Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek_ŠT. 34 - LETO g■ CELJE, 24, 8,'95 - CENA 200 SIT _Odgovorni urednik NT Bronko Stamejčič |
Generalka za Evropo. Stran 19.
Najlepša Celjanka je - Ljubljančanka. Stran 21.
Prikljenjena in ponižana. Stran 24.
Hiša za družino Štekovič. Stran 16.
Zaradi malomarnosti v Gračnici poginilo več
kot 20 tisoč rib. Stran 13.
Kdaj ladja na Šmartinskem jezeru? Zaradi gradnje pomola pogin zaščitenih školjk. Stran 9.
"Ne" v Škof ji vasi
Razkuževalnik še naprej pred bolnišnico. Stran 6.
Draga šola
Osnovnošolci nas
stanejo do 40 tisočakov.
Tema tedna na strani 8.
DOGODKI
3
Županov veto ni bil pametna rešitev
Žalska LDS odločno proti kadrovskim čistkam In za čimprejšnji sprejem proračuna
»Žalska občina še vedno
nima proračuna in to neka-
terim očitno ustreza. Sicer
pa je občinski proračun us-
klajen, do prepirov prihaja
zgolj zaradi 0,7 odstotka
proračunskega denarja, to je
približno 14 milijonov tolar-
jev. Župan bi moral dati veto
samo na ta neusklajeni del
proračuna, ne pa na celoten
proračun. Sporni del prora-
čuna bi lahko kasneje uredili
z rebalansom.«
Takšno je stališče žalske
LDS, kjer so minuli petek
sklicali še eno v nizu tiskov-
nih konferenc, ki se kar vr-
stijo po tem, ko so žalski
svetniki sicer sprejeli prora-
čun, objavo v Uradnem listu
pa je z vetom odložil župan
prof. Milan Dobnik. Sicer pa
po mnenju LDS dogajanja
v zvezi s proračunom jasno
kažejo težnje posameznikov
iz vrst strank slovenske po-
mladi po razbijanju občine.
Do takrat, ko bo do delitve
sedaj enotne občine prišlo,
pa si v bodočih malih obči-
nah želijo na račun skupne
malhe urediti čimveč cest,
obnoviti šole in podobno.
Tudi pri sprejemanju prora-
čuna se je po oceni sogovor-
nikov na tiskovni konferenci
nadaljevala običajna praksa
žalskega sveta: vse preveč se
dela po domače, pozicija ne
upošteva nobenih pravnih
razlag temveč zgolj svoje po-
litične interese, sprejemajo
se odločitve za nazaj, najbolj
očiten primer tega je, pravijo
v LDS, ustanovitev občinske
komisije za kmetijstvo, ki je
začela delovati že v začetku
leta, svetniki pa so jo potrdi-
li šele pred kratkim.
LDS nadalje odločno na-
sprotuje stalnim očitkom po-
zicije, da se mesto Žalec raz-
vija na plečih gornjega dela
doline in da so v bodočih no-
vih občinah vedno dobili
premalo denarja iz proraču-
na. LDS trdi obratno — v dru-
ge kraje se denar preliva iz
Žalca, kar dokazujejo s po-
datkom, da kmetje skupno
prispevajo v občinski prora-
čun 1,7 milijona tolarjev do-
hodnine in katastrskih dav-
kov, medtem ko ne kmetje
prispevajo v proračunsko
malho 570 milijonov tolarjev
dohodnine.
Še naj^blj sporno pa se
LDS zdi pobuda občinskega
sveta, sprejeta na eni zadnjih
sej, da se čimprej prične po-
stopek za razdružitev obči-
ne. Takšna pobuda je po oce-
ni žalske LDS smešna in ne-
resna, saj so bili svetniki iz-
voljeni za to, da prispevajo
k razvoju enotne občine.
Žalska LDS je na tiskovni
konferenci opozorila tudi na
kadrovske čistke, do katerih
zadnje mesece prihaja pri
imenovanju ravnateljev šol.
Predsednik LDS Gregor
Vovk je šolskemu ministru
dr. Slavku Gabru poslal pi-
smo, v katerem ga opozarja
na dogajanja v žalski občini.
Kljub podpori kolektivov in
soglasjem stroke je namreč
pozicija po oceni LDS brez
argumentov zavrnila najprej
ravnateljico WZ Janko Her-
man, kasneje pa še ravnate-
lja osnovne šole Braslovče
ter ravnateljico žalske glas-
bene šole. LDS je prepriča-
na, da želijo v strankah slo-
venske pomladi na ta mesta
postaviti svoje ljudi in da so
pri izbiri ravnateljev
v ospredju zgolj in samo po-
litični interesi.
IRENA BAŠA
Z izjavo za javnost so se oglasili tudi svetniki žalske ZLSD, tudi
ti menijo, da stranke slovenske pomladi delujejo protizakonito.
K predlogu proračuna za leto 1995 so stranke slovenske
pomladi po njihovem vložile sedem protizakonitih dopolnil.
Svetniki ZLSD zato poudarjajo, da ne prevzemajo nobene
odgovornosti za nesprejetje proračuna in se porabnikom, ki so
s tem prizadeti, opravičujejo. Obenem so prepričani, da bodo
svetniki SDSS, SKD in SLS pri kulturi, športu, Rdečem križu,
Občinski zvezi DPM, finančni službi KS in drugim tudi pri
naslednji obravnavi ukinjali sredstva in s tem uresničevali svoje
ozke osebne in strankarske koristi. »V tem primeru zavestnega,
neodgovornega in nezakonitega uveljavljanja premoči s strani
strank slovenske pomladi bi se lahko svetniki ZLSD samo še
nemočno umaknili in čakali na nove volitve. Vendar se ne bomo,
temveč se bomo še naprej borili proti nezakonitim in krivičnim
odločitvam v občinskem svetu,« so še zapisali žalski svetniki
ZLSD.
Partizansko srečanje
Združenje borcev in udeležencev NOB Laško vabi v ne-
deljo, 3. septembra, na tradicionalno srečanje ranjencev
ter osebja partizanskih bolnišnic na Kozjanskem. Sreča-
nje bo na Selah pod Lisco (Bezgovškova kmetija), začetek
pa ob 11. uri. Po kulturnem programu bodo nadaljevali
s tovariškim srečanjem.
LJUBO ZELIČ
Petino proračuna za
izplačilo obveznic
Občina Laško bo morala 1. oktobra prvič odplačati tudi glavnico
Tako kot še nekatere dru-
ge občine je tudi laška leta
1991 razpisala občinske ob-
veznice, ki pa bodo zdaj, ko
bo treba poleg obresti začeti
izplačevati tudi glavnico,
postale pravo breme za pro-
račun. Za prvo odplačilo
glavnice, ki ga bo treba
opraviti prve dni oktobra, so
morali Laščani v letošnjem
proračunu zagotoviti 134
milijonov tolarjev.
Občina Laško je pred štiri-
mi leti izdala za 15 milijonov
nemških mark obveznic,
vendar je morala prodajo za-
radi zakonskih omejitev
ustaviti. Tako ji je uspelo
prodati le za 6,7 milijona
mark občinskih obveznic,
zbrani denar pa je v razmer-
ju 60:40 namenila hitrejše-
mu razvoju komunalne in-
frastrukture in podjetništva.
V občini so zato v letih 1992
in 1993 popravili ali naredili
kakšno cesto in vodovod več
kot bi sicer, vendar se bodo
morah v prihodnjih letih, ko
bo treba odplačevati dolg,
marsičemu odreči. Res je le-
tošnji obrok najvišji in bodo
naslednji vse manjši, vendar
bo treba potrpeti do leta
2001, ko bodo za zadnje od-
plačilo glavnice morah zago-
toviti okrog milijon nemških
mark.
Poleg bremena, ki ga bodo
zaradi obveznic morali torej
še lep čas nositi, imajo v ob-
čini Laško kar nekaj težav
tudi zaradi posojil, ki so jih
z denarjem iz obveznic na-
menili za hitrejši razvoj po-
djetništva. Do začetka leta
1993 so štiriinpetdesetim po-
djetjem, obrtnikom in kme-
tom razdelili 60 posojil
v vrednosti 26,8 milijona
mark. Posojila so bila dode-
ljena za pet oziroma sedem
let po obrestni meri R+5% in
z enoletnim odlogom plačila
in čeprav je občina zelo upo-
števala želje in možnosti po-
djetij in posameznikov pri
načinu odplačevanja glavni-
ce in obresti, je lani in letos
dobila veliko prošenj za od-
log ali celo odpis obveznosti.
Nekaterim je namreč žal, ker
so najeli posojilo, ki ga zdaj
le s težavo ali pa sploh ne
morejo odplačevati, vendar
je občina pri svojih zahtevah
neomajna. Le redkim, ki so
zašli v težave zaradi objek-
tivnih razlogov, je plačilo
obveznosti odložila največ
za eno leto, vendar jim s tem
rok za odplačilo celotnega
posojila ni podaljšala. Za vse
ostale dolžnike bo poskrbelo
sodišče. Že lani je občina
javnemu pravobranilstvu
predala v postopek 5 dolžni-
kov, tako pa bo tudi v na-
slednjih letih.
