občinske skupščine, pristojnega za kmetijstvo. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic.in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, sc prizna posebna olajšava ob pogoju, da zavezanci in njihovi družinski člani nimajo drugih dohodkov, razen dohodkov iz kmetijstva. Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po tem členu, se odmerjeni davek iz kmetijske dejavnosti zniža za vsakega otroka, in sicer: - če se šola na poklicni ali srednji šoli za 30 % - če se šola na višji šoli za 40 % - če se šola na visoki šoli za 50 % (e obiskuje otrok šolo kmetijske smeri sc priznana davčna olajšava poveča še za nadaljnjih 25 %. Olajšava po tem členu se prizna za toliko koledarskih let, kolikor traja redno šolanje, vendar največ do 26. leta starosti otroka. Olajšava za vsako leto ne more biti večja kot znaša odmerjeni enoletni davek iz kmetijske dejavnosti. Pravico do olajšave uveljavlja zavezanec s posebno vlogo. Vlogi je treba priložiti dokazila o šolanju otrok in o tem, da zavezanec in njegovi družinski člani nimajo drugih dohodkov razen dohodkov iz kmetijstva. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN , * DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 11. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu „davek iz obrtnih dejavnosti**) se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po samoupravnem sporazumu oziroma po ugotovitvi republi* škega sekretarja za delo po naslednjih progresivnih stopnjah: od osnove dinarjev po stopnji nad do % 10.000 * 2& 10.000 20.000 23 20.000 30.000 26 30.000 -40.000 29 40.000 60.000 ( 34 60.000 80.000 * 39 80.000 100.000 44 100.000 ; 50 Zavezanci 12. člen davka iz obrtnih dejavnosti, ki jim opravljanje takih dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo davek od osnove do višine oseb* gt. 10 — 26. aprila 1974 -URADNE OBJAVE« 167 nega dohodka po samoupravnem sporazumu oziroma po ugotovitvi republiškega sekretarja za delo po stopnji 30 %. Od osnove, ki presega osnovo iz prvega odstavka tega člena se plačuje davek po progresivnih stopnjah iz 11. člena tega odloka. 13. člen Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu -10% 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 10 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 10 % 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno - 10 % „ $. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -10% ' , 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov ^Ì0 % 7. od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem de! ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 10 % 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 20 % 9. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije - 25 % 10. dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za do hodke iz 1. - 9. točke tega odstavka - 25 % 11. od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne štejejo za izvirnike - 15 % 12. od dohodkov, doseženih po 76. členu zakona o davkih občanov, in sicer: - po točki 3 - 17 % po točki 4 - 10 % . 13. od dohodkov, ki jih dosegajo lastniki potujočih zabavišč -20 %' 14. člen ^ Ne glede na določbe 83. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrt ali gostinstvo ni glavni vir preživljanja. , Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v letnem pavšalnem znesku mora davčni organ upoštevati: - akumulativnost oziroma deficitarnost dejavnosti; - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora; - kraj poslovanja: - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 15. člen Davek iz obrtnih dejavnosti, ki je odmeijen po dejanskem dohodku, se zmanjša: ^ 1. v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo polmeri, kovaštvo, fotografstvo, krpanje nogavic, izdelava tekstilnih gumbov, popravila dežnikov, brivstvo,. urarstvo, kolarstvo, krovstvo in čiščenje oken za 20 %; 2. od obrtnih stontvenih dejavnosti v naslednjih strokah, vendar s pogojem da se storitve opravljajo pretežno občanom: - popravljanje čolnov; - popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih aparatov; . - popravljanje in vzdrževanje TV in radio sprejemnikov ter hišnih zvočnih aparatov (gramofoni, magnetotoni ipd.); - popravljanje lesnega sobnega in stavbnega pohištva; * popravljanje vodovodnih, električnih in plinskih inštalacij, kanalizacije ter naprav za centralno ogrevanje; , * popravljanje in vzdrževanje lesenih in umetnih podov, - soboslikarstvo in pleskarstvo; . - pečarstvo; * - pletiljstvo za 20 % 3. v vseh obrtno-storitvenih dejavnostih s sedežem zavezanca na podeželju, če opravlja storitve pretežno občanom za 25 % 4. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih proizvodnih dejavnostih in gradbeništva - za prvo leto poslovanja za 25 % - za drugo leto poslovanja za 10 % 5. v vseh novoustanovljenih delavnicah obrtnih storitvenih dejavnostih . - za prvo leto poslovanja za 50 % - za drugo leto poslovanja za 25 % - za tretje leto poslovanja za 10 % Za leto poslovanja po 4. in 5. točki tega člena se šteje čas 12 mesecev od dneva pričetka poslovanja. Zavezancem, ki so v zadnjih petih letih pred ustanovitvijo nove obrtne delavnice že opravljali isto obrt v občini Izola, ne pripada davčna olajšava po 4. in 5. točki tega člena. 16. člen Zavezancem gostinske dejavnosti, ki nudijo celodnevno toplo hrano, se prizna davčna olajšava po 4. točki 15. člena tega odloka. 17. člen Davčna,olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov, velja za vse stroke obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, razen za storitve z gradbeno mehanizacijo. * 4 V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 18. člen 4 < \ ^ Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu „davek iz intelektualnih storitev**) se plačuje po določbah (osnovah in stopnjah) 11. oziroma 12. člena tega odloka. 19. člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 25%. j 20. člen ' Zavezancem davka iz* intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 35.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora upoštevati merila iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka. Davek v pavšalnem letnem znesku se odmerja tudi duhovnikom in cerkvam. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 21. člen ^ Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: ,,davek iz avtorskih pravic'*), se plačuje po stopnji 3 %. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 10 %: 1. od dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od dohodkov, doseženih od raznih skic in risb, stripov, križank ih drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje občinski davek od avtorskih\pravic po stopnji 3 %. 22. člen Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje davčni organ. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 23. člen a) za traktorje do 25 KM do 40 KM do 63 KM dinarjev 120 170 220 270 nad 25 KM nad 40 KM nad 63 KM b) za vlečna vozila s priklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostor- Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nino motorja: nadaljnjem besedilu „davek na dohodke od premoženja'*) se plačuje dinarjev dinarjev po naslednjih progresivnih stopnjah: nad 125 ccm do 250 ccm 60 od osnove dinarjev po stopnji nad 250 ccm do 500 ccm 80 nad do % nad 500 ccm do 1000 ccm 100 10.000 20 nad 1000 ccm 120 10.000 20.000 25 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 80 dinarjev več. 20.000 30.000 30 Plačila davka po tej točki so oproščeni zavezanci, ki jim je kmetij- 30.000 40.000 35 stvo glavni poklic, če plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje 40.000 ^ 60.000 40 kmetov. 60.000 80.000 46 7. za kombije - glede na delovno prostornino motorja, in sicer: 80.000 100.000 100.000 52 60 24. člen Osnova za davek po 23. členu, je znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, v katerem se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja, za enoletno amortizacijo in za stroške obratovanja. Stroški po prejšnjem odstavku se priznavajo: - za opremljene stanovanjske prostore, počitniške hiše in počitniška stanovanja 40% od osnove, za neopremgene pa 10% od osnove; - za opremljene poslovne prostore 30 % od osnove, za neopremljene poslovne prostore in garaže pa 10 % od osnove. Ce so prostori v stavbi, ki jo upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, se priznajo normirani stroški, če pa so dejanski stroški višji 6d normiranih, se priznajo dejanski stroški. 25. člen Davčna osnova za odmero davka na dohodke od premoženja, ki se dosegajo z oddajanjem opremljenih sob, apartmajev, počitniških stanovanj in počitniških hiš turistom, je dosežen dohodek zmanjšan za stroške obrabe opreme in vrednosti storitev v višini 50 % od doseženega dohodka. Zavezancem, ki oddajajo opremljene prostore turistom preko turistične ali gostinske organizacije, se odmerjeni davek zmanjša za 50 %. V primerih, ko zavezanec nudi turistom polpenzionske (prenočišče, zajtrk in večerja) ali penzionske (prenočišče, zajtrk, kosilo in večerja) storitve, veljajo glede obdavčitve določbe IV. poglavja tega odloka. Davek se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob, letno ne presegajo zneska 2400 dinarjev. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 26. člen Davek od premoženja na posest tdvornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil, se plačuje v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost dinarjev do 3 tone 1000 od vsake začetne tone nad 3 do 4 tone 5000 nad 4 do 5 ton 8000 nad 5 ton 8000 + 3000 din za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti 2. za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki tega člena; 4. za delovne priklopnike - ne glede na nosilnost in težo 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: dinarjev i do 900 ccm 500 nad 900 ccm do 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800 ccm 1100 nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1700 nad 3100 ccm 2000 Zavezancem iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki imajo kombi vozilo, evidentirano kot osnovno sredstvo, se davek iz te točke zniža za 50 % ob pogoju, da to vozilo uporabljajo izključno z-potrebe svoje dejavnosti. 27. člen Davek od premoženja na posest strojev, orodja in inventarja se plačuje, glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: če znaša osnova znaša davek * do 50.000 din 2% nad 50.000 do 150.000 din\ 2,5% nad 150.000 do 350.000 din 3% nad 350.000 3,5% 28. člen Davek od premoženja na posest motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20,00 dinarjev od vsake začetne konjske moči. 29. čten Davek od premoženja na posest stavb, delov stavb, stanovanj in garaž (v nadaljnjem besedilu: „stavb") se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik sam ali pa jo daje v najem. Zavezanec za davek od stavb je lastnik oziroma uživalec stavbe. 30. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 31. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: - vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe, - funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, — drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. ( 32. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka. ' Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o merilih za ugotoMev ll/73)Ted"os^ stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. gt. 10 — 26. apnla 1974 URADNE OBJAVE« 169 IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO - Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena se ne uporabljajo določbe d, e, f, k, i in m točke 24 ter točka 27, 28^ 29 in 30 ter določbe D tabele. 33. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 34. člen Vrednost točke znaša 28 dinarjev, glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklp leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. 35. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. ! - 36. člen , Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 43. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. ' ifOVS*' X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 44. člen Izvršni svet občinske skupščine lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z zaznambo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini. 45. člen Občan, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti, mora vlogi za izdajo dovoljenja priložiti pismeno izjavo enega ali več občanov, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če jih davčni organ ne bi mogel niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo velja za vse porokovo premoženje; izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zaznambo zastavne pravice na njegovi nepremičnini v zemljiški knjigi. Poroštvo se lahko da tudi v obliki garantnega pologa v višini 30.000 dinarjev na poseben račun pri SDK Koper. Poroštvo velja za ves čas opravljanja zasebne gostinske dejavnosti, po prenehanju obrtnega dovoljenja pa do dokončnega saldiranja obveznosti iz naslova davkov in prispevkov zavezanca. 37. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972, poveča za več kot 20% in je nova ugotovljena vrednost osnova za odmero davka od stavb v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 38. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: Stopnja - stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 % - poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,30 % - počitniških hiš po stopnji 0,50 % / f 39. člen Občinski davek od stavb se odmerja vnaprej. Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. 40. člen Davek od stavb iz 29. člena tega odloka se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb ob pogoju, da se ne dajejo v najem. Tega davka se ne plačuje tudi: - od stavb, katerih lastniki oziroma uživalci prejemajo socialno podporo; ^ * od stavb, katerih lastniki oz. uživalci so zavezanci prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov; - od stavb na območju katastrske občine Dvori. 41. člen Davčni zavezanci davka od stavb morajo za leto 1974 na javni poziv vložiti napoved do 31. julija 1974. Davčni organ občine bo izvršeno točkovanje uporabil za izračun vrednosti štavbe za leto 1974 po določilih 32. člena tega odloka. 42. člen Za odmero davka na dohodek od stavb za leto 1972 in odmero davka na posest za leto 1973, se za izračun stanarinske oziroma najemninske vrednosti uporabljajo določbe iz 32. člena tega odloka. 46. člen Občan, katerega davčni dolg presega enoletne obveznosti, mora na -poziv davčnega organa v roku 15 dni predložiti poroštveno pismeno izjavo. Poroštveno izjavo podpišeta dva poroka, ki se zavežeta poravnati davčne obveznosti zavezanca, če jih sam ne poravna. Porok je lahko le polnoleten občan, ki je v delovnem razmerju ali ki poseduje nepremičnine. Porok, ki je v delovnem razmerju, mora predložiti potrdilo o zaposlitvi in o višini osebnih dohodkov. Porok, ki ni v delovnem razmerju pa mora predložiti potrdilo o premoženjskem stanju. V poroštveni izjavi mora biti vpisan tudi pristanek poroka, da se izpolnitev obveznosti lahko zavaruje z administrativno prepovedjo izplačila osebnega dohodka oziroma za zaznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi. Zoper zavezanca, Jd po prvem odstavku tega člena v določenem roku ne predloži zahtevane poroštvene izjave, se lahko izreče varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno opravljanje dejavnosti za dobo enega leta. 47. člen Davčni organ lahko na pismeni zahtevek zavezanca začasno odloži plačilo davka, ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga ob pogoju, da davčni dolg ne presega enoletnih obveznosti zavezanca v naslednjih primerih: - Ce so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, bd katerih j$ bil obdavčen oziroma od katerih mu je bila predpisana akontacija; - če gre za začasno plačilno nezmožnost, ki je nastala zaradi bolezni ali smrti v družini, elementarnih ali drugih nezgod, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, vojaških obveznosti ali drugih podobnih vzrokov ; ^ - če bi bilo z izterjavo davčnega dolga ogroženo nujno preživljanje zavezanca in njegove družine, ali da bi bilo ogroženo normalno opravljanje njegove dejavnosti. ? V primerih iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se za čas, ko je bil davčni dolg odložen ali dovoljeno obročno odplačevanje davčnega dolga ne zaračunajo zamudne obresti. 'Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo za tiste zavezance, ki so dolžni voditi poslovne knjige, pa te ne vodijo v redu. Plačilo davčnega dolga se lahko odloži največ za dobo enega leta. 170 -URADNE OBJAVE- Št. 10 — 26. aprila 1974 48. člen Z dnem, ko začne vejati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih Ahčanov v občini Izola (Uradne objave, št. 5/72 in 6/73). 49. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 422-40/74 Izola, 16. aprila 1974 Predsednik JERNEJ HUMAR,!.r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št 4/74), 334. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE IZOLA ZA LETO 1974 1. člen Dinarjev Skupni dohodki proračuna občine Izola za leto 1974 znašlo 12.222.900 - od tega za razporeditev po posebnem delu proračuna 12.222.900 2. člen V rezervni sklad občine Izola se izloča 1 % od vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Izola. 3. člen Upravnim organom občine Izola pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo povračilp stroškov in plačilo za izvršene usluge. 4. člen Dohodki, ki jih ustvarjajo upravni organi skupščine na območju občine Izola s syojo dejavnostjo, so dohodki proračuna občine Izola, razen dohodkov, ki jih ustvarja Geodetska uprava Koper, ki se odstopajo Geodetski upravi namensko za nakup opreme. 3. člen Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih in državnih organov, z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem tromesečju zagotavlja izvršni svet skupščine občine Izola iz ustrezne postavke proračuna. V primeru, da uskladitev osebnih dohodkov delavcev občinskih upravnih in državnih organov ne bo mogoče izvesti, bo izvršni svet skupščine občine Izola predlaga! ustrezno apremembo proračuna. 6 člen Ce sc med letom ustanovi nov občinski organ ali na novo sistemizira delovna mesta v občinskem organu ali v katerem drugem organu, ki se financira rz proračuna občine Izola, je treba istočasno zagotoviti sredstva za delo takega organa oziroma delovnega mesta. 7. člen Izvršni svet skupščine občine Izola je pooblaščen - %a razporejanje sredstev proračunske rezerve za premalo pred videne izdatke posameznih postavk proračuna. - za dovoljevanje izplačil iz obveznega rezervnega sklada. - za odobritev sredstev, ki so predvidena v namenu 0! za nezasedena delovna mesta, - za odločanje o kratkoročni zadolžitvi občine iz sredstev rezerv nega sklada do višine, ki jo dovoljuje zakon. O tem mora naknadno poročati skupščini. 8. člen Sredstva za skupno financiranje služb in zavodov se odvajajo na račun pristojnih služb in zavodov v skladu s pogodbami, kijih občina sklene s temi službami in zavodi. Upravni organ skupščine občine Izola, pristojen za finance, izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega, računovodskega poslovanja občinskih upravnih organov, skladov in organizacij ter zavodov, katerih sredstva se zagotavljajo iz občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se financirajo neposredno iz občinskega proračuna. 9. člen Občinski upravni in drugi organi ter drugi porabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1974 organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim s tem proračunom odobrena, oziroma v mejah zagotovljenih lastnih dohodkov. Občinski upravni ter drugi organi in organizacije, ki se financirajo iz proračuna, ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske določene za leto 1974 in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinski proračun za naslednje leto, če niso take obveznosti določene z aktom, ki ga je sprejela občinska skupščina. Obveznosti iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno prevzemati oziroma ustvarjati le, če so v aktu, s katerim take obveznosti nastajajo, zagotovljeni tudi viri dohodkov zanje. 10. člen Ce zaostaja pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da verjetno ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, lahko izvršni svet skupščine občine Izola, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasnp zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži ùporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Izola in ji predlagati ustrezne spremembe proračuna. Omejitev se ne more predpisati za obveznosti iz naslova posojil proračunskih obveznosti iz preteklih let in obveznega vlaganja v rezervni sklad. 11. Člen Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev v letu 1974 sta zajeta v bilanci proračuna in v posebnem delu proračuna. 12. člen Ta odlok začne vedati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 400-35/74 V Izoli, 16. aprila 1974 ' Predsednik JERNEJ HUMAR. 1. r. PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV Vrsta PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1974 dohod. Dohodki Znesek 1: Davek na dohodek in davek iz os. dohodkov 3,470.000 Prometni davek, davek na premož. in na dohod- ke od premoženja 5.430.000 3. Takse 950.000 6. Dohodki upr. organa in drugi dohodki 230.000 7. Dohodki od drugih druž- benopolit. skupnosti 120000 Skupaj last. dohodki 10.200.000 Priliv iz solidar. sklada 2.022.900 St. Skupaj 12.222.900 glav. namena Razpored dohodkov Znesek 01 Dej org. družbenopolit. skup. 5,858.000 03 Dej. družbenopolit. organizacij in društev 1 638.000 / gt io — 26. aprila 1974 *URADNE OBJAVE* 171 04 Negospodarske investicije 05 Dej. izobraževanja in vzgoje 06 Znanstvena dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dej. krajevnih skupnosti 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 18 Krediti, vezana sred. in izločena sredstva *1,175.000 57.000 71000 1,302.000 96.000 2,296000 310.000 295.900 123.000 Skupaj: 12,222.900 Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 10/65,43 /67, 40/68 in 43/70), 7. člena zakona o določitvi virov financiranja skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS, št. 4/74) in 231. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA POSPEŠEVANJE TELESNE KULTURE V OBČINI IZOLA 1. člen +. Odlok o ustanovitvi sklada za pospeševanje telesne kulture v občini Izola (Uradne objave, št. 20/68) preneha veljati 31. marca 1974. 2. člen Vsa neporabljena finančna sredstva sklada se prenesejo na Občinsko zvezo za telesno kulturo Izola, razen sredstev garancijskega pologa pri KB Koper v znesku 210.424,45 din in obveznosti sklada do Republiške izobraževalne skupnosti, ki se prenesejo v občinski proračun. V občinski proračun se prenesejo tudi sredstva v višini 900.000 dinaijev, ko bodo sproščena po depozitni pogodbi. ' 1 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 66-1/74 Izola, 16. aprila 1974 Predsednik JERNEJ HUMAR, 1. r. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) ter 334. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK * ? O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOSTI STANOVANJSKE HIŠE OZIRÒMA STANOVANJA V OBClNJ IZOLA 1. člen S tem odlokom se določajo vrednosti potrebnih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/7 f) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) za območje občine Izola. 2. člen Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine, izračunane na podlagi JUS U C2-100 1-1966 (Uradni list SFRJ, št. 3/66) znaša 3150 dinaijev za december 1973 in velja za leto 1974 ob upoštevanju določil enotne metodologije. ' 3. člen Poprečni stroški za komunalno ureditev zemljišča znašajo: Odstotkov - za komunalne naprave individualne potrošnje 7,3 — za komunalne naprave skupne potrošnje 10 7 SKUPAJ i8,o od poprečne gradbene cene stanovanj iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za izračun vrednosti zemljišča se še upošteva: - enoletna stroškovna stanarina v višini 4,3 odstotka gradbene vrednosti objekta, določena po 2. Členu tega odloka; - zvišanje vrednosti zemljišča glede na lego v odnosu do centra. Odstotkov - za mestno jedro Izole do Prešernove ceste * 2,5 - za Polje in Livade ter Jagodje 1,4 od gradbene vrednosti objekta, določene po 2. členu tega odloka. ** / ^ * < 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v občini Izola (Uradne objave, št. 18/71 in 6/72). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 36-45/74 Izola, 16. aprila 1974 Predsednik JERNEJ HUMAR, 1. r. Na podlagi 2. odstavka 3. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 334. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na skupni seji občinskega zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK O USKLADITVI !N POPRAVKU ZAZIDALNEGA NAČRTA STA-, NOVANJSKE IZGRADNJE OB KOSOVELOVI ULICI V IZOLI (DEL ZASELKA LIVADE) 1. člen Zazidalni načrt stanovanjske izgradnje ob Kosovi ulici v Izoli (Uradne objave, št. 1/68), se uskladi ter popravi s tem, da se - obstoječa arhitektonska zazidalna situacija nadomesti z novo, ki jo predlaga SGP Stavbenik Koper. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 350-2/74, Izola, 16. aprila 1974 Predsednik - JERNEJ HUMAR, l.r. Na podlagi 24. člena zakona o medsebojnih razmeijih delavcev v združenem delu (Uradni liJt SFRJ, št. 22/73), 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73) in 334. člena .statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 16. aprila 1974 sprejela ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O DELOVNEM ČASU PRODAJALN NA DROBNO, GOSTINSKIH OBRATOV, OBRTNIH DELAVNIC IN DRUGIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI IZOLA 1. člen 18. člen odloka o delovnem času prodajaln na drobno, gostinskih obratov, obrtnih delavnic in drugih javnih služb v oblini Izola (Uradne objave, št. 22/73) se spremeni tako, da se glasi: 172 URADNE OBJAVE* St. 10 — 26. aprila 1974 „Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba, ki stori prekršek po 17. členu tega odioka. Denarno kazen iz prejšnjega odstavka iahko izterja tržni inšpektor takoj na mestu.** 2. člen < Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 14-27/73 Izola 16. aprila 1974 Predsednik JERNEJ HUMAR, 1. r. Na podlagi drugega odstavka 45. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67, 12/67 in 30/68), določil odloka o potrditvi tržnega reda (Uradne objave, št. 18/70) in 137. člena statuta občine Izola je svet za gospodarstvo skupščine občine Izola na seji dne 9. julija 1973 sprejel ODREDBO 0 DOLOČITVI NAMEMBNOSTI IN O NAČINU ODDAJANJA PRODAJNIH MEST NA TRŽNICI 1. člen S to odredbo se natančneje določa namembnost in način oddajanja prodajnih mest na tržnici v smislu določil 7. in 8. člena tržnega reda, ki ga je potrdila skupščina občine Izola dne 25. junija 1970 (Uradne objave, št. 18/70). 2. člen Prodajno mesto je ena stojnica površine 2 kv. m. t 3. člen Za prodajo vseh vrst predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov, cvetlic, zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, divjačine in ostalih izdelkov lahko Splošno komunalno podjetje Izola določi neomejeno število prodajnih mest. , - 4. člen Za prodajo obrtnih izdelkov in izdelkov domače obrti zasebnih proizvajalcev se določi osem (8) prodajnih mest, in sicer: - za prodajo plastičnih, kovinskih ter drugih galanterijskih proizvodov - 1 prodajno mesto; - za prodajo tekstilnih izdelkov (konfekcijski izdelki, pletijski in trikotažni izdelki, perilo in podobno) - 3 prodajna mesta; - za prodajo usnjenih izdelkov (copatarstvo, opankarstvo, rokavi-čarstvo, torbarstvo in druga usnjena galanterija) - 2 prodajni mesti; - za prodajo izdelkov domače obrti (lesena galanterija, spominki in preprogarstvo) - prodajnih mest; - za prodajo ostalih obrtnih izdelkov, ki niso našteti v alinejah od 1 - 4 tega člena - 2 prddajni mesti. Na tržnici lahko prodajajo svoje izdelke osebe, ki imajo za to potrebno dovoljenje izdano od organa občine stalnega prebivališča, primerno rešeno stanovanjsko vprašanje v času, dokler na tržnici prodajajo ter vršijo prodajo na krajevno običajen način. 