Lastniki največjega deleža
obveznic občine Laško so ra-
zlična izvajalska podjetja,
saj je občina večino del, ki so
se pred štirimi leti opravljala
na njenem območju, plače-
vala z obveznicami. Obvez-
nice so kupilo tudi nekaj po-
djetij in bank ter maloštevil-
ni posamezniki. Večino de-
narja za prvo odplačilo glav-
nice je občina zagotovila iz
lastnih virov, nekaj sredstev
pa pričakujejo še od ministr-
stva za finance. Za kolikšno
vsoto gre, za sedaj še ne ve-
do, saj se bodo z ministr-
stvom dogovorili o tem šele
v začetku prihodnjega me-
seca.
J. INTIHAR
Zadovoljstvo v obsoteljskih zdraviliščih
V Atomskih toplicah po štiri tisoč kopalcev na dan
V	obeh obsoteljskih zdra-
viliščih, v Atomskih Topli-
cah in Rogaški Slatini, so
z avgustom posebno zado-
voljni. V Rogaški Slatini je
bilo še zadnje dni, pred kon-
cem ferragosta, nekaj sto
italijanskih turistov. Rekor-
de rušijo v Atomskih Topli-
cah, kjer se je v vročih avgu-
stovskih koncih tedna zvr-
stilo celo po 4 tisoč kopalcev
dnevno.
V	Zdravilišču Rogaška
Slatina, ki je v Koržetovem
skladu, je bilo pretekli konec
tedna približno 850 gostov,
med njimi 500 tujcev, pre-
težno Italijanov. V Zdravi-
lišču imajo uradno 1200 po-
stelj, med temi pa jih je za
zahtevnejše goste približno
tisoč. 926 gostov je bilo
v zdravilišču v prazničnih
dneh, okoli 15. avgusta. Mla-
den Kučiš, direktor marke-
tinga, ugotavlja, da je letos
sicer nekaj manj nočitev, fi-
nančni rezultat pa kljub te-
mu boljši (za 13 odstotkov).
Nekaj nočitev so izgubili tu-
di z nedavno ukinitvijo
ugodnosti za lastnike obvez-
nic zdravilišča.
Slatinčani so pričakovali
letošnji italijanski počitniški
avgust, priljubljeni ferrago-
sto, z velikim strahom. Zdra-
viliške cene so v markah in
šilingih, italijanska lira pa je
oslabela. Italijani so najpo-
membnejši gosti Rogaške
Slatine, zanje pa je, za razli-
ko od Avstrijcev in Nemcev,
značilno, da se odločijo za.
rezervacijo takorekoč v zad-
njem trenutku. Italijani so
kljub vsemu prišli letos v ve-
likem številu, zato so v zdra-
vilišču zadovoljni. Avstrij-
skih gostov je bilo avgusta za
3 odstotke več, zato se njiho-
vo število približuje italijan-
skemu. Vse več je tudi Nem-
cev, čeprav je porast nem-
ških nočitev bistveno nižji
od avstrijskih. Slatinčani pa
so manj zadovoljni z letoš-
njim julijem, četudi je bil za-
četek vzpodbuden. Precej
pričakujejo tudi od jeseni, ko
zamenjajo dopustnike gosti
z zdravstvenimi težavami.
Ker je Rogaška Slatina veza-
na na veliko število tujcev,
pa opozarjajo, da je veliko
odvisno od jesenskega voja-
škega položaja na Balkanu.
V	prenovljeni Vili Golf, kjer
je 39 razkošnih apartmajev,
pa bivajo zaenkrat izključno
njihovi lastniki - za pogodbe
o oddajanju se jih je doslej
odločilo le 10.
V Atomskih Toplicah bo
letošnja turistična sezona,
kot pričakuje Sandi Renier,
vodja zdraviliškega marke-
tinga, še boljša kot lani. Ho-
tel, z novim prizidkom
(skupno 290 postelj), je bil
do konca tedna skoraj po-
vsem zaseden, v ponedeljek
pa so beležili 85-odstotno
zasedenost. Nekaj sto gostov
je bilo še v kampu, kjer so jih
avgusta našteli tudi po blizu
šesto na dan. Prihodnje leto
bodo kamp povečali ter po-
sodobili. Gosti pa so se avgu-
sta največ zanimali za letna
kopališča Atomskih Toplic,
pri čemer so našteli ob kon-
cih tedna celo po 4 tisoč ko-
palcev na dan. Med temi je
bilo približno tri tisoč dnev-
nih izletnikov, ostali pa so
bili zdraviliški gosti.
Za julij so tudi v Atomskih
Toplicah opazili nekoliko
slabše rezultate kot lani.
V	zdravilišču pričakujejo
precej tudi od jeseni, saj bo-
do kmalu odprli tisoč kva-
dratnih metrov novega
zdravstvenega dela. V kraju,
kjer prevladujejo slovenski
gosti, pa naj bi bilo jeseni
tudi več tujcev.
BRANE JERANKO
Še Je čas
LJUBLJANA, 18. avgu
sta (Delo) — Po zadnjih p<>
datkih Agencije za tr(
vrednostnih papirjev $i
pooblaščene družbe j,
zbrale za nekaj več kot 20;
milijarde tolarskih lastnin
skih certifikatov. To naj
verjetneje pomeni, da V
pooblaščenim investicij
skim družbam, ki jih je tre
nutno že 65, uspelo zbrat
certifikate za vse razpisan
delnice. Trinajst pooblaš
čenih družb je v juliju ij
avgustu vpisovanje delni
oziroma certifikatov ži
končalo, šestnajst pa jih a
vedno vpisuje.
Konec zasedanja
LJUBLJANA, 19. avgu
sta (Republika) — Končali
se je 10-dnevno zasedanji
Mednarodnega sveta Am-
nesty International. Udele
ženci so sprejeli tako ime
novano Ljubljansko dekla-
racijo, načrt boja prot
množičnim kršitvam člove-
kovih pravic, ki bo velja
do konca tega stoletja. Al
bo pospešila svoj odziv m
krize, v katerih prihaja di
množičnih kršitev človeko-
vih pravic, nasprotovala b<
pobojem v oboroženih spo-
padih ter storila korak na
prej v boju proti kršitvan
človekovih pravic žensk.
Različni in enaki
STIČNA, 19. avgusti
(Republika) - Tradicional
no srečanje treh dežel, ki it
letos pod geslom Tako rj
zlični, vendar tako en«
potekalo v cestercijanskal
samostanu v Stični, je po
leg slovenskih vernikov zo
pet privabilo številne ro
marje iz Italije in Avstrije
Slovesno mašo je vodi
ljubljanski nadškof di
Alojzij Šuštar, ki je v svO|
jem nagovoru med drugič
dejal, da je »srčika in pre-
izkusni kamen srečanji
v Stični, da kljub različno
sti sprejemamo drug dru
gega.«
Razkošen prehod
SEČOVLJE, 21. avgusti
(Republika) - S precejšnji
zamudo so Hrvati dogradil
novi, za Slovenijo še ved»
sporni mejni prehod Plova
nija. V zadnjih dveh letih j'
bilo zaradi postopne grad
nje objekta veliko prote
stov s slovenske strani, k
pa niso zalegli. Po nekaj
kratnih ustavitvah de
imajo zdaj Hrvati velik ii
sodoben mejni prehod, m
las podoben tistemu na<
Dragonjo. Prehod ima ki
enajst vstopnih oziroma i®
stopnih pasov in je ede'
največjih na slovensko-hf
vaški meji.
Odgovorni urednik: Brani"
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agre*
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Jj
nja In tih ar, Brane Jerank1
Ksenija Lekič, Edi Masnec,
ška Selišnik, Ivana StamejČi'
Zeljko Zule. Tehnično ure}*
nje: Franjo Bogadi, Rob^
Kojterer, Igor Šarlah. Oblik"
vanje: Minja Bajagič. Tajni*1
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^
19, Celje. Telefon. (063) 44*
500, fax 441-032.
Št. 34. - 24. avgust 1995
X*
DOGODKI
Abonentske
železniške
vozovnice
Slovenske železnice so
_red začetkom novega
šolskega leta predstavile
ponudbo svojih abonent-
skih vozovnic.
Za učence, dijake in
študente ponujajo meseč-
ne dijaške in študentske
vozovnice s približno 60-
odstotnim popustom, let-
ne dijaške ali študentske
vozovnice, ki veljajo za
neomejeno število voženj,
pa prodajajo za ceno
oSmih mesečnih vozov-
nic. Dijakom in študen-
tom, ki potujejo pred-
vsem ob koncu tedna,
priporočajo nakup mla-
dinske izkaznice, s katero
jim ob vožnji z vlakom
priznavajo 30-odstotni
popust.
Med ponudbo abonent-
skih vozovnic sodijo tudi
mesečne delavske vozov-
nice, za katere v Sloven-
skih železnicah priznava-
jo 25-odstotni popust ter
letne delavske vozovnice,
ki prinašajo skoraj polo-
vični popust. Za prevoz
v šolo oziroma službo po-
nujajo tudi tedenske vo-
zovnice, ki veljajo 7 dni,
svojim strankam pa po-
nujajo tudi mesečne vo-
zovnice za potovanje
v eno smer, njihova cena
pa je v tem primeru seve-
da za polovico nižja.
IS
Posvetovanja
o obrti in za obrt
V okviru 28. MOS vrsta posvetovanj, predstavitev, strokovna
svetovanja obrtnikom, športne Igre ter poslovna dneva
AvstrUe In Madžarske
Na sejmišču Celjskega sej-
ma v teh dneh postavljajo še
zadnje montažne dvorane ter
pripravljajo vse potrebno za
postavitev 28. Mednarodnega
obrtnega sejma. Organizatorji
računajo, da bo 10-dnevna se-
jemska prireditev, ki jo bo
v petek, 8. septembra, slovesno
odprl predsednik vlade dr. Ja-
nez Drnovšek, v mesto ob Sa-
vinji privabila okoli 240 tisoč
obiskovalce.