5. člen * Prodajna mesta za prodajo izdelkov iz 4. člena te odredbe se v času od 1. maja do 30. septembra oddajajo na podlagi razpisa. V razpisu so določena merila in pogoji za prodajo na tržnici. Razpis se objavi na oglasni deski Splošnega komunalnega podjetja vsako leto v začetku aprija. V primeru neuspelega razpisa, sklepa Splošno komunalno podjetje pogodbe s posameznimi prodajalci, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. 6. člen Za čas od 1. oktobra do 30. aprila sklepa Splošno komunalno podjetje pogodbe za prodajna mesta brez razpisa. ^ 7. člen Stalni prodajalci, ki poslujejo vse leto, sklepajo s Splošnim komunalnim podjetjem pogodbe brez razpisa. 8. člen Ta odredba velja takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št.: 352-89/73-2 Izola, 9. julija 1973 Predsednik MAKSIMILJAN ŠIŠKO, 1. r. OBRHA KOPER Da bi prispevali k uveljavljanju ustavnih načel o združenem delu in k uresničevanju osnovnih ciljev, opredeljenih z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974, zlasti k: - usklajanju osebne, skupne in splošne porabe z družbenoeko- nomskimi cilji tako, da hitreje naraščajo sredstva za povečanje materialne osnove združenega dela skladno z razmetji, določenimi z resolucijo; ^ - zagotavljanju takega sistema usklajevalnega programiranja, organiziranja in spremljanja nalog družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljal odločanje delovnih ljudi' kot neposrednih nosilcev družbenega interesa o obsegu in kvaliteti tega dela ter o njegovem financiranju; - takemu programiranju nalog družbenih dejavnosti in splošne porabe, ki bo omogočalo porast družbenega standarda, zlasti pri tistih nalogah, ki v največji meri prispevajo k odpravljanju vzrokov neupravičenega socialnega razlikovanja; - prioriteti tistih nalog, ki so opremljene z zakoni in tistih, ki posebej vplivajo na rast produktivnosti dela; - zagotavljanju neposredne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in uresničevanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na vseh področjih; - uresničevanju pravic iz dela na osnovi vrednotenja minulega in živega dela; - intenziviranju in racionalizaciji dela na področju družbenih dejavnosti in uprave posebej z določanjem obsega vsake dejavnosti, njene usmeijenosti v zadovoljevanje skupno ugotovljenih najbolj perečih interesov družbe ter njenega razvoja; dalje s povečanjem skrbi organizaciji dela, delovni disciplini ter varčevanju; - usklajanju programov in možnosti za delo znotraj interesnih skupnosti in med njimi ter posebej znotraj občine in regije (in republike); - združevanju nalog in sredstev za njihovo uresničevanje v okviru regije (in republike); - zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v samoupravnih interesnih skupnostih, občinah, regiji in republiki z oblikovanjem programov in kriterijev za solidarnostne ukrepe ter združevanjem sredstev zanje; - uresničevanju samoupravne politike in nalog občine; - krepitvi rezervnih sredstev samoupravnih interesnih skupnosti in občine; - razvijanju sistema javnosti dela samoupravnih in družbenopoli-. tičnih skupnosti, ki naj omogoči delovnim ljudem celovit vpogled v izvajanje programov in porabo sredstev; razvijanju odgovornih in smotrno organiziranih strokovnih služb; - razvijanju novega sistema financiranja in usklajevanju obsega in nalog splošne in skupne porabe s cilji resolucije in družbenega načrta sklenejo v skladu z 2. točko XXX. amandmaja k ustavi SR Slovenije: Skupščina občine Koper Obalna konferenca SZDL Koper Obalni sindikalni svet Koper Temeljne organizacije združenega dela na področju (gospodarstva in drugih dejavnosti v občini Koper po delegatih, izvoljenih na zborih delovnih ljudi, na katerih je bila obravnavana splošna in skupna poraba v letu 1974; Temeljna izobraževalna skupnost Koper ' Svet za otroško varstvo pri TIS Koper Temeljna kulturna skupnost Koper Temeljna telesno kulturna skupnost Koper Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Koper Komunalna skupnost za zaposlovanje Koper Občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ejavhosti ter intelektualne storitve po svojem delegatu. "nuz.HhNI DOGOVOR NALOG IN O OBLIKOVAN REDSTLV ZA SPLOŠNO IN SKUPNO PORABO V OB& KOPER V LETU 1974 i l.člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo, da bodo pri urejanju novega sistema programiranja dela in oblikovanja sredstev za splošno in skupno porabo v občini Koper v letu 1974, ob uresničevanju ustavnih načel o združenem delu in resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1974 (v nadaljnjem besedilu: resolucija"), delovali v skladu s tem družbenim dogovorom; pri tem ima skupščina občine Koper vlogo pobudnika celotne akcije, njenega spremljanja, izvajanja in usklajevanja. 2. člen Udeleženci sprejemajo usmeritev, da bodo zaradi nujnosti povečanja reproduktivne sposobnosti gospodarstva nominalni izvirni dohodki za splošno in skupno porabo naraščali v letu 1974 za 4 odstotne točke počasneje kot nominalni družbeni proizvod, upoštevajoč pri tem samoupravno dogovotjena načela in merila vzajemnosti in solidarnosti v merilu SR Slovenije na področju celokupne skupne in splošne porabe. Pri tem je treba ohraniti razmerja v ravni osebnih dohodkov med gospodarstvom in negospodarstvom, kakršna so se izoblikovala v drugi polovici leta 1973. 3. člen Osnova za uresničevanje potreb in interesov delovnih ljudi na posameznih področjih družbenih dejavnosti so medsebojno usklajeni programi samoupravnih interesnih skupnosti, pri katerih je v največji možni meri upoštevano naslednje: - temeljne naloge interesne skupnosti (s posebno opredelitvijo prednostnih nalog); - stališča delovnih ljudi v postopku družbenega dogovarjanja; - enakomerno zadovoljevanje potreb delovnih ljudi po storitvah družbenih dejavnosti na vsem območju občine; - smotrna organizacija in delitev dela; ' - intenziviranje in strokovni napredek dela; - srednjeročne in morebitne dolgoročne usmeritve posameznih družbenih dejavnosti/ 4. člen Za uresničevanje svobodne menjave dela in na tej osnovi enakopravnega družbenoekonomskega položaja delavcev na področju družbenih dejavnosti in uprave z delavci v gospodarstvu bodo udeleženci sporazumevanja pri določanju cene za obseg in kvaliteto opravljenega dela v skladu s sprejetimi normativi in standardi pri vrednotenju upoštevali zlasti: - potrebna sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo po veljavnih samoupravnih sporazumih in delovnih normativih; - materialne in druge stroške po dogovorjenih normativih; - amortizacijo najmanj v višini zakonskih obveznosti; - veljavne zakonske, samoupravno sprejete in pogodbene obveznosti; * * - druga sporazumno določena merila. 5. člen Temeljne samoupravne interesne skupnosti, udeleženke tega dogovora, bodo v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na ravni SR Slovenije skrbele za uskladitev programa in dela na posameznih področjih, da bi tako zagotovili celovito in racionalno pokrivanje družbenih potreb ter dogovoijeno raven posameznih dejavnosti na območju SR Slovenije po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 6. člen Samoupravne interesne skupnosti in občinska skupščina si bodo prizadevale za združevanje in racionalno uporabo sredstev, ki jih delavci v združenem delu zagotavljajo za uresničevanje investicijskih programov družbenih dejavnosti v skladu s cilji resolucije. 7. člen Da se omogoči izvedba nalog iz 2. do 6. člena tega dogovora, bo s samoupravnimi sporazumi potrebno določiti naslednje stopnje prispevkov za financiranje dogovoijenih programov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti: s) iz bruto osebnih dohodkov delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: - za temeljno izobraževalno skupnost Koper: 1) za osnovno dejavnost 4,43 2) za investicije o, 14 3) za solidarnostno pokrivanje potreb drugih TIS v SR Sloveniji 0,87 - za temeljno in republiško kulturno skupnost 0,79 - za temeljno in republiško telesno-kulturno * skupnost ' 0,51 - za neposredno otroško varstvo v občini Koper (pri TIS Koper) 0,43 - za republiško skupnost otroškega varstva 2,43 - za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 8,27 - za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 11,48 - za proračun občine Koper 0,20 SKUPAJ !Z BRUTO OD DELAVCEV 29,55 b) na bruto osebne dohodke delavcev v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: - za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja Koper 1,48 - za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije 1,00 - za Komunalno skupnost za zaposlovanje 0,20 SKUPAJ NA BRUTO OD DELAVCEV 2,68 c) od dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in od dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve (osnova se določa po zakonu o davkih občanov) v obliki prispevkov po naslednjih stopnjah: - za republiško izobraževalno skupnost 8,14 - za republiško raziskovalno skupnost 1,80 SKUPAJ IZ DOHODKA TOZD 9,94 č) od poslovnega sklada temeljnih organizacij združenega dela za skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije po stopnji 0,90 %. d) od dela dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtnem druge gospodarske dejavhosti ter intelektualne storitve (osnova je poprečni OD za enak ali podoben poklic v gospodarstvu po posebnem republiškem predpisu oziroma po posebnem družbenem dogovoru) po enakih stopnjah kot pod točko a) tega člena, razen za skupnost zdravstvenega varstva in zavarovanja SR Slovenije. Dohodki proračuna občine Koper se oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti in bodo predvidoma znašali 44.110.000 din, na osnovi posebnega družbenega dogovora, sklenjenega med občinami SR Slovenije in splošnega družbenega dogovora o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 pa bodo lahko porabljeni do višine 41.621.000 dinaijev. Stopnje prispevkov, ki bodo določene s samoupravnimi sporazumi lahko odstopajo od orientacijskih stopenj po tem členu, vendar samo v okviru globalnih kvantifikacij iz dokumentacije k družbenemu dogovoru o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 (republiški družbeni dogovor). 8. člen Da bi uveljavili neposredno odločanje delovnih ljudi v temeljnih in Jrugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih (in krajevnih skupnostih, ter delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom), ter da bi omogočili v okviru samoupravnih interesnih skupnosti svobodno menjavo dela ter združevanje sredstev zaradi uresničevanja skupnih interesov na načelih solidarnosti, se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo izvedle postopek za sklepanje samoupravnih sporazumov o programih in združevanju sredstev za njihovo uresničevanje. 9. člen Samoupravni sporazum iz prejšnjega člena obsega zlasti: — program interesne skupnosti in njegovo ovrednotenje; — vire za združevanje sredstev za izvajanje sprejetega programa; — obseg sredstev glede na opredeljene vire, osnove in merila, po katerih bodo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva; 174 -URADNE OBJAVE* Št. 10 -r- 26. aprila 1974 - ukrepe za usklajanje možnosti zadovoljevanja osnovnih družbenih potreb na posameznih območjih; - ukrepe za zagotovitev izvrševanja samoupravnega sporazuma in, organe, ki bodo opravljali nadzorstvo nad izvajanjem in Obveščali delovne ljudi o uresničevanju sporazuma; - arbitražo za odločanje o sporih, ki bi nastali med udeleženci samoupravnega sporazuma; - sankcije za kršitelje samoupravnega sporazuma; - določbe o veljavnosti samoupravnega sporazuma. 10. člen V postopku samoupravnega sporazumevanja je treba predvsem uskladiti stališča udeležencev do predlaganega programa interesne skupnosti in osnovno politiko izvrševanja programa ter zagotoviti izvrševanje ciljev, opredeljenih v resoluciji. V postopku samoupravnega sporazumevanja je,treba zagotoviti zlasti: - informiranje delovnih ljudi in drugih občanov o predlogih programov v samoupravnih interesnih skupnostih; - javno razpravo o predlogu programov in samoupravnih sporazumov; - sočasno usklajanje osebne, skupne in splošne porabe v organizacijah iz 1. člena tega dogovora; - usklajanje skupne in splošne porabe v občini in republiki. 11. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo na podlagi ugotovitev in ocene gospodarskih gibanj ter družbenega proizvoda in porabe sprejeli po preteku prvega polletja in ob naslednjem trimesečju ustrezne ukrepe za uskladitev teh gibanj, če bodo odstopala od predvidenih. 12. člen Za redno mesečno oziroma trimesečno spremljanje gibanj, oblikovanje in razporeditve dohodkov proračunov družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, se uporabijo podatki iz družbenih računov, ki jih po zveznih predpisih vodijo uporabniki sredstev in SDK, ter podatki, ki jih bodo po enotno dogovorjeni metodologiji zagotavljale strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi ugotovitev iz analize ter podatkov zavoda SRS za statistiko in zavoda za cene bo odbor iz 16. člena predlagal podpisnikom družbenega dogovora ukrepe za uskladitev splošne in skupne porabe s tekočimi gibanji v gospodarstvu. 