Obiskovalcem in predvsem
razstavljavcem pripravljajo
organizatorji bogat program
sejemskih spremljajočih prire-
ditev. Obiskovalcem bodo na-
menjene predvsem številne
družabne in zabavne priredi-
tve na sejmišču ter v mestu in
okolici, predstavitve posamez-
nih izdelkov in novih proiz-
vodnih programov. Za raz-
stavljavce ter vse slovenske
obrtnike in podjetnike pri-
pravljajo v okviru Obrtne
zbornice Slovenije vse 10 se-
jemskih dni strokovna sveto-
vanja v svoji informacijski pi-
sarni v dvorani A. Sejem bo za
redna srečanja izkoristilo tudi
nekaj sekcij slovenskih obrtni-
kov, obrtniki pa se bodo prva
dva sejemska dneva pomerili
tudi na svojih tradicionalnih
športnih igrah.
V sejemskem programu
strokovnih spremljajočih pri-
reditev velja posebej izposta-
viti tri najpomembnejša sreča-
nja: v ponedeljek, 11. septem-
bra, bo ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti pripravilo
dan pospeševalne mreže za
malo gospodarstvo, dan kas-
neje se bodo v prostorih Celj-
skega sejma sestali člani odbo-
ra za gospodarstvo državnega
zbora, v sredo pa bo v organi-
zaciji Obrtne zborniee Slove-
nije posvetovanje o obrti in
novi šolski zakonodaji.
Svoja poslovna dneva bodo
v okviru 28. MOS imeli av-
strijski in madžarski obrtniki
oziroma podjetniki, sejem so
za čas razširjene seje upravne-
ga odbora združenja za drob-
no gospodarstvo izbrali v Go-
spodarski zbornici Slovenije,
ki bo v Celju predstavila tudi
svoje informacijske storitve.
Precejšnje pozornosti bosta
najbrž deležni tudi predstavi-
tvi oglaševanja v svetovnem
računalniškem omrežju Inter-
net ter bančnih storitev Home-
banking, za obrtnike in po-
djetnike pa bo zanimiva tudi
predstavitev lizinga kot po-
sebne oblike financiranja in
naložb. IVANA STAMEJČIČ
Ob stalnih priznanjih Obrtne
zbornice Slovenije ter mesta
Celja bodo razstavljavcem 28.
MOS letos prvič podelili tudi
priznanja Celjskega sejma.
Omenjena priznanja bodo na-
menjena resnično najodmev-
nejšim razstavljavcem, zato
naj bi se število podeljenih
priznanj gibalo med tri in pet.
Nedelje in prazniki
brez hrupa
Te dni je začela veljati
uredba vlade o hrupu v na-
ravnem in življenjskem oko-
lju, ki med drugim določa
mejne vrednosti ravni hrupa,
ukrepe za zmanjševanje in
preprečevanje čezmernega
hrupa in kazni za vse tiste, ki
določb te uredbe ne bodo
upoštevali.
Uredba kot hrup oprede-
ljuje vsak zvok, ki v narav-
nem ali življenjskem okolju
vzbuja nemir, moti človeka
in škoduje njegovemu zdrav-
ju in počutju ali škodljivo
vpliva na okolje. Okolja so
razvrščena na štiri stopnje
varstva pred hrupom. V prvi,
kjer naj ne bi bilo hrupa, je
naravno območje, namenje-
no turizmu in rekreaciji, ne-
posredna okolica bolnišnic,
zdravilišč in okrevališč ter
območje naravnih parkov.
Druga stopnja varstva pred
hrupom velja za stanovanj-
sko območje, za okolice vrt-
cev in šol ter za zdravstvene
domove, igrišča, javne parke
in javne zelene ali rekreacij-
ske površine. V tretjo stop-
njo varstva sodijo trgovsko-
poslovno-stanovanjska ob-
močja, območja, namenjena
kmetijski dejavnosti ter jav-
na središča. Četrta stopnja
pa velja za območja brez sta-
novanj, namenjena indu-
strijski, obrtni ali drugi po-
dobni proizvodni dejavnosti.
Za občane so še posebej
zanimive določbe tistega čle-
na uredbe, ki pravi, da sta
v drugem, tretjem in četrtem
območju uporaba kosilnic,
škropilnic, žag in drugih na-
prav z motorji na notranje
izgorevanje, vrtalnih in
brusnih strojev, kladiv in
žag ter izvajanje drugih vrt-
nih in hišnih opravil, ki pov-
zročajo v okolju velik hrup,
dovoljena od ponedeljka do
sobote med 8. in 19. uro.
Uporaba omenjenih naprav
je prepovedana tudi na praz-
nik, če je dela prost dan.
Omembe vreden je tudi 20.
člen, ki določa, da je vožnja
vozil na motorni pogon brez
delujočih glušnikov prepo-
vedana.
JI
Najlepša podružnična šola
\trokom iz Sedraža bo v novem šolskem letu bolje
V manj kot letu dni je
rSedražu v laški občini zra-
ila povsem nova zgradba za
podružnično šolo. Čeprav bo
iola brez telovadnice, zgra-
lili bi jo naj do naslednjega
(olskega leta, se bo pouk
novih prostorih pričel 1.
leptembra.
Podružnična osnovna šola
Sedražu, ki jo je v zadnjem
Mskem letu obiskovalo 26
trok, je po nekaj desetletjih
fva nova šolska stavba v la-
pi občini. Objekt, v katerem
dovolj prostora tudi za
Nec in za potrebe krajevne
Npnosti, je v zelo hitrem
Psu zgradilo podjetje Viki-
grad, ki mu bo občina za-
upala tudi gradnjo telovad-
nice. Nova šola bo tako v ce-
loti dokončana šele prihod-
nje leto, saj bo poleg telo-
vadnice, za katero je letos
zmanjkalo denarja, treba
poskrbeti še za zunanjo ure-
ditev. Za sedaj bodo tisti del
stavbe, ki se bo nadaljeval
v telovadnico in je ostal od-
prt, začasno zaščitili, pouk
pa zaradi tega ne bo prav nič
moten. V Sedražu še ne vedo,
ali bo z novim šolskim letom
začel v kraju delati tudi vr-
tec, v katerega naj bi se po
anketnih ugotovitvah vpisa-
lo 25 otrok.
Nova šola v Sedražu je
stala okrog 80 milijonov to-
larjev. Večino denarja je mo-
rala občina zagotoviti iz
lastnih virov, saj je država
od obljubljenih 28,5 milijona
tolarjev doslej poslala le prvi
obrok, ki znaša 9 milijonov.
Nekaj denarja so zbrali tudi
krajani Sedraža sami, saj so
se konec lanskega leta, tudi
zaradi nove šole, odločili za
samoprispevek. Za izgradnjo
telovadnice bo morala obči-
na zbrati še 4 milijone tolar-
jev, precej pa bo stala tudi
notranja oprema.
JI
frelike priprave v Hruševeu
s septembrom bodo začeli v novi šoli
Pred trinajstimi meseci so
Možili temeljni kamen nove
N® v šentjurskem predelu
puševec, 4. septembra pa
No v njej začeli z rednim
Nkom. Tehnični pregled so
'Pravili v prvi polovici av-
Nta, v ponedeljek so se uči-
sestali na uvodni konfe-
toici, v telovadnici pa so se
opravljali na poskusni tre-
domačih košarkarjev.
V.d. ravnatelja hruševske
povne šole, Robert Gajšek
r povedal, da čakajo na
rotiranje šolske kuhinje
rf pohištveno opremo po-
, bne učilnice za pouk fizi-
jjkemije in biologije.
.Javnim natečajem za šol-
H učila so zaključili, pri-
reji teden pa jih že priča-
li0- Tudi plinska kotlov-
El,. i? zgrajena, plinski
"^Ključpk 7.a nrpHpl Hnišpv-
ca pa naj bi dobili pred za-
četkom kurilne sezone. Po-
mične tribune v šolski telo-
vadnici pričakujejo v začet-
ku oktobra. Hruševsko telo-
vadnico bodo v popoldan-
skem času koristili dijaki
šentjurske srednje kmetijske
šole, v njej pa bodo vadili ter
igrali na tekmah tudi košar-
karji domačega Kemoplasta.
V novi šoli bo 388 učencev
ter 25 učiteljev, skupno 31
redno zaposlenih. Poslopje
so gradili za potrebe bodoče
devetletke, ko bo pri pouku
približno 450 otrok, zato bo-
sta dve učilnici do takrat
prazni. Šolski okoliš med
obema šentjurskim šolama
pa so razdelili tako, da ga
razmejuje železniška proga,
z izjemo Grobelnega, od ko-
der bodo obiskovali pouk
v Hruševeu.
Gre za približno 500 mili-
jonov tolarjev vredno nalož-
bo. Slavnostno odprtje nove
šole v Hruševeu pripravljajo
za 1. september, ko pričaku-
jejo slovenskega šolskega
ministra dr. Slavka Gabra.
Slavnosti naj bi se udeležila
tudi sedanji predsednik dr-
žavnega zbora, Jožef Školjč
ter bivši predsednik, Her-
man Rigelnik, ki je pred le-
tom dni položil temeljni
kamen.