13. člen (e dohodki proračuna občine Koper presežejo raven porabe, opredeljeno s tem in s posebnim družbenim dogovorom (2. odst. 7. člena) se presežna sredstva po odbitku solidarnostnega prelivanja izločijo na poseben račun in se vštevajo v sredstva proračuna za naslednje leto. 14. člen Ce kljub usklajevanju po 11. členu tega dogovora presežejo dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenega programa ali če pride do presežka dohodkov nad izdatki zaradi neizvršitve programa, se presežek v letu 1974 ne more uporabiti. O njegovi porabi se odloča ob sprejemanju programa za naslednje leto. 13. člen Organi samoupravnih interesnih skupnosti so dolžni vsakih šest mesecev seznanjati udeležence tega dogovora z uresničevanjem svojih programov, izvršni svet skupščine občine Koper pa z izvajanjem proračuna občine Koper. 16. člen Ustanovi se odbor, v katerega imenuje vsak udeleženec tega dbgovora po enega delegata. Ta odbor spremlja izvajanje dogovora, opozarja na neskladja, razlaga posamezne določbe, predlaga podpisnikom ukrepe za uresničevanje in izreka sankcije za kršitev dogovora. 17. člen Sankcija za kršitev dogovora je javni opomin, za samoupravne interesne skupnosti pa tudi izključitev iz dogovora. * Izključitev iz dogovora se lahko izreče za težjo kršitev dogovora (namenska uporaba sredstev v večjem obsegu oz. večja odstopanja od dogovorjenega programa, prikazovanje lažnih podatkov itd..,.,.). V primeru izključitve se dohodku samoupravne interesne skupnosti od časa kršitve oblikujejo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti. 18. člen Ta družbeni dogovor velja za podpisnike, ki ga podpišejo in se objavi v Uradnih objavah. Na podlagi tega dogovora s samoupravnimi sporazumi določene stopnje prispevkov za posamezne samoupravne interesne skupnosti veljajo od 1. januarja 1974, pri čemer se upoštevajo že vplačani prispevki po dosedanjih predpisih. Koper, 11. aprila 1974 PODPISNIKI DRUŽBENEGA DOGOVORA: Skupščina občine Koper — MIRO KOCJAN, 1. r. Obalna konferenca SZDL Koper — MAKS VEZOVNIK, 1. r. Obalni sindikalni svet Koper — TIHOMIL JAVORŠEK, 1. r. Delegat organizacij združenega dela - STANKO RAVNIKAR, 1. r. Temeljna izobraževalna skupnost Koper - MIRAN HASL, 1. r. Svet za otroško varstvo pri TIS Koper - ALOJZ PALČIČ, 1. r. Temeljna kulturna skupnost Koper — TOMAŽ BIZAJL, 1. r. Temeljna telesnokultuma skupnost Piran - MIRO MOHAR, 1. r. Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Koper - dr. VIDA VADNAV, 1. r. Komunalna skupnost za zaposlovanje Koper - MARJAN CETIN, 1. r. Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 119. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 26. aprila 1974, sprejela ODLOK O POPREČNI GRADBENI CENI IN POPREČNIH STROŠKIH KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI KOPER 1. člen Za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča po 43. členu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) se uporabljajo poprečne gradbene cene in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, določeni s tem odlokom. 2. člen Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč sta osnovna elementa za izračun odškodnine in se določita: — poprečna gradbena cena za kv. m stanovanjske površine 2500 dinarjev; — poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnega zemljišča 21 % od gradbene vrednosti; — kot osnova za izračun dohodka služi enoletna stanarina v višini 4 % od vrednosti zgradbe, izračunana na kv. m stavbnega zemljišča. 3. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Koper (Uradne objave, št. 18/71). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St.: 38-5/74 , Koper, 26. aprila 1974 Predsednik MIRO KOCJAN,!, r. OBRHA HRAM Na podlagi $5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št 26/73), 231. člena statuta občine Piran in 13. točke družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 4. aprila 1974, sprejela ODLOK 0 DOLOČANJU PRISPEVKA PRI SPREMEMBI NAMEMBNOSTI KMETIJSKIH ALI GOZDNIH ZEMLJIŠČ 1. člen S tem odlokom se določajo višina, način in pogoji, pod katerimi sc čpobira prispevek, kadar nà podlagi pravnomočnega lokacijskega dovoljenja fizična ali pravna ošeba spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča ter zemljišča iz prvega odstavka 9. člena zakona o kmetijskih zemljiščih tako, da se to Zemljišče ne bo več uporabljalo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. 2. člen Prispevek iz prejšnjega člena se ne plačuje v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe JLA, za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora in kadar se na zemljišču gradijo objekti za izboljšanje vodnega režima. V vseh ostalih primerih se ta prispevek mora plačevati. 3. člen Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za nezazidana stavbna zemljišča (2. člen zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem - Uradni list SRS, Št. 27/72), dokler ni izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. 4. člen Brez potrdila o plačanem posebnem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. 5. člen Prispevek po tem odloku znaša: L - za njive in vrtove, travnike in trajne nasade 1. in II. katastrskega razreda - 10,00 din/kv. m - za njive in vrtove, travnike in trajne nasade III. in IV. katastrskega razreda - 6,00 din/kv. m - za njive in vrtove, travnike in trajne nasade V. do VIII. katastrskega razreda, kakor tudi od vseh drugih kmetijskih zemljišč in gozdov - 2,00 din/kv. m 2. - za gradnjo bolnišnic, šol, vrtcev, za stanovanjsko blokovno gradnjo, ki se financira iz solidarnostnega stanovanjskega sklada in za gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov na zemljiščih iz tretje alinee 1. tpčke tega člena - 0,50 din/kv. m 6. člen Ce se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih gradijo objekti, ki so posebnega družbenega pomena za družbenoekonomski razvoj občine, lahko skupščina v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo predpisani prispevek zniža. 7. člen Določbe 4. člena veljajo tudi za objekte regionalnega pomena, za katere ne izda občinski upravni organ lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. 8. člen Skupščina občine Piran bo iz svojih proračunskih dohodkov odstopila kmetijski zemljiški skupnosti občine Piran 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči. 9. člen Sredstva, ki se pridobijo v smislu tega odloka, so dohodek kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Piran. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se vplačajo na žiro račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Piran pri Službi družbenega knjigovodstva - ekspozituri Piran. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 420^/74 Piran, 4. aprila 1974 ^ Predsednik IVAN BAŽEC, 1. r. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji, dne 12. aprila 1974, sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne predlog zazidave Lucija II - dodatno, št. 72-45, m ga je izdelal Invest biro Koper v aprilu 1974, odg. projektant Ivan Priman, dipl. ing. arh. 2. t Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala predlog zazidave Lucija II - dodatno, v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran ter v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Ogled predloga zazidave Lucija II - dodatno je možen vsak delavnik razen sobote od 7. do 15. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure. Strokovni delavec bo v času razgrnitve dajal pojasnila v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran vsako sredo od 15. do 17. ure. 4. Na razgrnjeni predlog zazidave Lucija II — dodatno lahko dajo občank organizacije in organi ustne ali pismene pripombe. Št.: 350-4/69-74 Piran, 12. aprila 1974 Predsednik sveta JOŽE LENČEK, 1. r. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o'urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 12. aprila 1974 sprejel naslednji SKLEP 1. Javno se razgrne predlog lokacij plomb št. 74-21/75, ki ga je izdelal Invest biro Koper v aprilu 1974, odg. projektant Ivan Priman, dipl. ing. arh. 2. Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah. 3. Razgrnitev opravi organizacija, ki je izdelala predlog lokacij plomb v avli upravne zgradbe skupščine .občine Piran ter v prostorih Krajevne skupnosti Portorož in Lucija. Ogled predloga lokacij plomb je možen vsak delovnik razen sobote od 7. do 15. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure. Strokovni delavec bo v času razgrnitve dajal pojasnila v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran vsako sredo od 15. do 17. ure. t- * - " ^ " 4. Na razgrnjeni predlog lokacij plomb lahko dajo občani, organizacije in organi ustne ali pismene pripofnbe. Št: 350-4/69-74 ' Piran, 12. aprila 1974 Predsednik sveta JOŽE LENČEK, 1. r. 176 URADNE OBJAVE* St. 10 — 26. aprila 1974 OBčtMA POSTOJNA * ' Na podlagi 6. in 10. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS št 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. aprila 1974 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine, ki jih je občina dolina financirati po ustavi in zakonih, plačujejo občani v občini Postojna davke. Davki občanov se plačujejo po določbah zakona o davkih občanov^ po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na njuni podlagi. 2. člen Vsak občan je dolžan po svoji gospodarski moči prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v občini. 3. člen Stopnje davkov, ki pripadajo občini, se predpisujejo s tem odlokom in se določajo za vsako vrsto davka posebej. 4. člen Poleg zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige na podlagi 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige voditi tudi vsi zavezanci, ki se bavijo obrtoma z razrezom hlodovine -žagarji in zavezanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo. Knjigo prejemkov in izdatkov so dolžni voditi tudi vsi zavezanci od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti kovinske, lesno-predelo-valne in gradbene stroke. H. VRSTE DAVKOV 5. člen Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine, so naslednje: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke od premoženja; 7. davek od premoženja; 8. davek na dobitke od iger na srečo. 111. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 6. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja ( v nadaljnjem besedilu: davek iz delovnega razmerja), ki predstavlja dohodek občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,20% od s predpisi določenih osnov. . . Tega davka ne plačujejo zavezanci, zaposleni v organizacijah združenega dela iz panoge obrti. 7. člen Za kategorijo osebnih dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo tele pavšalne mesečne osnove: . Mesečna pavšalna osnova dinarjev a) od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 500 70Q 1.000 600 400 b) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih c) od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zadrugah, zavodih in organizacijah č) od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev d) od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov, zaposlenih pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 8. člen Za plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se zemljišča območja občine razdele po skupinah katastrskih občin, kakor sledi: v III. skupino se uvrščajo katastrske občine: Dolnja Planina, Gornja Planina, Hrašče, Hrenovice, Hruševje, Landol, Matenja vas, Orehek, Parje, Petelinje, Postojna, Rakitnik, Radohova vas, Razdrto, Slavina, Selce, Senožeče - del, Stara vas, Studenec, Velika Brda, Zagon, Zagorje in Zalog; v IV. skupino se uvrščajo katastrske občine: Bukovje, Jurišče, Kačja vas, Kal, Košana, Laže - del, Nadanje selo, Narin, Palčje, Hakulik, Snežnik - del, Stara Sušica, Strane, Strmica, Studeno, Suhorje, Šmihel, Tmje in Volče. Davek iz kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka negozdnih površin po proporcionalni stopnji in sicer: - v III. skupini katastrskih občin po stopnji 13 % - v IV. skupini katastrskih občin po stopnji 10 % Če ima zavezanec zemljišča v večih katastrskih občinah se davek odmeri po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin v kateri ima stalno bivališče. ^ Stopnja davka, ki odpade na osebni dohodek od gozda, znaša 22%. 9. člen Kmetom, ki se izključno preživljajo od dohodkov iz kmetijstva, se prizna olajšava davka iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda od količine lesa, ki ga porabijo za obnovo stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij. Olajšava se prizna pa osnovi vloženega zahtevka zavezanca in na podlagi potrdila organizacije združenega dela, ki gospodari z gozdovi. Davka iz kmetijstva ne plačujejo zavezanci, katerih katastrski dohodek ne presega 2.000 din v naslednjih višipskih krajih: Belsko, Brezje, Buje, Bukovje, Ce^no, Dolane, Dolnja Košana, Drskovče, Gorenje, Gornja Košana, Gradec, Jurišče, Kal, Klenik, Landol, Liplje, Mala Brda, Mala Pristava, Malo Ubeljsko, Nadanje selo, Narin, Neverke, Nova Sušica, Orehek, Palčje, Predjama, Raku-lik, Razdrto, Sajevče, Slavinje, Stara Sušica, Strane, Strmica, Studenec, Studeno, Suhorje, Slovenska vas, Šmihel, Tabor, Tmje, Velika Brda, Velika Pristava, Veliko Ubeljsko, Volče in Žeje. / * 10. člen Davka iz kmetijstva so začasno oproščena zemljišča: a) ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let b) na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi - za dobo 8 leL Začasne oprostitve po tem členu se priznajo samo, če so bila investicijska dela izvršena pod nadzorstvom pristojnih državnih organov. 11. člen Zavezancem, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in vložijo večja sredstva v preusmeritev gospodarstva, se prizna posebna olajšava v snislu pogojev posebnega pravilnika in to na višino vloženih sredstev. Olajšava se prizna: - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 3.000 do 20.000 dinarjev - 50 % - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 20.000 do 50.000 dinarjev - 100% gt io — 26. aprila 1974 URADNE OBJAVE* 177 - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 do 100.000 dinarjev - 100 % za dobo 2 let - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 100.000 dinarjev -100 % za dobo petih let Drugim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jim kmetijstvo ni glavni poklic, se prizna posebna olajšava v primeru, da žive na posestvu in ga obdelujejo s svojimi družinskimi člani. Tem zavezancem se posebna olajšava prizna glede na višino vloženih sredstev v naslednji višini: - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 10.000 do 30.000 din -30% - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 30.000 do 50.000 dinarjev - 60 % - če znaša vrednost vloženih sredstev nad 50.000 dinarjev -100 % za dobo 2 let _ Davčna uprava prizna olajšavo in zniža odmerjeni znesek davka iz kmetijstva na osnovi potrdila pristojnega organa za kmetijstvo, ki v postopku ugotovi višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva. ' 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša: a) za enega otroka v odmernem letu 50 % od odmerjenega davka; b) za dva ali več otrok v odmernem letu 100 % od odmerjenega davka. Davčna uprava prizna olajšavo na podlagi vloge zavezanca, kateri je priložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, da zahtevek, vložen do konca koledarskega leta, v katerem je bil posamezni letnik zaključen. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 13. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti), ki pripada občini, se odmerja: - po dejanskem dohodku - v pavšalnem letnem znesku - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). * ' \ . 14. člen Davek iz obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi določil 9/a Člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 0,20 %. Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek po 9/a členu zakona o davkih občanov se plačuje po progresivnih stopnjah in sicer: če znaša davčna osnova dinarjev nad do . 10.000 10.000 20.000 20.000 30 000 30.000 40000 40.000 50000 50000 60.000 60.000 70000 70.000 80.000 80.000 90.000 90.000 100.000 100.000 po stopnji % 25 27 29 31 33 35 37 39 41 43 45 15. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene Po določilih 9/a člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek iz obrtnih dejavnosti po proporcionalni stopnji 30 %. 16. člen Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke zavezancev davka iz obrtnih dejavnosti. Olajšava po tem členu se prizna samo zavezancem, ki vodijo predpisane poslovne knjige pod pogojem, če davčna uprava poslovnim knjigam ni odrekla verodostojnosti. Olajšava se prizna na posebno zavezančevo vlogo in sicer za leto, ko so sredstva za razširjeno reprodukcijo vložena. Vlogi je potrebno priložiti verodostojno dokumentacijo o višini vloženih sredstev (račun, pogodbo o dobavi, delovršno pogodbo ali carinsko deklaracijo). Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih občanov se prizna davčnih zavezancem naslednjih obrtnih strok; a) v obrtnih storitvenih dejavnostih: krojaštvo, šiviljstvo, pletilj-stvo, čevljarstvo, kovaštvo, kolarstvo, sodarstvo, brivstvo in tapetništvo in to v primeru, da opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane, za prvo leto poslovanja v višini - 50 % - za drugo leto - 20 % b) za nove gostilne restavracijskega tipa s celodnevno toplo hrano za prvo leto poslovanja v višini - 30 % - za drugo leto - 15 %. ^ Ne glede na določbe 83. člena zakona o davkih občanov se določa davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, zlasti podeželskim obrtnikom in gostilničarjem, ki jim obrt in gostinstvo nista glavni vir preživljanja. Davek iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika (občana) kot s postranskim poklicem. Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku mora davčna uprava upoštevati: - akumulativnost oziroma deficitarnost obrtne dejavnosti - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora - kraj poslovanja - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 17. člen ^ Davek iz obrtne dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po naslednjih stopnjah: Viri dohodkov 1. Od prodaje srečk in plačil pri športni napovedi ter pri lotu 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo avtorskih malih pravic 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno * 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči 8. od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih ' kmetijskih dejavnosti 9. od dohodkov, kijih dobivajo občani od priložnostno Stopnja v % 10 15 15 15 15 20 15 20 opravljenih storitev za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije 10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek od 1. do 9. točke tega odstavka 11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabnih umetnosti, ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike 12. od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov 13. od dohodkov obrtnih storitev, doseženih z občasnim opravljanjem storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam 20 20 20 20 25 178 -URADNE OBJAVE* Št. 10 — 26. aprila 1974 14. od izdelovanja spominkov in domače obrti na domu 10 15. od dohodkov potujočih zabavišč 10 16. od dohodkov od prevozov mleka in vieke iesa 10 17. od dohodkov od pluženja snega in tovorjenja tesa 10 * - ' ( - - < VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV \ 18. člen ; Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) po dejanskem dohodku se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi določil 9/a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 0,20 %. Davek iz osebnega dohodka, ki presega osebni dohodek ugotovljen po 9/a členu zakona o davkih občanov od opravljanja intelektualnih storitev, ki se odmeija po dejanskem dohodku, sc plačuje po progresivnih stopnjah, in sicer: če znaša davčna osnova dinarjev po stopnji nad do . % 10.000 30 10.000 20.000 1 32 20.000 30.000 34 30.000 40.000 36 40.000 50.000 38 50.000 60.000 40 60.000 70.000 42 70.000 80.000 ^ 44 80.000 90.000 - 46 90.000 100.000 48 100.000 50 19. člen Zavezanci davka bd intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnove do višine, ugotovljene po določilih 9/a člena zakona o davkih občanov poseben občinski davek od intelektualnih storitev po stopnji 30 %. 20. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po 'odbitku) sc plačuje po stopnji 25 %. - % 21. člen Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki ne dosegajo 25.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. * . * . 22. člen Davek od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku plačujejo verske skupnosti, duhovniki in drugi zavezanci, ki so stari nad 60 let in katerih osebni dohodek ne presega 25.000 dinarjev in če ne zaposlujejo tuje delovne sile. VIL DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 23. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) sc plačuje po stopnji - 3 %. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sc plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji - 10 % in to od: a) dohodkov, doseženih od reklamnih slik, risb, plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; b) dohodkov, doseženih od raznih skic, risb, stripov, križank in drugih podobnih del; c) dohodkov artistov, plesalcev in podobnih izvajalcev, doseženih ,na zabavno glasbenih prireditvah; d) dohodkov reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Ce se osebni dohodki od avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavke ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se od takih dohodkov plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji — 3 %. 24. člen Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa za obrtniški izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje organ pristojen za kulturo. 25. člen Davek iz avtorskih pravic sc ne plačuje od dohodkov od patentov ih tehničnih izboljšav.^ VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 26. člen Davek na dohodek od premoženja (v nadaljnjem besedilu davek od premoženja) sc plačuje po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev stopnja v % nad do 10.000 20 10.000 20.000 25 20.000 30.000 \ 30 30.000 40.000 35 40.000 50.000 40 50.000 60.000 45 60.000 27. člen 50 Skupni dohodki od premoženja, ki jih lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, sc zmanjšajo za stroške vzdrževanja in upravljanja ter enoletno amortizacijo in sicer: ' * a) za stanovanjske prostore 50 % od prejete stanarine v letu b) za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine v letu, v kolikor zavezanec ne dokaže večjih stroškov. 28. člen Stroški od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob. se določijo v višini 60 % od doseženega dohodka v letu. Davek se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob, ne presegajo letno 1.000 dinatjev. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe preko ustreznih organizacij (Zveza študentov, turistična društva in druge turistične organizacije, organizacije za gospodaqenje s stanovanjskimi hišami), sc pri odmeri davka prizna posebna olajšava, ki znaša 50 % od odmeijenega davka za odmemo leto. Pogoj za uveljavitev te olajšave je, da zavezanec priloži k letni davčni napovedi potrdilo ustrezne organizacije ali društva, da je preko njih oddajal opremljene sobe. IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 29. člen Davek na premoženje se plačuje: 1) od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil v tehle letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahko tovornjaki) in specialni tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov ^ glede na nosilnost: dinarjev 1.000 od vsake začetne tone 5.000 8.000 8.000 + 4.000 dinarjev za vsako nadaljnjo tono nosilnosti 3 tone od 3 do 4 tone od 4 do 5 ton nad 5 ton gt. 10 — 26. aprila 1974 -URADNE OBJAVE« 179 2. za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo 120 din 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike^ ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v prvi točki; 4. za delovne priklopnike - ne glede na nosilnost in težo 60 din 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje: do 25 KM dinarjev 120 nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila navedena v 1. točki. 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostornino motorja: dinarjev nad 125 ccm do 250 ccm 30 nad 250 ccm do 500 ccm 40 nad 500 ccm do 1000 ccm 50 nad 1000 ccm 60 Za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 40Ò kg pa še 40 din več. 7. 2a kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer: dinarjev do 900 ccm 500 nad 900 ccm do 1350 ccm 800 nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 nad 1800 ccm do 2500 ccm 1400 nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 nad 3100 ccm ' 1000 2) Od strojev, orodja in inventarja, glede na vrednost, po naslednjih stopnjah: če znaša osnova dinarjev znaša davek do 50.000 2 % nad 50.000 do 150.000 2,5 % nad 150.000 do 350.000 3 % nad 350.000 3,5 % 3) Od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske moči. 4) Od gozdnih zemljišč se plača davek v višini trikratnega katastrskega dohodka te^i zemljišč. 30. člen Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki poseduje stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) oziroma uživalec stavb. Davek od premoženja plačujejo lastniki oziroma uživalci stavb v Postojni, Pivki in Prestranku. Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena plačujejo lastniki in uživalci stavb, ki se uporabljajo samo za oddih ali počitek (počitniške hiše ali podobno), davek od premoženja na celotnem območju občine. Poleg oprostitev po določbah zakona o davkih občanov, zavezanci za davek od premoženja po drugem odstavku tega člena ne plačujejo davka od kmetijskih stanovanjskih stavb pod pogojem, da jim je kmetijstvo glavni poklic in da se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. 31. člen Osnova za davek je vrednost stavbe. Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe, lunkcio-nalnost, starost in Obrabljenost stavbe ter drugi elementi, ki vplivajo na vrednost stavbe. 32. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 31. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni de! odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave št. 9/73). Pri točkovanju pa se ne upoštevaio določbe alince č, d, c, f, k, 1 in m 24. točke ter določbe 27. in 28. točke navedenega priročnika. 33. člen Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne pov^ine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe se šteje tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 34. člen Pri ugotavljanju vrednosti stavbe se upošteva vrednost točke glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki seje oblikovala 1973 leta. Sprememba vrednosti točke se pri ugotavljanju vrednosti stavbe upošteva le, če se je vrednost točke povečala za več kot 20% v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma v primerjavi z vrednostjo iz leta, ko je bila opravljena zadnja valorizacija točke, ki se je upoštevala pri ugotovitvi vrednosti stavbe. Za stanovanjske zadeve pristojni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu vrednost točke. 35. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 50 %, ne glede na to ali so ti poslovni prostori sestavni del stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 36. člen Zavezanec davka od premoženja na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je* praviloma enkratna. Zavezanci, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo že obstoječih stavb, ali so šele postali davčni zavezanci od novozgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija, dozidava oziroma nadzidava stavbe oziroma ko se je stavba začela uporabljati. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčna uprava. 37. člen Občinski davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah: stopnja ^ - od stanovanjskih stavba stanovanj in garaž 0,15 % - od poslovnih stavb in poslovnih prostorov 0,20 % - od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih 0,30 % X. DA VUK NA DOBU KI OD IGER NA SREČO 38. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. X!. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 39. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti davčno napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do Tl. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. 40. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. 41. člen Svet za finance lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancem davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi URADNE OBJAVE* Št. 10 — 26. aprila 1974 180 se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje .zavezancev in njihovih družinskih članov. Pri zavezancih iz prejšnjega odstavka, ki so lastniki nepremičnega premoženja, se lahko davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini. 41 člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčni organ zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere in da je tudi ugotovljeno, da ni pogojev za odpis davčnega dolga. Občinski upravni organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, sme zahtevati od zavezanca poroštvo, da bo redno plačeval družbene obveznosti ako v ugotovitvenem postopku za izdajo obrtnega dovoljenja ugotovi, da občan nima minimalnih osnovnih in obratnih sredstev, katera so potrebna za začetek poslovanja. Če se zavezanec priseli iz drugega kraja, mora organ za izdajo obrtnega dovoljenja zahtevati od zavezanca, da predloži potrdilo pristojne davčne uprave, da ima poravnane vse zapadle prispevke in davke. V primeru, da tega potrdila zavezanec ne predloži, mora organ, ki je pristojen za izdajo obrtnega dovoljenja, zahtevati poroštvo. 43. člen Davčna uprava lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjimi pogoji: a) če zavezanec dokaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic elementarnih nezgod; b) če zavezanec izkaže, da je utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju; c) če zavezanec izkaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot tri mesece; ' d) če zavezanec izkaže, da je njegova plačana realizacija za 20 % ali več nižja od fakturirane realizacije, od katere je bil obdavčen za preteklo leto. Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga se ne zaračunavajo obresti, če zavezancč davčni dolg poravna v rokih, določenih z odločbo o odlogu oziroma obročnem odplačevanju davčnega dolga. Odlog plačila ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko dovoli največ do enega leta. 44. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradne objave št. 6/73). 45. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974, razen določb 17. člena, ki se uporabljajo od 1. maja 1974. Št.: 422-1/74-4 Postojna, 22. aprila 1974 PREDSEDNIK MIRAN FAJDIGA 1. r. Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 3. člena zakona o določitvi virov financiranja družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974 (Uradni list SRS št. 4/74) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22/4-1974 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA . ZA LETO 1974 1 1. člen Skupni dohodki proračuna občine Postojna za leto 1974 znašajo: Brutto dohodki skupaj dinarjev 17,587.000 od tega: - lastni dohodki 15,495.000 - iz solidarnosti 2,092.000 Razporejeni dohodki 17,561.580 Nerazporejeni dohodki 25.420 2. člen V rezervni sklad občine Postojna se izloča 1 % vseh dohodkov, ki pripadajo proračunu občine Postojna razen sredstev, prenešenih iz preteklega leta. 3. člen Upravnim organom občine Postojna pripadajo poleg v proračunu razporejenih dohodkov tudi dohodki, ki predstavljajo refundacijo osebnih dohodkov in materialnih izdatkov, to je povračilo občinskih skupščin za medobčinske službe ter drugi dohodki medobčinskih služb. Vsi ostali dohodki upravnih organov, ki jih pridobijo z lastno dejavnostjo, se vplačujejo po določbah odredbe o vplačevanju dohodkov družbenopolitične skupnosti in družbenih skladov (Ur. list SFRJ št. 60/70) preko posebnega računa in praznijo v korist finančnega načrta upravnih organov. V proračun se steka tudi 70 % dohodkov od povprečnin, ki jih odmerja organ za kaznovanje prekrškov občine Postojna na podlagi zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 7/73). 4. člen Sredstva za krajevne skupnosti v znesku 450.000 din razporedi na posamezne krajevne skupnosti svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve v sporazumu s predstavniki krajevnih skupnosti. 5. člen Svet za finance oziroma izvršni svet skupščine občine Postojna je pooblaščen razporejati sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljevati izplačila za izredne nepredvidene izdatke. O tem mora naknadno poročati skupščini občine Postojna. 6. člen V primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev se bodo krili izdatki po tem odloku s posojilom iz rezervnega sklada občine Postojna do višine razpoložljivih sredstev sklada. 7. člen Pregled dohodkov proračuna občine Postojna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1974. Št.: 400-5/73 Postojna, 22. aprila 1974 Predsednik MIRAN FAJDIGA, 1. r. PREGLED DOHODKOV , IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA Vrsta OBČINE POSTOJNA za leto 1974 doh. DOHODKI E Davki na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 2. Prometni davek, davek na premož. in na dohodke od premoženja 3. Takse 6. Dohodki upravnih organov in drugi dohodki 7- Dohodki od drugih družbeno- političnih skupnosti Priliv iz solidarnosti Skupaj Skupaj 3.150.000 10.465.000 1.300.000 420.000 160.000 15,495 000 2.092.000 17.587.000 gt io — 26. aprila 1974 ^URADNE OBJAVE" Štev. glav. namena Razpored dohodkov Skupaj 01 Dejavnost organov družb. pol. skupnosti 8,188.810 03 Dejavnost družbenopolitičnih organi- zacij in društev 970.000 04 Negospodarske investicije 2,772.350 05 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 65.000 07 Kultumo-prosvetna dejavnost 68.150 08 Socialno skrbstvo 2,740.000 09 Zdravstveno varstvo 149.200 10 Komunalna dejavnost 1,190.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 450.000 15 Gospodarske investicije 21.500 16 Intervencije v gospodarstvu 301.570 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 370.420 18 Krediti, vezana in izplačana sredstva 300.000 Skupaj 17,587.000 * 0Bč!NA SEŽANA Na podlagi tretjega odstavka 43. etena zakona p razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni iist SRS, št. 27/72) in na podlagi 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne !2. aprila 1974 sprejela .% O DLQ K 0 PODALJŠANJU VELJAVNOST! ODLOKA O POPREČNI GRADBENI CENI !N POPREČNIH STRO$K!H KOMUNALNEGA UREJANJA STAVBN!!! ZEMLJIŠČ ZA LETO 1974 1. člen Veljavnost odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč (Uradne objave, št. 13/73) sc podaljša za leto 1974. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. St. 38-10/51-3 Sežana, 12. aprila 1974 . Podpredsednik BORIS HROBAT. 1. r. Na podlagi 6., 10. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74) in 181. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 12. aprila 1974 sprejela ODLOK . O DAVKIH OBČANOV 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Sežana, sc plačujejo davki občanov. Davki občanov se predpisujejo, obračunavajo in plačujejo po določbah zakona o davkih občanov, po tem odloku in po predpisih, Izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Stopnje davkov se določijo s tem odlokom. 3. člen Poleg zavezancev, ki so dolini voditi poslovne knjige na podlag! 22. člena zakona o davkih občanov, morajo poslovne knjige vodit! vs! Uzanci, ki se bavijo z obrtno proizvodnjo. 181 Knjigo prejemkov in izdatkov pa so dolini voditi tudi obrtniki naslednjih strok: avtomehaniki, kleparji, ključavničarji, precizni mehaniki, clektroinstalaterji, elektromehaniki, mizarji, zidarji in fasaderji, soboslikarji in pleskarji, pečarji, polagalci ploščic in podov, vodovodni inštalaterji ter inštalaterji za plinsko napeljavo in kanalizacijo. Zavezanci iz drugega odstavka tega člena, ki so stari nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženske) in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih, so oproščeni vodenja predpisane poslovne knjige. Svet za finance lahko oprosti zavezanca iz drugega odstavka tega člena vodenja knjige prejemkov in izdatkov, če obstojijo za to kakšni drugi razlogi, predvsem zdravstveni. 11. VRSTE DAVKOV 4. člen Vrsta občinskih davkov, kise plačujejo po tem odloku, so: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja; 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti; 4. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; 5. davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav; 6. davek na dohodke od premoženja; 7. davek od premoženja; 8. davek na dobitke od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 5. člen Davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja se plačuje po stopnji 0,20 %. 6. člen Na podlagi pavšalne osnove se obračunava in plačuje davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja od mesečnih osnov za naslednje kategorije dohodkov: mesečna pavšalna osnova dinarjev 1. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 500 2. od osebnih dohodkov, zaposlenih pri krajevni skupnosti. 600 3. od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in drugih organizacijah 500 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev 400 5. od osebnih dohodkov gospodarskih pomočnikov . pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 - . ^ * ' IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Območje občine sc glede plačevanja davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) razvrsti v naslednje skupine katastrskih občin: III. skupina zajema naslednje katastrske občine: Avber, Dutovlje, Kazlje, Komen, Križ, Sežana, Sveto, Tomaj in Utovlje. IV. A skupina zajema naslednje katastrske občine: Brje pri Komnu, Dane pri Divač!, Divača, Dolnje Ležeče, Dolenja vas, I am-Ije, Erzclj, Gabrčc, Gabrje, Gornje Vreme, Hruševica, Hrpelje; Kob-dilj, Kobjeglava, Koboli, Kopriva, Krajna vas, Lokev, Mali dol, Merče, Naklo, Ocizla, Pliskovica, Potoče, Povir, Prešnica, Rodik, Skopo, Senožeče, Škofije, Škrbina, Štorje, Tomačevica, Veliki dol, Voglje, Volčji grad, Vremski Britof ter naselja Čehovini, Trebižani, Večkoti in Orlek. IV. B skupina zajema naslednje katastrske občine: Brestovica, Gabrovica, Gorjansko, Ivanji grad, Senadole, Štanjel ter vasi Brje pri Komnu, Kregolišče in Škofi. 182 -URADNE OBJAVE« Št. 10 — 26. aprila 1974 IV. C skupina zajema naslednje katastrske občini: Artviže, Barka, Bazovica, Brezovica, Drag^, Golac, Gradišče, Griže, Grbčana, Gro-pada, Hotična, Javoije, Kovčice, Kozjane, Laže, Markovščina, Materija, Misliče, Obrov, Podgrad pri Vremah, Podgorje, Poljane, Rakitovec, Ritomeče, Slivje, Štjak, Tatre, Trebče, Vareje, Vatovljé, Veliko polje, Veliki Repen, Zazid ter vasi Gornje Ležeče in Otošče. 8. člen Davek iz kmetijstva se obračunava in plačuje: * 1\ v HI. skupini - 26 % 2. v IV. A skupini - 16 % 3. v IV. B skupini - 9 % 4. v IV. C skupini se ne plačuje občinski davek iz kmetijstva. Od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek iz gozda, po stopnji 12 %. Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se ne plača davek iz osebnega dohodka od lesa kategorije ( (drv), določenega za posek. 9. člen Zavezanci iz IV. C skupine so oproščeni davka, če njihov skupni letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega $.000 dinarjev. 10. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turističhe namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava ob naslednjih pogojih: - če preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša kmetijska organizacija v občini ter kmetijska zemljiška skupnost in ki je v skladu z načrtom razvoja kmetijstva v občini; - če preuredijo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša občinska turistična organizacija. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v te namene nad $.000 dinarjev, in sicer: . a) enkratna olajšava v višini 7$ % letnega davka, če znaša investicija od $.000 do 30.000 dinarjev; b) dvakratna olajšava v višini 7$ % letnega davka, če znaša investicija od 30.000 do 60.000 dinarjev; č) dvakratna olajšava v višini 100% letnega davka, če znaša investicija nad 60.000 dinarjev. Pravico do davčne olajšave po tem členu uveljavlja davčni zavezanec s pismeno vlogo ter z računi in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje namembnost in višino vloženih sredstev. Olajšavo jd mogoče uveljaviti le za leto, v katerem je bila izvršena investicija oziroma za prvo naslednje, če je ta presegla znesek 30.000 diparjev. Vlogo je treba vložiti najkasneje do konca koledarskega leta, za katero se lahko prizna olajšava. lì. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah se prizna posebna olajšava, ki znaša: a) za enega otroka v odmemem letu do $00 dinarjev; b) za dva ali več otrok v odmemem letu do 1.000 dinaijev. Davčna uprava olajšavo prizna in odmerjeni davek odpiše na podlagi vloge zavezanca, kateri je treba predložiti potrdilo o rednem šolanju in pod pogojem, da je zahtevek vložen do konca koledarskega leta, v katerem je bil posamezni letnik zaključen. Za otroke, ki prejemajo štipendijo nad $00 dinaijev mesečno, se olajšava po tem členu ne prizna. 12. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, za dobo 10 let; 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi, za dobo $ let; 3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi, za dobo 10 let. ' 13. člen * Za zemljišče v obmejnem pasu, katerega izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno, se davek iz osebnega dohodka iz kmetijstva obračunava in plačuje po znižanem katastrskem dohodku. Upravni organ, pristojen za odmero, oceni za koliko je katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka nižji zaradi omejitev. , 14. člen Davek od kmetijstva se odmeija zavezancem po stopnji, kije s tem odlokom določena za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. V primeru, da ima posamezni zavezanec vsa zemljišča v drugi katastrski občini, kot je njegovo stalno prebivališče, se davek od kmetijstva odmeri po stopnji, ki je predpisàna za zemljišča v katastrski občini, kjer se nahajajo zemljišča. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI * 1$. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz obrtnih dejavnosti) se odmeija in plačuje: - po dejanskem dohodku; - v pavšalnem letnem znesku; - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 16. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi 9. a člena zakona o davkih občanov, po proporcionalni stopnji 0,20 %. Davčni zavezanci, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena plačujejo še davek iz obrtnih dejavnosti po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova v dinarjih t ( stopnja v % do 10.000 22 nad 10.000 20.000 . 22 20.000 30.000 * 2$ 30.000 40.000 28 40.000 $0.000 31 $0.000 60.000 34 60.000 70.000 - 37 70.000 80.000 40 80.000 90.000 43 90.000 100.000 46 100.000 $0 % 17. člen Zavezanci davka iz obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni pok,lic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poleg davka po stopnji 0,20 % še poseben občinski davek po stopnji 32,24 %. 18. člen Davčna olajšava za investicijska vlaganja v razširjeno reprodukcijo ob pogojih iz 81. člena zakona o davkih občanov velja za vse stroke obrti, razen za mesarstvo in avtoprevozništvo. 19. člen Davčna olajšava po drugem odstavku 82. člena zakona o davkih občanov se prizna davčnim zavezancem naslednjih obrtnih strok: 1. v obrtnih storitvenih dejavnostih: .brivci, frizerji, čevljarji, dim-nikarji, kolarji, kovači, kozmetičaiji, mlatilničarji, mlinarji, pletilje, šivilje in tapetniki, če niso izpolnjeni pogoji za davčno olajšavo po 2. točki tega člena - za 20 %, 2. na novo ustanovljene obrti, če opravljajo storitveno dejavnost pretežno za občane — v prvem letu — za $0%, — v drugem letu za 2$ % - v tretjem letu - za 10 %, 3. na novo odprte "proizvodne in gradbeno obrtne dejavnosti, razen gradbene mehanizacije: * gt. 10 — 26. aprila 1974 -URADNE OBJAVE« 183 - v prvem letu - za 25 % - v drugem letu - za 10 % 4. za nove gostilne restavracijskega tipa s celodnevno toplo hrano: - v prvem letu - za 25 % - v drugem letu - za 10 %. Olajšave po 2., 3. in 4. točki tega člena se priznajo le obrtnikom, ki s svojim poslovanjem začnejo popolnoma na novo, to je, da niso že prej vršili take obrti. 20. člen Pri odmeri davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se zavezancem, ki vlagajo sredstva za izgradnjo ali obnovo poslovnih prostorov ter za nabavo opreme, katere vrednost presega 10.000 dinarjev, njihdv dohodek (odmerna osnova) pa ne presega osebnega dohodka določenega po 9. a členu zakona o davkih občanov, odmerjeni davek v prvem letu odpiše v višini 100 % v drugem letu pa v višini 50 %. Olajšavo je mogoče uveljaviti do konca koledarskega leta, v katerem je bila izvršena investicija. 21. člen Davek iz obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo storitvene dejavnosti, katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 25.000 dinarjev in ne zaposlujejo tuje delovne sile. 22. člen Pri določanju davka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku mora davčni organ upoštevati: - deficitarnost dejavnosti; - akumulativnost dejavnosti; - opremljenost delavnice oziroma poslovnega prostora; - kraj poslovanja; , - starost in zdravstveno stanje zavezanca. 23. člen Kot deficitarne dejavnosti se smatrajo dejavnosti, naštete v 1. točki prvega odstavka 19. člena tega odloka. Kot akumulativne dejavnosti sc smatrajo predvsem: avtomehanika, avtoklcparstvo, avtoclektričarstvo, elcktromchanika, clektroinštala-terstvo, mizarstvo, zidarstvo in fasaderstvo ter vozno ličarstvo. Ugodnejši pogoji za opravljanje obrtnih dejavnosti so v krajih, ki leže ob cestah: Sežana - Štanjel - Komen, Sežana - Senožeče, Sežana - Divača - Kozina in Sežana - Lokev. * 24. člen Davek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani za posamezne vire dohodkov po naslednjih stopnjah: Viri dohodkov: 1. od prodaje srečk in plačil pri športni hapovedi ter pri lotu 10%; . 2. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov - 20 %; * 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 20 %; 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno - 20 %; 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno -20%; . * 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 25 %; 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 20 %: 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 10,%; 9. od dohodkov, doseženih s tovorjenjem in vlačenjem lesa — 5%; 10. od delavcev, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije - 20 %; H. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz prve do devete točke tega odstavka - 20 %; 12. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z^ razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki ne Štejejo za izvirnike - 20 %; 13. od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 20 %; 14. od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev - 20 %; 15. od dohodkov, doseženih s prevozom šolskih otrok v krajih, kjer ni organiziranega rednega linijskega prometa, ali če ta promet ne ustreza krajevnim potrebam - 5 %. Davka od dohodkov po 8. točki tega člena ne plačujejo kmetje, ki ' opravljajo prevoz mleka do zbiralnih postaj. VI. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 25. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek iz*intelektualnih storitev) sc odmerja in plačuje: -- po dejanskem dohodku - v pavšalnem letnem znesku - v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 26. člen Davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po dejanskem dohodku, se plačuje do višine osebnega dohodka, ugotovljenega na podlagi 9. a člena zakona o davkih občanov po proporcionalni stopnji 0,20 %. Davčni zavezanci, ki presegajo dohodke po prejšnjem odstavku tega člena piačujejo še davek iz intelektualnih storitev, od davčnih osnov in progresivnih stopnjah iz drugega odstavka 16. člena tega odloka. 27. člen Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo od osnov do višine, ugotovljene po določilih 9. a člena zakona o davkih občanov poleg davka po stopnji 0,20 % še poseben občinski davek po stopnji 32,24,%. 28. člen Zavezancem davka od intelektualnih storitev, ki letno ne dosegajo 25.000 dinarjev celotnega dohodka po odbitku stroškov in ki so stari nad 60 let, lahko davčni organ odmeri davek v letnem pavšalnem znesku. Pri tem mora 'upoštevati merila iz 22. člena tega odloka. Davek v pavšalnem letnem znesku sc odmerja tudi duhovnikom in cerkvam. , * 29. člen Davek iz intelektualnih storitev v odstotku od vsakega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 20%. VII. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 30. člen Občinski davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) sc obračunava in plačuje po stopnji 5 %. , Izjemoma od določbe prejšnjega odstavka sc ta davek plačuje po stopnji 10% od osebnih dohodkov iz avtorskih pravic: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih in govorjenih besedi, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah; 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. (c sc dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 107. člena zakona o davkih občanov ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov'in njihovih članov, znaša stopnja občinskega davka iz avtorskih pravic 5 %. Davek iz avtorskih pravic sc ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav. ^URADNE OBJAVE- St. 10 — 26. aprila 1974 V1H. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 31. člen Davek na dohodke od premoženja se plačuje po naslednjih stop njah: Osnova dinarjev stopnja v % nad 10.000 20 10.000 20.000 25 20.000 30.000 30 30.000 40.000 35 40.000 50.000 40 50.000 60.000 45 60.000 50 32. člen Zavezanec za davek na dohodke od premoženja je občan, ki ima dohodke od nepremičnin, premičnin ali od drugega premoženja, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega davka. Od dohodkov prodaje premičnin se ta davek ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bilo premoženje pridobljeno in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 dinarjev. 33. člen Dohodki od premoženja doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se zmanjšajo za stroške vzdrževanja, upravljanja ter enoletne amortizacije in sicer: 1. za stanovanjske prostore 50 % od prejete stanarine; 2. za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 % od prejete najemnine. 34. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se stroški priznajo v višini 60 %. Davek od premoženja sc ne plačuje, če letni dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob ne presegajo 1.000 dinarjev. Davčnim zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko turistične ali družbene gostinske organizacije, se pri odmeri davka prizna posebna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka. Pogoj za uveljavitev olajšave po tretjem odstavku tega člena je, da zavezanec priloži letni davčni napovedi potrdilo organizacije, preko katere je bddajal opremljene sobe. IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 35. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. tovorna, cestna, motorna in priklopna vozila ter kombi vozila; 2. stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek; 3. motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon; 4. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe); 5. gozdna zemljišča, katerih površina presega 0,50 ha in se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete; ter jih zakon o davkih občanov (Ur. 1. SRS, št. 7/72, 3/73, 14/73 in 4/74) določa za zavezance. 36. člen Davek od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil se plačuje v naslednjih letnih zneskih: 1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost: do 3 tone od 3 ton do 4 tone od 4 ton do 5 ton nad 5 ton dinarjev 1.000 od vsake začetne tone 5.000 8.000 8.000 + 4.000 dinarjev za vsako nadaljnjo začetno tono nosilnosti. 2. za delovna vozila - ne glede na nosilnost in težo: 120 din; 3. za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov - glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 4. za delovne priklopnike - ne glede na nosilnost in težo; 60 din; 5. za vlečna tovorna vozila: a) za traktorje * ? dinarjev do 25 KM 120 nad 25 KM do 40 KM 170 nad 40 KM do 63 KM 220 nad 63 KM 270 b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki; 6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z delovno prostor- nino motorja: \ ' dinarjev nad 125ccmdo 250 ccm 30 nad 250 ccm do 500 ccm 40 nad 500 ccm do 1000 ccm 50 nad 1000 ccm 60 za tovorne tricikle z nosilnostjo nad 400 kg pa še 40 din več; 7. za kombije - glede na delovno prostornino motorja in sicer: do 900 ccm 500 din nad 900 ccm do 1350 ccm 800 din nad 1350 ccm do 1800 ccm 1.100 din nad 1800 ccm do 2500 ccm 1.400 din nad 2500 ccm do 3100 ccm 1.700 din nad 3100 ccm 37. člen 2.000 din Davek od strojev, orodja in inventarja se plačuje glede na vrednost po naslednjih stopnjah: od do % 150.000 200.000 2 200.000 300.000 2,5 300.000 500.000 3.0 nad 500.000 3,5 38. člen Davek od motornih čolnov in drugih plovnih objektov na motorni pogon se plačuje glede na moč motorja po 20,00 din od vsake začete konjske sile. 39. člen Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ki leži v Danah pri Sežani, Divači, Dutovljah, Hrpeljah, Kozini, Komnu, Križu, Lokvi, Senožečah, Sežani, Šmarjah pri Sežani, Storjah in Tomaju, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem. Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena plačujejo lastniki stavb, ki se uporabljajo za oddih ali počitek (počitniške hišice), davek na celotnem območju občine. 40! člen Osnova za davek je vrednost stavbe. V vrednost stavbe se zajemajo tiste njene lastnosti in elementi opreme, ki imajo značaj nepremičnine in se ob morebitni prodaji morajo prodati kot nepremična celota. 41. člen Merila in način za ugotavljanje vrednosti stavbe: - vrsto in kakovost konstrukcije zgradbe, — funkcionalnost stanovanja, — starost in obrabljenost stanovanja, - drugi elementi, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja. 42. člen Vrednost stavbe se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 41. člena tega odloka. Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradne objave, št. 7/73). Iz priročnika, navedenega v prejšnjem odstavku tega člena, se né uporabljajo določbe točke 24, 27, 28, 29 in 30 iz tabele A ter določbe D tabele. gt io — 26. aprila 1974 -URADNE OBJAVE 185 43. člen ' Vrednost stavbe se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stavbe pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza stavbi in z vrednostjo točke. Za uporabno tlorisno površino stavbe sc šteje tlorisna površina $ob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stavbe. 