BRANE JERANKO
Slovenija kmalu
v CEFTI
V Varšavi je bilo dvod-
nevno ministrsko zaseda-
nje držav članic Cefte
(Srednjeevropski spora-
zum o prosti trgovini), na
katerem je poleg ministrov
za ekonomske odnose s tu-
jino iz Poljske, Češke, Slo-
vaške in Madžarske sode-
loval tudi slovenski mini-
ster za ekonomske odnose
in razvoj Janko Deželak.
Na zasedanju so sklenili,
da se bo Slovenija lahko
pridružila Cefti kot peta
članica. Sporazum o član-
stvu naj bi podpisala 11.
septembra na srečanju
predsednikov vlad držav
članic Cefte v Brnu, s 1.
januarjem 1996 pa naj bi
Slovenija uradno postala
polnopravna članica Sred-
njeevropskega sporazuma
o prosti trgovini. Sedanji
slovenski izvoz v države
članice tega sporazuma
znaša 5 odstotkov vsega
slovenskega izvoza, uvoz iz
teh držav pa predstavlja
7 odstotkov slovenskega
uvoza. Na srečanju v Var-
šavi so tudi sklenili, da bo
od prihodnjega leta vsaka
nova članica morala izpol-
njevati tri osnovne pogoje:
morala bo imeti podpisan
sporazum o pridruženem
članstvu z EU, morala bo
biti članica Svetovne trgo-
vinske organizacije in vse
članice Cefte bodo morale
soglašati z njenim spre-
jemom.
Nov napad
v Parizu
Glavno mesto Francije je
spet v šoku. Za zdaj še nez-
nani storilci so blizu pari-
škega Slavoloka zmage iz-
vedli teroristični napad.
Ob eksploziji doma nareje-
nega eksplozivnega telesa,
ki so ga storilci odvrgli
v koš za smeti, je bilo ra-
njenih 17 ljudi, od tega 11
tujih turistov. To je že dru-
gi teroristični napad v Pa-
rizu v zadnjih treh tednih.
V prejšnjem je življenje iz-
gubilo 7 ljudi, več kot 80 pa
je bilo ranjenih. Policija je
doslej ugotovila, da sta bili
obe eksplozivni telesi nare-
jeni enako, zato meni, da so
oba napada izvedli isti sto-
rilci. Poleg tega sta obe
eksploziji odjeknili popol-
dan, tam, kjer je bilo veliko
ljudi na enem mestu - v pr-
vem primeru na postaji
podzemne železnice, v dru-
gem pa blizu pariških turi-
stičnih znamenitosti. Naj-
več ljudi se nagiba k temu,
da so obakrat napadli al-
žirski skrajneži, ki so Fran-
ciji že pred časom grozili
s pravo vojno, ker podpira
režim v Alžiriji, ki ga želijo
skrajneži vreči z oblasti.
Poleg tega so skrajneži,
pripadniki Oborožene
islamske skupine napove-
dovali, da se bodo Franciji
maščevali, ker so specialne
enote ubile štiri njihove
člane, ki so decembra lani
ugrabili francosko potni-
ško letalo.
Kitajska Izvedla
jedrski poskus
Kitajska je na jedrskem
poligonu Lop Nor v pušča-
vi na zahodu države izved-
la že drugi podzemni jedr-
ski poskus to leto, zaradi
česar so jo obsodile številne
države po vsem svetu. Po-
skus so namreč izvedli le
nekaj dni zatem, ko se je
ves svet spominjal grozot,
ki sta jih za sabo pustili
eksploziji atomskih bomb
nad Hirošimo in Nagasaki-
jem pred 50. leti. Vendar
zadnji poskus za Kitajsko
ni nič nenavadnega, saj je
že 43. od leta 1964, ko se je
Peking odločil, da bo tek-
moval z drugimi jedrskimi
velesilami. Res pa je, da je
Kitajska to storila v precej
neugodnem trenutku, ko
po svetu ostro protestirajo
zaradi francoske napovedi
obnove jedrskih poskusov
na južnem Tihem oceanu.
Francoski predsednik Chi-
rac je ta teden še enkrat
potrdil, da namerava Fran-
cija od septembra letos do
maja prihodnje leto izvesti
osem jedrskih poskusov,
potem pa namerava z njimi
prenehati. Toda kljub temu
se je Nova Zelandija odlo-
čila, da bo Francijo tožila
na mednarodnem razsodiš-
ču v Haagu. V novozeland-
ski prestolnici Wellington
še dodajajo, da naj Franco-
zi opravijo jedrske poskuse
kar doma, če že menijo, da
so res tako nenevarni.
Usoda Drvarja
nejasna
Hrvaški radio je poročal,
da so enote HVO zavzele
Drvar, vendar so bosanski
Srbi to zanikali. Beograj-
ska neodvisna agencija Be-
ta pa je, sklicujoč se na vire
pri bosanskih Srbih poro-
čala, da je srbska obramba
zahodnobosanskega mesta
Drvarja zlomljena, enote
hrvaške vojske pa so v ne-
posredni bližini mesta. Vo-
dja bosanskih Srbov Ka-
radžič je svojim silam uka-
zal, naj z vsemi sredstvi
branijo mesto, radio na Pa-
lah pa je poročal, da so iz
Drvarja že evakuirali del
prebivalstva. Bosanski Sr-
bi so iz vzhodne Hercegovi-
ne napadali širše dubrov-
niško območje. Srbske gra-
nate so poleg gmotne škode
povzročile tudi veliko
gozdnih požarov. Zaradi
pogostejših srbskih napa-
dov na to območje je Hrva-
ška severozahodno od Du-
brovnika zbrala okoli 10 ti-
soč vojakov. Vojake kopiči
tudi ob meji s Črno Goro,
saj se v Zagrebu bojijo, da
bi bosanskim Srbom po-
magale tudi vojaške enote
iz te države. Sicer pa je tu-
di te dni na območju nek-
danje Jugoslavije (Zagreb,
Sarajevo, Beograd) poteka-
la močna ameriška diplo-
matska ofenziva. Začasno
jo je prekinila nesreča na
igmanski cesti proti Sara-
jevu. V njej je življenje iz-
gubil tudi Robert Frasure,
eden od ameriških poga-
jalcev.
Napetost v zalivu
V Jordaniji so se začele
skupne ameriško-jordan-
ske vojaške vaje, imenova-
ne Neskončna mesečina.
Američani so v Perzijski
zaliv in ob obalo z Izraelom
poslali okoli 25 tisoč voja-
kov. V pripravljenosti so
tudi marinci, ki so staci-
onirani v Kuvajtu. V Pen-
tagonu namreč trdijo, da so
Iračani — po prebegu dveh
visokih vojaških predstav-
nikov in zetov diktatorja
Huseina v Aman - začeli
z nenadnimi premiki voj-
ske proti jugu države.
V Bagdadu to vztrajno za-
nikajo. Pravijo, da si ZDA
izmišljajo neutemeljene
zgodbe, da bi utrdile svojo
prisotnost v Zalivu. Tudi
opazovalci Združenih na-
rodov z iraško-kuvajtske
meje poročajo, da niso opa-
zili nobenih premikov ira-
ške vojske. Američani so
tudi sporočili, da bodo že
v nekaj dneh začeli skupne
manevre s kuvajtskimi vo-
jaki, ki so jih sicer načrto-
vali za konec septembra.
it. 34. - 24. avgust 1995
GOSPODARSTVO
4
Delnice Avto Celja so šle za med
V polletju so v podjetju že dosegli 68 odstotkov letošnje načrtovane realizacije
Jutri, v petek, bodo po do-
sedanjih podatkih sodeč
uspešno zaključili še eno
javno prodajo delnic na Celj-
skem in sicer v Avto Celju,
Trgovskem in servisno re-
montnim podjetjem Celje.
Po otvoritveni bilanci zna-
ša vrednost kapitala v tem
podjetju 566.500.000 SIT,
podjetje je oblikovalo rezer-
ve v višini 148.423.000 SIT,
vrednost družbenega kapita-
la tako znaša 418.077.000
SIT. Vrednost kapitala po
ocenjeni vrednosti podjetja,
ki jo je opravil pooblaščeni
cenilec, pa je znašala
566.500.000 SIT. Podjetje je
za potrebe lastninskega pre-
oblikovanja uporabilo vred-
nost družbenega kapitala
v višini 418.077.000 SIT.
Skupna nominalna vrednost
celotne izdaje delnic vseh
oznak znaša 418.077.000
SIT, od tega so javni prodaji
namenili 158.867.000 SIT.
Pri vplačilu z lastninskimi
certifikati državljanov znaša
prodajna cena 1.356 SIT, pri
plačilu v gotovini pa znaša
prodajna cena 2.065 SIT. Po-
samezna fizična in pravna
oseba lahko za gotovinska
denarna sredstva vpiše naj-
več 400 delnic. Vpisno mesto
za vplačila z lastninskimi
certifikati so organizirali na
sedežu podjetja na Ljubljan-
ski 11 v Celju, denarna vpla-
čila pa lahko upravičenci še
do jutri opravijo na vpisnem
mestu v prostorih Komerci-
alne banke Triglav Poslovne
enote Celje v Kosovelovi
ulici.
Vodja javne prodaje v Av-
tu Celje Stane Leskovšek je
v začetku tega tedna pove-
dal, da so v podjetju zelo za-
dovoljni z rezultati javne
prodaje in zanimanjem za
nakup njihovih delnic. Že
konec minulega tedna so
presegli 100 odstotno proda-
jo in zato pričakujejo, da bo-
do do izteka določenega roka
prodali vse delnice, name-
njene javni prodaji. »Takšno
zanimanje za javno prodajo
delnic je rezultat skupnega
dobrega dela vseh 273 zapo-
slenih in kvalitetnega vode-
nja,« dodaja Leskovšek.
»Avto Celje je 47 let staro
podjetje, ki mu zaupajo pro-
dajo in servisiranje svetovne
avtomobilske znamke kot so
Peugeot, Ford, Fiat, Lancia,
Lada in Iveco. Po podatkih
strokovnjakov sodimo po
dobičku na 123. mesto v Slo-
veniji in na 3. mesto po
ustvarjenem dobičku med
celjskimi podjetji. Tudi letos
se lahko pohvalimo z dobri-
mi rezultati, saj smo že sredi
leta dosegli 68 odstotkov na-
črtovane letne realizacije,«
je še povedal Stane Le-
skovšek.
IRENA BAŠA
Vodja javne prodaje v podjetju
Avto Celje Stane Leskovšek:
»Zadovoljni smo z rezultati
javne prodaje delnic in prepri-
čan sem, da bodo zadovoljni
tudi naši delničarji.«
Dravinjski dom ponuja delnice
V	okviru lastninskega preoblikovanja poteka v teh dneh
tudi javna prodaja 16, 7 odstotka družbenega kapitala
podjetja Dravinjski dom iz Slovenskih Konjic.
V	postopku javne prodaje se lastnini 36,17 milijonov
SIT, celotni družbeni kapital podjetja pa je ocenjen na
216,56 milijonov SIT. Delnice so v prodaji za certifikate
po 1250 SIT, za gotovino pa po 1905 SIT. Pri gotovinskih
vplačilih lahko posameznik dobi največ tisoč delnic.
Ostali del družbenega kapitala se po programu lastnin-
skega preoblikovanja lastnini s prenosom na sklade,
interno razdelitvijo in notranjim odkupom.
V	Dravinjskem domu je sicer zaposlenih 213 delavcev,
njihova osnovna dejavnost je trgovanje z živilskimi in
neživilskimi izdelki na debelo in drobno, diskontna pro-
daja blaga ter kooperacijska proizvodnja blaga. Razen
tega opravlja to podjetje še prometne, gostinske, poslovne
in druge storitve ter menjalniške posle.
IB
Preko tisoč razstavljavcev
iz tridesetih držav_
V soboto odpira vrata radgonski kmetijsko živilski sejem
Predsednik Republike
Slovenije Milan Kučan bo
v soboto odprl letošnji triin-
trideseti kmetijsko živilski
sejem v Gornji Radgoni. Na
njem se bo obiskovalcem
predstavilo 1300 razstav-
ljavcev iz trideset držav, se-
jem pa bo odprt do nedelje,
3. septembra.
Na letošnjem sejmu bodo
svoje izdelke predstavljala
podjetja iz vseh osmih naj-
razvitejših evropskih držav
in iz večine preostalih članic
Evropske unije. Za 28. avgu-
sta je obisk na radgonskem
sejmu napovedal tudi komi-
sar Evropske unije za kme-
tijstvo dr. Franz Fischler,
kar po oceni organizatorja,
Pomurskega sejma, dokazuje
vse večjo navezanost sejma
na Evropo.
V času sejma si bodo obi-
skovalci na 20 tisoč kvadrat-
nih metrih pokritih in na 42
tisoč kvadratnih metrih od-
kritih razstavnih površin
lahko ogledovali izdelke
s področja kmetijstva, meha-
nizacije, živilsko predeloval-
ne industrije ter hlevske
opreme. V okviru strokovnih
spremljajočih prireditev pa
se bodo zvrstili posveti o ko-
njereji, kmetijstvu v Evrop-
ski uniji, prašičjereji, nama-
kanju slovenskih polj ter
možnostih za večjo prirejo
govejega mesa. Organizator-
ji zagotavljajo tudi dovolj
parkirnih prostorov, z bolj
oddaljenih parkirišč pa bodo
na sejmišče brezplačno vozi-
li avtobusi.
Gorenje Trgovina
v Gornji Radgoni
Med podjetji s Celjskega
bo v času radgonskega sejma
Gorenje Trgovina organizi-
ralo več zanimivih predsta-
vitev in posvetovanj. Med
drugim bodo v torek, 29. av-
gusta, na sejmišču podpisali
dogovor o sodelovanju med
Gorenje Trgovino, enem naj-
večjih svetovnih proizvajal-
cev kmetijske mehanizacije
nemškim podjetjem Claas
ter SIP Šempeter. Že dan
pred podpisom dogovora bo
na razstavnem prostoru Go-
renje Trgovina Dan tran-
sportne tehnike. Predstavili
bodo viličarje Clark, Deca in
Cargo Master. V sredo, 30.
avgusta, se bodo obiskovalci
lahko podrobneje seznanili
s kmetijsko mehanizacijo
Claas, v četrtek, 31. avgusta,
pa bodo predstavili novo
tehnologijo prehrane živine.
V soboto, 2. septembra, pa
bo na razstavnem prostoru
Gorenje Trgovina še javno
žrebanje nagrad za kupce
traktorjev Zetor. Eden iz-
med kupcev traktorjev Zetor
v letošnjem letu bo prejel za
nagrado slovenski traktor
leta 1994 - traktor Zetor 43
40. Poleg tega bodo izžrebali
še enega izmed kupcev trak-
torjev Zetor na sejmu v Gor-
nji Radgoni, nagrada zanj pa
bo motorno kolo.
IRENA BAŠA
Debetna kartica ii
čeki
SKB banka bo jesei
svojim strankam ponudi]
tako imenovano debetn
kartico, ki naj bi nadorni
stila poslovanje s čeki. D(
betna kartica, pravij
v banki, je instrument pl;
čila s tekočega računa, ru
menjena pa je brezgotovir
skemu poslovanju v domc
vini. S kartico bo mogoj
plačevati v okviru pozitiv
nega oziroma dovoljeneg
negativnega stanja na te
kočem računu. Ta bo obre
menjen takoj, ko bo bank
prejela račun. Kartico b
v začetku lahko dobil 1
vsak vestni imetnik tekoče
ga računa pri SKB, pravil
za izdajo bodo enaka kot z
odobritev limita, komitent
pa bodo za to novost plača
li stroške izdaje kartice. 1
bodo predvidoma znašal
500 tolarjev, kartica pa b .
veljala leto dni.
Cene ne mirujejo
Čeprav nam statistik
vsak mesec postrežejo s po
datki o nizki stopnji infla
cije, se cene izdelkov ni
policah v trgovinah neneb
no povečujejo. Med pre
hrambenimi izdelki so s
v avgustu najbolj podražil
jogurti Ljubljanskih mle
karn in sicer za sedem d(
deset odstotkov.
Ekološko
neoporečni aparat
Vsi hladilno zamrzovaln
aparati, ki prihajajo s teko-
čih trakov Gorenja Gospa
dinjski aparati po 9. avp)
stu, so ekološko povs&\
neoporečni. V vseh tri
programih — hladilniki, za-
mrzovalne skrinje in zami
zovalne omare — namreč 2
izdelavo poliuretanske pe-
ne uporabljajo ciklopenta
kot potisno sredstvo, hladi
vo pa je izobutan ozirom
posebna vrsta fluorogljiko-
vodika. Obenem se v pro-
gramu Hladilno zamrzo-
valni aparati pripravljaj!
na temeljito povečanje pro-
izvodnje. Namesto seda-
njih 860 tisoč nameravaj«
do leta 2000 narediti letni
milijon 200 tisoč aparatov
V Liku Liboje imajo dosti dela
Liko Liboje je ena od srednje velikih delovnih organizacij v žalski občini. Mineva že šestjj
vajseto leto, odkar so v nekdanji Montani, sedanjem Liku v Libojah, napravili prve c*
varnostne ograje.	,
Podjetje se je oblikovalo takrat, ko je bil ukinjen libojski rudnik rjavega premoga. Po tej
začetkih sta danes proizvodnja in montaža varnostnih cestnih ograj posodobljeni tako da izdf
letno 70 tisoč metrov ograje. V programu imajo vse vrste cestnih ograj, mostne ograje in zašcj
mreže. Prelomnica je bila leta 1972, ko se je začela varnostna oprema prvega odseka avto cest*
nas, sedanja gradnja avtocest v Sloveniji pa temu podjetju ponuja zopet mnogo dela. Podjetji
je že olastninilo, in za te čase bi lahko rekli da dobro posluje. Na sliki: Pri montaži cestnih
na avto cesti Razdrto-Divača. T. TAVČAR
Št. 34. - 24. avgust 1995
5
GOSPODARSTVO
Cestno podjetje bo v
Kratkem delniška družba
Zadovoljni z rezultati Javne prodaje — Novo vodstvo_____
I v začetku junija se je upo-
i glavni direktor Cestne-
gapodjetja Celje ing. Andrej
Lmenšek. Za vršilca dolž-
nosti glavnega direktorja je
Lil imenovan dipl. soc. Jože
Umek, ki je bil v tem podjet-
. šestnajst let direktor ka-
drovsko splošnega področja.
[Cestno podjetje Celje je
Lecializirano podjetje za
kteke gradnje, ustanovljeno
Lta 1962. Danes zaposluje
|33 delavcev, ima preko 200
[odobnih strojev in vozil,
L0 najmodernejših asfalt-
ni baz v Evropi, največji
kamnolom v Sloveniji, v ka-
terem proizvede letno pov-
prečno 600 tisoč ton kamni-
tih agregatov in 200 tisoč ton
Asfaltnih mešanic. V svojem
tistemu ima še popolnoma
bamostojno Podjetje za vzdr-
ževanje in varstvo cest ter
Hružbo Varclean za čiščenje
[n čuvanje objektov. Skupno
je v tem sistemu zaposlenih
527 delavcev.