44. člen Vrednost točke znaša 25,00 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno kvadratnega metra uporabne tlorisne površine, ki se je oblikovala 1972. leta. Za stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občine mora do 31. januarja vsakega leta za preteklo leto sporočiti davčnemu organu občine vrednost točke. ' 45. člen Vrednost poslovnega prostora se poveča za 30 %, ne glede na to, ali so ti poslovni prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. 46. člen Davčni zavezanec je davčnemu organu občine dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in za odmero davkov. Davčna napoved je enkratna, nove obveznosti in morebitne spremembe lastništva in vrednosti stavbe pa se prijavljajo davčnemu organu občine*do 31. januarja vsakega leta. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše davčni organ občine. 47. člen Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od stavb, se spremeni, ko se vrednost točke v primerjavi z vrednostjo iz leta 1972 oziroma iz leta zadnje valorizacije poveča za več kot 20% ui je nova ugotovljena vrednost osnove za odmero davka od stavb, v nadaljnjih letih. Pri valorizaciji se upošteva tudi povišanje vrednosti točke za leto 1973. 48. člen Občinski davek od stavb se plačuje od davčne osnove po nasled-njihstopnjah: stopnja - stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 % - poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 % - počitniških hiš po stopnji 0,30% 49. člen Občinski davek od stavb se ne plačuje od kmetijskih stanovanjskih stavb, ki se né dajejo v najem. 50. člen Davek od gozdnih zemljišč sc plača v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč. X. DAVEK NA DOBITKE OD !GER NA SREČO 51. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. XI. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV 52. člen Davčni zavezanci, ki so po zakonu dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo to storiti najkasneje do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno. * 53. člen Občani so dolžni na javni poziv občinske skupščine predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premo-ženju in načinu njegove pridobitve pod pogoji, določenimi na podlagi medsebojnega dogovora občinskih skupščin. 54. člen O odpisu davka zaradi neizterljivosti, v primeru, da bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov, ali o tem, da se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na zavezančevi nepremičnini, odloča na obrazložen predlog davčnega organa svet za finance. 55. člen Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti sme davčna uprava zahtevati od zavezanca, katerega davčni dolg presega znesek zadnje letne odmere. 56. člen Preden izda pristojni organ dovoljenje za opravljanje zasebne gostinske dejavnosti, mora zahtevati od občana, ki tako dovoljenje zahteva, poleg drugih pogojev še pismeno izjavo najmanj enega poroka, s katero ta prevzame poroštvo za obveznosti iz naslova prispevkov in davkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja. Za obrtna dovoljenja pristojni organ ocenjuje poroštvene izjave v soglasju z davčnim organom občine. Šteje sc. da je poroštvena izjava sprejemljiva, če da porok v zastavo premoženje ah take stalne vire dohodkov, ki jamčijo izterljivost zavezančevega dolga najdalj v enem letu od dneva brezuspešnega poizkusa prisilne izterjave z zavezančevega premoženja. 57. člen V primeru, da občan, ki prosi za izdajo obrtnega dovoljenja, dokaže, da ima nepremično premoženje v vrednosti, kr ustreza najmanj dvema letnima odmerama, ki ju oceni davčni organ, ni potrebna poroštvena izjava po 56. členu tega odloka. Če to premoženje kasneje odtuji, zahteva davčni organ poroštveno izjavo v smislu prvega odstavka 56. člena tega odloka. 58. člen Davčni organ lahko na pismeno zahtevo zavezanca odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga pod naslednjim! pogoji: a) če zavezanec dokaže, da je njegova plačana realizacija za 20 ali več nižja od fakturirane realizacije za preteklo leto; b) če zavezanec dokaže, da so dohodki bistveno manjši zaradi posledic elementarnih nezgod ali daje utrpel požar na stanovanjskem ali gospodarskem poslopju; c) če zavezanec dokaže, da je utrpel hujšo bolezen ali osebno nesrečo, kar je imelo za posledico, da je bil nesposoben za delo več kot tri mesece. Za čas odloga ali obročnega plačevanja davčnega dolga, se ne zaračunavajo zamudne obresti, če zavezanec davčni dolg poravna v rokih določenih z odločbo o odlogu ali obročnem plačevanju davčnega dolga. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga sc lahko dovoli največ za dočo enega leta. , XII. PREHODNE !N KONČNE DOLOČBE 59. člen Zavezancem, ki jim je bila po določbah 14. člena odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradne objave, št. 24/69, 10/70 in 5/71) priznana posebna davčna olajšava, ta pravica ne preneha tfo roka, do katerega jim je bila priznana. , 60. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih ' občanov (Uradne objave, št. 6/73 in 17/73). ^ ^ 61. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. Št.: 422-13/74-5 * Sežana, 12. aprila 1974 Podpredsednik BORIS HROBAT. 1. r. 186 URADNE OBJAVE- Št. 10 — 26. aprila 1974 Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64,-43/67, 40/68 in 43/70) in 181. člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 3/74) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 12. aprila 1974 sprejela ODLOK O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1974 1. člen Občinski proračun za leto 1974 obsega: - dohodke v znesku 19,514.400 - razporejene dohodke v znesku 19,453.894 - nerazporejene dohodke v znesku 60.506 2. člen Rezervnemu skladu občine Sežana pripada 1 %vpeh proračunskih dohodkov. 3. člen Upravnemu organu skupščine občine Sežana pripadajo poleg razporejenih sredstev v proračunu tudi vsi dohodki, ki jih upravni organ ustvari s svojo dejavnostjo. 4. člen Izvršni svet je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za nepredvidene izdatke iz proračunske rezerve. O tem je izvršni svet dolžan naknadno poročati skupščini občine Sežana. 5. člen Pregled dohodkov in izdatkov proračuna za leto 1974 in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci in v posebnem delu občinskega proračuna za leto 1974, ki sta-sestavni del tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1974. St.: 400-8/73 Sežana, 12. aprila 1974 Podpredsednik BORIS HROBAT, 1. r. PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1974 1. Davek iz osebnega dohodka 5,345.000 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 11,019.400 3. Takse 2,850.000 6. Dohodki upravnih organov in razni drugi dohodki 300.000 Skupaj 19,514.400 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 8,815.645 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 1,085.930 04 Negospodarske investicije 1,282.297 05 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 19.258 07 Kultumopro$vetha dejavnost 240.700 08 Socialno skrbstvo 3,992.000 09 Zdravstveno varstvo 271.230 10 Komunalna dejavnost 1,200.000 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 602.550 12 Prispevki proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti L202.300 13 Odstopljeni dohodki 516.984 17 Tekoča proračunska rezerva m ob^znosti iz prejšnjih let 90.506 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 195.000 - i ^ Skupaj 19,514.400 Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 18Ù člena statuta občine Sežana in po odločitvi občanov na referendumu'dne 31. marca 1974 je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. aprila 1974 sprejela ^ ODLOK O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA FINANCIRANJE IZGRADNJE TELOVADNICE V DIVAČI IN KOMUNALNIH DEL NA OBMOČJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI ARTVIŽE, BARKA, DIVAČA, MISLIČE, SENOŽEČE IN VREME 1. člen Za območje krajevnih skupnosti Artviže^ Barka, Divača, Misliče, Senožeče in Vreme, ki obsegajo naselja: Artvižc, Barka, Betanja, Brcžec pri Divači, Dane pri Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Kozjane, Laže, Matavun, Misliče, Naklo, Ostrovica, Otoščc, Podgrad pri Vremah. Potoče, Scnadole, Senožeče, Škocjan, Škofije, Vareje, Vatovlje, Vremski Britof in Zavrhek se uvede samoprispevek v denarju za financiranje izgradnje telovadnice pri Osnovni šoli dr. Bogomirja Magajne v Divači in financiranja komunalnih del v posameznih krajevnih skupnostih. 2. člen Samoprispevek se .uvaja za dobo 5 let od 1. 6. 1974 do 31. 5. 1979. 3. člen Vrednost zgradbe telovadnice v Divači bo znašala, po cenah iz leta .1974 1,070.000 dinarjev. Ta znesek se bo v celoti zbral s samoprispevkom. Vrednost del, ki se bodo opravila v krajevni skupnosti Artviže in sicer: sofinanciranje napeljave telefona, ureditev vaškega vodovoda in napeljava tfofaznega toka bi znašala 20.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom bo znašal 10.000 dinarjev in se bo uporabil za sofinanciranje navedenih del. Vrednost del, ki sc bodo opravila v krajevni skupnosti Barka in sicer: soudeležba pri delih za preskrbo z vodo bo znašala 100.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom, bo znašal 40.000 dinarjev in se bo uporabil za sofinanciranje preskrbe z vodo. Vrednost del, ki se bodo opravila v krajevni skupnosti Divača in sicer: .soudeležba pri asfàltiranju vaških poti, vodovoda, kanalizacije, otroškega varstva in komunalnih del bo znašala 1,900.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom, bo znašal 1.600.000 dinarjev in se bo uporabil za sofinanciranje navedenih del. Vrednost del, ki se bodo opravila v krajevni skupnosti Misliče in sicer: sofinanciranje napeljave vodovoda, bo znašala 120.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom, bo znašal 51.000 dinarjev in se bo uporabil za sofinanciranje napeljave vodovoda. ^ Vrednost del, ki se bodo opravila v krajevni skupnosti Senožeče in sicer, sofinanciranje pri ureditvi kanalizacije in cest, bo znašala 1.500.000 dinarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispev- kom, bo znašal 800.000 dinarjev in se bo uporabil za ureditev kanalizacije in cest. ; Vrednost del, ki se bodo opravila v krajevni skupnosti'Vreme in sicer: sofinanciranje pri ureditvi cest in vodovoda bo znašala 1,500.000 dmarjev. Predvideni znesek, ki bo zbran s samoprispevkom, bo znašal 550.000 dinarjev in se bo uporabil za sofinanciranje popravila cest in za vodovod. 4. člen Izgradnja telovadnice v Divači mora biti izvršena do konca 1975. leta. Dela, ki jih bodo rzvršile po programu krajevne skupnosti iz 1. člena tega odloka morajo biti izvršena do 1976. leta. 5. člen Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivale v naseljih, določenih v 1. členu tega odloka, in ga plačujejo: - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 1200 dinarjev mesečno, od neto osebnih dohodkov po stopnji 2 %; - občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki presegajo 1000 dinarjev mesečno, po stopnji 2 %; - občani, ki so zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po stopnji 2 %; , ^ - občani, ki so zavezanci davka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic in patentov ter tehničnih izboljšav, od osnov za prispevek po stopnji 2 %. 6. člen Samoprispevka so oproščeni: - občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo učenci v gospodarstvu; - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, ki ne presegajo 1200 dinarjev mesečno; - občani, ki imajo dohodek od pokojnin, ki ne presega 1000 dinarjev mesečno; - občani, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, če* letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je dohodek od kmetijstva edini vir preživljanja; - občani, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov; - občani, ki imajo dohodek od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih.dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov. 7. člen Samoprispevek zavezancev, določenih v prvi in drugi alinei 5. člena tega odloka, obračunavajo, odtegujejo in nakazujejo izplačevalci ob izplačilu mesečnih osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev, določenih v tretji in četrti alinei 5. člena, obračunava in odteguje pristojni občinski upravni organ davčne službe. S 8. člen Samoprispevek se plačuje na zbirni račun Službe družbenega knjigovodstva in se iz tega računa prazni naslednjim koristnikom na njihove tekoče račune, v navedenem procentu: t - Osnovna šola dr. Bogomira Magajne Divača (za telovad nic o) 25,00% - Krajevna skupnost Divača 41,97% - Krajevna skupnost Senožeče ' 18,51% - Krajevna skupnost Vreme 11,15 % - Krajevna skupnost Barka ^ 1,44 % - Krajevna skupnost Misliče 1,53 % - Krajevna skupnost Artviže 0,40 % 9. člen Za izvedbo izgradnje telovadnice v Divači je odgovorna Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača, za izvedbo komunalnih del krajevnih skupnosti pa so neposredno odgovorni sveti krajevnih skupnosti. 10. člen Za zbiranje in delitev sredstev samoprispevka je neposredno odgovoren odbor za izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za izgradnjo telovadnice v Divači, ki izvaja tudi nadzor nad pobiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom. Posamezne krajevne skupnosti imajo pravico do vpogleda nad zbiranjem sredstev s samoprispevkom. 11. člen V primeru, da sredstva, zbrana s samoprispevkom presegajo predvideni znesek, se bodo uporabila za nabavo opreme v telovadnici v Divači in za dovršitev predvidenih komunalnih del v vsaki krajevni skupnosti. 12. člen Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov. * 13. člen O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi zaključni račun. Zaključni račun sprejme organ, ki je uvedel samoprispevek in se objavi na način kot je bil objavljen akt o uvedbi samoprispevka. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 020-1/74-1 Sežana, 12. aprila 1974 . Podpredsednik BORIS HROBAT, 1. r. t . . . . — ^ 4 St. IO — 26. aprila 1974 -URADNE OBJAVE-"