[ Poleg osnovne dejavnosti
testnega podjetja, kot so
gradnja in rekonstrukcija
fcest ter mostov, proizvodnja
bsfaltnih mešanic, kamnitih
[agregatov, kalcijevega klori-
da, priključkov za zimsko
vzdrževanje cest, vzdrževa-
nje gradbene mehanizacije,
storitev gospodarskega sve-
tovanja in finančno računo-
vodskih storitev ima to po-
djetje še nekaj zelo uspešnih
novih programov. To so
predvsem novogradnja in sa-
nacija mostov, računalniško
in drugo izobraževanje ter
specializirano enoto za od-
kup zemljišč na trasi avto-
ceste.
Pred kratkim so v cestnem
podjetju uspešno zaključili
javno prodajo delnic. Jože
Umek ob tem pojasnjuje:
»Smo edino cestno podjetje
v Sloveniji, ki se je lahko
lastninilo po zakonu o last-
ninskem preoblikovanju po-
djetij in sicer zato, ker
opravljamo samo tržno de-
javnost. Z dejavnostjo po-
sebnega družbenega pomena
se pri nas ukvarja Podjetje
za vzdrževanje in varstvo
cest, ki vzdržuje magistral-
ne, regionalne in lokalne ce-
ste. Pri lastninjenju smo se
najprej odločili za interno
razdelitev in notranji odkup.
Ugotovili smo, da smo >pre-
kratki<, saj smo olastninili le
20 odstotkov interne razdeli-
tve in 22 odstotkov notranje-
ga odkupa. Vse ostalo bi šlo
torej v štiriletni odkup, kar
je za naše delavce prevelik
zalogaj. Zato smo se kasneje
odločili za javno prodajo, tej
je bilo namenjenih 50 od-
stotkov družbenega kapitala
in sicer 10 odstotkov za cer-
tifikate in 40 odstotkov za
gotovino. Prodali smo vseh
10 odstotkov za certifikate
in 21 odstotkov za denar.
Z zaposlenimi, bivšimi zapo-
slenimi, družinskimi člani in
poslovni partnerji, ki so nas
kupili, smo lastniki 81 od-
stotkov kapitala, 19 odstot-
kov pa imajo v lasti skladi.«
Jože Umek predvideva, da
bodo v kratkem registrirali
delniško družbo, sprejeli vse
potrebne akte in potrdili
upravo ter nadzorni svet.
IRENA BAŠA
Jože Umek, novi vršilec dolžnosti glavnega direktorja Cestnega
podjetja Celje.
Center Interspar odpira vrata
Slovesno odprtje v torek, 29. avgusta, za kupce od srede, dnevno med 9. In 20. uro
Velenjski Vegrad je na ob-
močju med Mariborsko in Be-
ograjsko cesto v Celju v roku
zgradil drugi Center Interspar
v Sloveniji, namenjen kupcem
celjske, savinjsko-šaleške,
*°zjanske, zasavske, posav-
8*e. koroške in mariborsko-
Podravske regije. Slovesno od-
prtje centra bo v torek, 29. av-
gusta, zvečer, podrobnejše in-
formacije o centru pa bodo
Predstavili na dopoldanski no-
tarski konferenci.
Investicijska vrednost grad-
P®nih del znaša 2,3 milijarde
tolarjev, center pa je gradilo
Približno 300 Vegradovih de-
lavcev. Center je v mešani la-
saj so investitorji podjetja
^Ibet in Euromarkt iz Salz-
burga ter BTC Shoping Center
in PSM Mercator iz Ljubljane.
Največja prodajna površina
v centru, 4.270 m2, pripada tr-
govini Interspar, kupcem pa
bo na voljo še 21 lokalov. Iz
Celja se v Intersparovih pro-
storih predstavljajo podjetja:
Miroteks, Trgovsko podjetje
AŽ, Optika Ščurek, Zlatarstvo
Kragolnik, Banka Celje in Fit
Media. Slednje odpira speci-
alizirano prodajalno za fitnes,
zdravje, šport in rekreacijo Fit
Medico, ki je novost v tovrstni
trgovinski ponudbi v Sloveni-
ji. V prodajalni bosta namreč
kupcem svetovala zdravnik in
medicinska sestra, na 120 m2
prodajnih površin pa bodo na
voljo prodajni programi fitnes
opreme, izdelkov za zdravje,
bio proizvodi, celotna ponud-
ba izdelkov in opreme za ribi-
štvo ter oblačila za šport in
rekreacijo priznanih svetovnih
blagovnih znamk.
Za kupce bo Center Inter-
spar med tednom odprt dnev-
no med 9. in 20. uro, ob sobo-
tah med 8. in 17. uro, ob nede-
ljah pa bo razen v času Med-
narodnega obrtnega sejma
- torej obe nedelji, 10. in 17.
septembra - zaprt.
IS
Foto: EDI MASNEC
Za kupce nakupovalnega centra Interspar je na voljo 620 parkirnih prostorov, pri glavnem vhodu pa so urejena parkirišča za
invalide ter parkirna mesta za kakšnih 80 koles.
Bohorjeva prodaja delnic
y podjetju Bohor-Žaga in furnirnica Šentjur bodo začeli
Javno prodajo delnic 1. septembra, kupiti pa jih bo mogoče do
meseca.
kov 5°djetiu so povedali, da namenjajo javni prodaji 16 odstot-
v družbenega kapitala (za interno razdelitev so uporabili 20
^'otkov kapitala, za notranji odkup pa 24 odstotkov). Glede
^om delnic je direktor Bohorjeve Zage in furnirnice, Anton
katp Povedal- da znaša izhodiščna prodajna cena za certifi-
^Vai 38 tolariev> z nakupom za gotovino pa bo cena delnice
^lorizirana. Za javno prodajo delnic so se odločili zato, ker je
k, ho zaposlenih razmeroma nizko, vrednost družbenega kapi-
Ja Pa velika.	gj
MESARIJA VALAND
zaposli
-TEHNOLOGA
za delo v predelavi mesa v Ločah
■ MESARJE PRODAJALCE
za delo v poslovalnicah: Celje, Žalec, Vele-
nje, Slov.Konjice in Loče
- DEKLETA za delo v Bistroju
Slov.Konjice in Bistroju Loče.
Informacije:
VALAND ALOJZ, 63215 LOČE 46,
tel. 063/ 763-215, 763-919.
Vitanjski delavci
predlagali stečaj
Za najem In nadaljevanje proizvodnje se
zanimajo zasebniki
Vitanjski LIP se je že nekaj
časa dušil v dolgovih, ko pa so
jim zaradi neplačanih računov
pred dnevi izklopili še elektri-
ko, so zaposleni sami predla-
gali stečaj.
Približno 50 zaposlenih je
v podjetju izdelovalo pred-
vsem kosovno pohištvo iz ma-
sivnega lesa, domačemu tržiš-
ču so ga namenili 20 odstot-
kov, preostalih 80 odstotkov je
vitanjski LIP prodal na tuje.
Zadnjih nekaj let so se v po-
djetju otepali s finančnimi
problemi, lansko poslovno leto
so zaključili s 25 milijoni to-
larjev izgube, ob polletju so se
rdeče številke povzpele na 33
milijonov tolarjev. Dolg do do-
baviteljev znaša dodatnih 27
milijonov tolarjev, še dodatnih
29 milijonov tolarjev pa hipo-
tekami kredit v Banki Celje.
Delavci zadnje tri mesece niso
dobili plač, niti regresa in na-
domestil za prevoz na delo,
podjetje tudi ni poravnalo ra-
čuna za električno energijo
v višini 800 tisoč tolarjev, za-
radi česar so jim minuli teden
izklopili električno energijo.
Zato je 46 zaposlenih celjske-
mu sodišču predlagalo spre-
jem sklepa o uvedbi stečaja
v njihovem podjetju.
Predstavnica območnega
svobodnega sindikata Milica
Dabanovič je v začetku tega
tedna povedala, da so delavci
vitanjskega LIP od 16. avgusta
na čakanju ali pa koristijo do-
pust. Stečaj podjetja ocenjuje
kot edino realno možnost, saj
podjetje zaradi svoje zadolže-
nosti ni imelo nobenih možno-
sti za preživetje. Obenem pa
v sindikatu ne razumejo, zakaj
je posebna komisija zavrnila
pred časom ponujeno dokapi-
talizacijo, za katero je bilo za-
interesirano vitanjsko zasebno
podjetje Mikra. Milica Daba-
novič je še povedala, da se za
najem in nadaljevanje lesne
proizvodnje v LIP zanima kar
nekaj zasebnikov, tako da bo
morda kljub stečajnemu po-
stopku dopolnjena lesna pro-
izvodnja tekla bolj ali manj
normalno.
IB
Skokovita gibanja
Indeks Ljubljanske borze
(SBI) je znašal 11. 8. 1995
1.174,32 točke. Po tem datumu
je cel teden padal in dosegel
v petek vrednost 1.147,32 toč-
ke. V ponedeljek se je ponovno
pričel dvigati in je 22. 8. 1995
dosegel nivo 1.175,04 točke.
Posamezni tečaji delnic, ki
tvorijo borzni indeks, pa so se
gibali še precej bolj skokovito
kot indeks sam. Kot ponavadi
je bila najbolj odzivna delnica
Dadasa. Glavna novica, ki so
jo vsi pričakovali in zaradi nje
tudi kupovali ali prodajali Da-
das, je bila, kdaj in po koliko
bo naprodaj nova emisija del-
nic. Vendar iz tega ni bilo nič.
Agencija je zavrnila izdajo
delnic in Dadas d.d. je objavil,
da se bo dokapitaliziral na
drug način. Hkrati je bilo ob-
javljeno, da bo skupščina Da-
dasa d.d. 15. septembra 1995
in ne kot je bilo prvotno sporo-
čeno javnosti. V ponedeljek 14.
8. 1995 ni bilo mogoče kupiti
delnice Dadasa niti po maksi-
malnem tečaju, to po
114.950,000 SIT. V sredo so
borzne hiše kupovale Dadas
tudi po 119.850,00 SIT, 17. 8.
1995 je padla cena na
110.850,00 SIT, v petek so bili
najnižji tečaji sklenjenih po-
slov celo po 107.150,00 SIT za
delnico. Pri trgovanju z delni-
cami Dadasa se ta teden po-
navlja zgodba prejšnjega ted-
na. V ponedeljek je bil tečaj
114.694,00 SIT, v torek je do-
segel najvišje nivoje pri
119.750,00 SIT. Trenutno ka-
že, da Dadas nima ovir, da ne
bi zrastel še višje. Vendar tako
hitro naraščanje vedno prina-
ša s sabo tveganje, saj tečaj, ki
tako hitro narašča, še hitreje
pada. Redna delnica SKB ban-
ke je v zadnjem času ena naj-
bolj živahnih. V primerjavi
z ostalimi delnicami ima tudi
največ možnosti za dolgoročno
naraščanje, če se bo sedanji
trend še nadaljeval. Vendar
tudi pri tej delnici tečaji niha-
jo. V petek smo lahko delnico
SKBR kupili tudi po 32.000,00
SIT, v torek so maksimalni te-
čaji dosegli nivo 34.000,00
SIT.
Izmed vseh delnic na A in
B ko taci j i najbolj izstopa del-
nica Gradbenega podjetja
Grosuplje d.d. Ta delnica je
v zadnjem tednu kar 2 krat
padla za skoraj 10%. Gradbe-
no podjetje Grosuplje je spo-
ročilo, da bo skupščina 12. 9.
1995. Glede delitve dobička
predlagajo, da se nerazporeje-
ni dobiček leta 1993 in 1994
korporacije GPG v višini
159.740,00 tisoč razdeli 50%
za rezerve, 50% pa ostane ne-
razporejenega.
Na OTC trgu izstopa samo
delnica Aldebarana. Promet
z njo je dosegel 9. avgusta
vrednost skoraj 500 mio SIT,
nekaj dni kasneje pa 322 mio
SIT. Velika večina prometa je
bila aplikativna, kar pomeni,
da se je v bistvu transakcija
zaprla mimo trga. Vzrok za te
izredno velike promete bi lah-
ko iskali v napovedani doka-
pitalizaciji poslovnega sistema
Dadas oz. v napovedani pripo-
jitvi, s katerimi bodo delničar-
ji mariborske družbe Aldeba-
ran odločali na redni letni
skupščini 14. septembra 1995.
Vendar pa morebitna pripoji-
tev Aldebarana ne bi nadome-
stila zavrnjenega dokapitali-
zacijskega zahtevka. Združi-
tev dveh družb namreč prav-
noformalno ni dokapitalizaci-
ja. Osnovni kapital Aldebara-
na znaša 1,2 milijarde tolarjev.
Rednih delnic je družba izdala
120.000; prednostnih, ki koti-
rajo na OTC trgu pa je
600.000.
Darja Orožim
it. 34. - 24. avgust 1995
DOGODKI
—>
«
Razkuževalnik še
naprej pred bolnišnico?
V Škotu vasi odločen -ne- krajanov - Ljudje tako polni nezaupanja, da niti argumentom ne prisluhnejo
več — Hočejo usposobitev čistilne naprave
Krajani Škofje vasi so mi-
nulo sredo na večernem zboru
krajanov izrekli odločen >ne<
za začasno obratovanje mobil-
ne dezinfekcijske naprave
ZDA M3 na območju >njihove<
čistilne naprave. Sicer pa je
zbor bolj kot v seznanjanje
z načinom delovanja naprave
in morebitnimi posledicami za
okolje, izzvenel v zahtevo, da
pristojni vendarle poskrbijo za
prenovo in zagon čistilne na-
prave, ki so jo pred leti posta-
vili v Škofji vasi, svojega na-
mena pa nikoli ni upravičila.
In prav demolirani, vandal-
sko uničeni objekti čistilne na-
prave v Škofji vasi, ki pa imajo
to prednost, da je v njih pri-
merna električna napeljava, so
padli v oči posebni komisiji, ki
išče primernejšo lokacijo za
razkuževanje kužnih bolniš-
ničnih odpadkov. Od leta
1992, ko se je v Sloveniji zače-
lo razkuževanje kužnih bol-
nišničnih odpadkov z mobilno
dezinfekcijsko napravo ZDA
M3, le-ta obratuje na bolniš-
ničnem dvorišču. Pristojni pa
kljub temu, da ima naprava za
obratovanje na dvorišču
Splošne bolnišnice Celje vsa
potrebna dovoljenja, iščejo
primernejšo lokacijo kot je ob-
močje tik za glavnim vhodom
v bolnišnico, ob toplotni po-
staji in pod oddelkom otroške
kirurgije.
Strokovnjaki zatrjujejo, da
obratovanje zaprtega sistema
naprave v nobenem primeru ni
škodljivo za okolje, to pa do-
kazujejo tudi v ekološko razvi-
tejši tujini opravljene analize.
Edina neprijetnost, ki jih
obratovanje naprave povzro-
ča, je občasen smrad — pa še to
le v redkih primerih.
Po besedah direktorja Zavo-
da za zdravstveno varstvo Ce-
lje ter vodje projekta Celje
- zdravo mesto dr. Ivana Erže-
na bi bilo območje čistilne na-
prave v Škofji vasi primerna
začasna lokacija za obratova-
nje dezinfektorja vse dotlej, da
se v Bukovžlaku na območju
komunalne deponije zgradi
Center za ravnanje z odpadki.
A odločen >ne< krajanov, ki so
po ponesrečenem poskusu
z gradnjo lokalne čistilne na-
prave polni nezaupanja do ka-
kršnikoli posegov v njihovo
okolje, je po Erženovem mne-
nju zdaj postopek za iskanje
nadomestne začasne lokacije
za obratovanje dezinfektorja
v celoti ustavil.
Namestnica glavne sestre
Splošne bolnišnice Celje Dra-
gica Marenčič je na zboru kra-
janov v Škofji vasi pojasnila,
da sodi celjska bolnišnica med
tiste, ki imajo v državi najbo-
lje urejen sistem zbiranja in
ločevanja odpadkov. Pojasnila
je, da je bolnišničnih odpad-
kov več vrst, tako da nenevar-
ne odpadke neposredno odva-
žajo na komunalno deponijo,
dele teles vozijo v centralni
krematorij v Ljubljano, ravna-
nje z radioaktivnimi odpadki
je pod posebno kontrolo, ke-
mikalije in ostanke zdravil
vračajo proizvajalcem, leta
1990 poplavljena zdravila pa
so še vedno zavarjena v poseb-
nih sodih in shranjena v bol-
nišnici. Kužne odpadke, ki jih
je sorazmerno malo (gre pred-
vsem za sanitetni material, ki
je prišel v stik s telesnimi te-
kočinami — a v to niso zajete
plenice) pa shranjujejo v po-
sebne zaprte kontejnerje ter
jih vsake tri tedne razkužijo
v zaprtem sistemu mobilne de-
zinfekcijske naprave ZDA M3.
Prav nič pa zaenkrat tudi ne
kaže, da se bo že v bližnji pri-
hodnosti usposobila čistilna
naprava v Škofji vasi. Stro-
kovne službe za komunalno
gospodarstvo Mestne občine
Celje sicer načrtujejo usposo-
bitev naprave in njeno tehno-
loško prenovo za potrebe pre-
čiščevanja komunalnih odplak
naselij Vojnik, Arclin, Ljubeč-
na, Škofja vas in delno Trnov-
lje, a to ni stvar, ki bi se jo dalo
opraviti v roku enega tedna ah
meseca. Morda so še najbolj
realne ocene, da bi naprava
lahko začela obratovati okoli
20-letnice svoje izgradnje.
Čistilno napravo v Škofji
vasi so zgradili konec sedem-
desetih let, glavni investitor
ter projektant in izvajalec del
je bilo podjetje Nivo, izgrad-
njo pa so po dostopnih podat-
kih sofinancirali še v Etolu,
Območni vodni skupnosti in
takratni občinski samouprav-
ni interesni skupnosti za ko-
munalo. Prvenstveno je bila
namenjena za čiščenje Etolo-
vih odplak in kasneje komu-
nalnih odplak, vendar so bile
ves čas njenega obratovanja
težave. Naprava odplak ni
ustrezno čistila, pojavljale pa
so se tudi številne mehanske
okvare, tako da so po nekaj
letih naročanja izvedeniških
študij in popravljanja naprave
v Etolu obupali in zgradili svoj
sistem predčiščenja, odplake
pa speljali v celjsko kanaliza-
cijo. Za časa obratovanja či-
stilne naprave je celjska Ko-
munala na tem območju odpr-
la svoj laboratorij in poskrbela
za dežurno ekipo delavcev, ko
so napravo ustavili, pa se je
umaknila tudi Komunala.
Tako so od naprave kar vsi
po vrsti dvignili roke, komu-
nalne odplake pa - namesto da
bi jih prečistila obstoječa či-
stilna naprava — se s tega ob-
močja stekajo neposredno
v reko Hudinjo. Območje či-
stilne naprave pa je ostalo ne-
zavarovano, tako da so v ob-
jekte nekajkrat vlomili, po-
kradena je skoraj celotna
oprema, sami objekti in nape-
ljave v njih pa so skoraj v celo-
ti uničeni.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
V Škofji vasi so zahtevali sklic
zbora krajanov, na katerem bi
predstavniki stroke natančno
pojasnili delovanje mobilne
dezinfekcijske naprave ZDA
M3 in morebitne vplive na
okolje, vendar pa na samem
zboru pojasnilom stroke niso
bili pripravljeni prisluhniti.
Menili so, da je namestitev de-
zinfektorja na območju čistil-
ne naprave nesprejemljiva,
polni nezaupanja pa so odloč-
no vztrajali, naj obratuje tam,
kjer že ima za to ustrezna do-
voljenja.
Če zunanjost objektov čistilne naprave v Škofji vasi še daje dokaj mogočen videz, pa je njena
notranjost povsem drugačna. Izropani prostori so skoraj povsem uničeni in usposobitev čistilne
naprave bo zahtevala veliko denarja.
Varnostnica
proti vratarju
Zaradi nekaterih nepra-
vilno zapisanih podatkov
v članku Varnostnica proti
vratarju, objavljenem 17.
avgusta 1995 v 33. številki
Novega tednika, objavlja-
mo na zahtevo Maksa Si-
kovca, direktorja Vitre
d.o.o., naslednji popravek:
»V članku je bilo objav-
ljeno, da je delavka Marija
Melanšek (dejanska izo-
brazba delavke osnovna
šola) v mesecu marcu pre-
jela bruto 60.173 SIT, iz
plačilne liste pa je razvid-
no, da je bila njena mar-
čevska plača bruto
69.640,30 SIT, izplačilo na
tekoči račun delavke z do-
datki pa je znašalo 60.173.
Iz izplačilnih list, ki so bile
prav tako posredovane, je
razvidno, da delavka - ne
glede na njene trditve — me-
sečno prejema dodatek za
minulo delo.
Iz članka izhaja tudi mo-
ja grožnja po ukinitvi de-
lovnega mesta zadnjega re-
ceptorja, čemur oporekam,
ker je taka odločitev v pri-
stojnosti banke kot mojega
pogodbenega partnerja.
V pogovoru z novinarko
sem izrazil zgolj bojazen
pred tako odločitvijo.«
Rentno varčevanje v Hmezad banki
Prvi ponudili takšno obliko varčevanja, ki se je obnesla nad pričakovanji
Žalska Hmezad banka je prva v Slove-
niji ponudila varčevalcem rentno varče-
vanje. Kaj je pravzaprav rentno varčeva-
nje in kakšne so njegove prednosti, smo
vprašali Darinko Frelih, pomočnico di-
rektorja za poslovanje z občani v Hme-
zad banki.
S pomočjo rentnega varčevanja si
vsakdo, ki načrtuje svojo prihodnost,
lahko zagotovi denar za večje nakupe
v prihodnosti, finančna sredstva za štu-
dij otrok, brezskrbna zrela leta in podob-
no. Ne gre za namensko dolgoročno var-
čevanje, pri katerem po izteku varčeval-
ne dobe privarčevani znesek enostavno
dvignete in potrošite. Po izteku varčeval-
ne dobe se namreč lahko odločite za čas
in način izplačevanja rentne vsote ali pa
privarčevano vsoto dvignete takoj. Če se
odločite za mesečno izplačevanje, vam
ostaja razlika sredstev v banki kot dol-
goročni depozit in zato tudi primerno
obrestovan.
Čas rentnega varčevanja izberete sa-
mi, najkrajša doba varčevanja je pet let,
lahko pa varčujete tudi deset, petnajst
ali dvajset let, vedno z možnostjo podalj-
šanja, tako da najdaljše obdobje varče-
vanja ni omejeno. Obroke plačujete ved-
no eno leto manj kot je določeno v po-
godbi, ker se zadnje leto privarčevani
zneski samo obrestujejo. Na voljo sta dve
obliki rentnega varčevanja in sicer tolar-
sko rentno varčevanje ali tolarsko rentno
varčevanje z devizno klavzulo. Po podpi-
su pogodbe ni več možnosti spreminjanja
oblik varčevanja. Pri zneskih varčevanja
je določena le spodnja meja, medtem ko
zgornja meja ni določena in je odvisna od
izbire posameznika. Zviševanje in zniže-
vanje zneskov je možno tudi v času po-
godbenega roka (s sklepanjem aneksov
k osnovni pogodbi), seveda ob upošteva-
nju minimalnega zneska. Torej, zneski so
lahko le višji od minimalnih. Ob skleni-
tvi pogodbe sami izberete vplačilni dan,
dopusten pa je zamik do pet dni, daljši
zamiki podaljšujejo pogodbeni rok. Zne-
ske lahko vplačujete vsak mesec, vsake
tri mesece, na pol leta, enkrat letno, ima-
te pa tudi možnost plačila v enkratnem
znesku. V zadnjem primeru se vam po-
tem ves čas varčevanja obrestuje celotna
glavnica.
Če se odločite za mesečne pologe, je
najnižji znesek pologa šest tisoč tolarjev
ali 75 mark v tolarski protivrednosti po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan
vplačila. Če se odločite za kvartalne po-
loge, je najnižji znesek pologa osemnajst
tisoč tolarjev ali 225 mark. V primeru
polletnih pologov je najnižji znesek 36
tisoč tolarjev ali 450 mark, če pa boste
varčevali z letnimi pologi, bo ta znašal za
minimalni znesek 72 tisoč tolarjev ali
900 mark. Seveda so navedem zneski
omejeni le navzdol, kar pa pomeni, da so
višje vsote popolnoma poljubne. Obroke
lahko plačujete sami po položnicah, ki
jih prejmete ob sklenitvi pogodbe oziro-
ma vam jih pošljejo hkrati z letnim izpi-
som pologov in obračunom obresti. Za
vplačila s položnicami na Hmezad banki
ali njenih agencijah ne plačate provizije.
Imate pa še drugo možnost plačevanja
- lahko pooblastite banko za vplačevanje
preko trajnika (prenakazilo s tekočega
računa na rentno varčevanje).
Verjetno vas bo zanimalo, kako se vam
vaše varčevanje obrestuje. Obrestne me-
re se v času veljavnosti pogodbe o rent-
nem varčevanju spreminjajo v skladu
z veljavnim cenikom banke in so enake
vsakokratni obrestni meri za dolgoročne
vezane vloge. Obresti banka obračunava
in pripisuje mesečno in vas enkrat letno
z izpiskom o pologih in višini obračuna-
nih obresti tudi obvesti. Glede na to, da
je obrestna mera spremenljiva (trenutno
znaša R410%), na banki poudarjajo vse-
bino desetega člena pogodbe o rentnem
varčevanju, ki pravi, da lahko rentni
varčevalec zahteva prekinitev pogodbe,
če ima banka več kot tri mesece določeno
višino obresti za dolgoročne vezane vloge
za več kot 1% točke nižje, kot večina
bank v regiji. S tem banka zagotavlja
konkurenčne obrestne mere.
V Hmezad banki ocenjujejo, da je za-
nimanje za rentno varčevanje zelo veli-
ko, posebno zdaj, ko so ljudje že osvešče-
ni, da je potrebno poskrbeti za varno
prihodnost, je med drugim povedala Da-
rinka Frelih. Potencialni varčevalci do-
bijo vse potrebne informacije na banki
ali pa po pošti na dom, saj so interesenti
prav iz vse Slovenije. Pogodbo o rentnem
varčevanju pa je prav tako možno skleni-
ti po pošti.
DAMJANA SEME
Vzemimo za primer, da ste sklenili rent-
no pogodbo za petnajst let, torej ste od-
plačevali štirinajst let, in sicer po deset
tisoč tolarjev mesečno. Pri omenjenem
izračunu je upoštevana deset odsotna
letna obrestna mera. Če boste po pretekli
pogodbi privarčevani denar dvignili
v enkratnem znesku, boste prejeli
3.891.750 tolarjev. Če boste želeli, da
vam denar izplačajo v petih letih, boste
mesečno prejemali 81.865 tolarjev. Če se
boste odločili za deset let, boste mesečno
prejemali 50.505 tolarjev, ali pa za pet-
najst let, za kar boste prejemali 40.800
tolarjev. 36.451 tolarjev boste mesečno
prejemali dvajset let, približno dva tisoč
tolarjev manj za odplačilno dobo 25 let,
še dva tisoč manj pa za mesečno izplače-
vanje v tridesetih letih.
Nova ureditev
LJUBLJANA, 20. avg,
sta (Republika) — Začel
veljati nov zakon, ki bo
novo uredil matično ev
denco z vsemi podatki, p,
trebnimi za izvajanje p,
kojninskega in invalidski
ga zavarovanja. Zakc
ureja podatke zavezane*
in uživalcev pravic, ki j
pomembni za priznanje j
odmero pravic. Poleg glai
nih podatkov, obsega zi
kon še podatke o vstop
posameznika v zavarov,
nje, o dolžini trajanja i
spremembah zavarovanj
prehajanju iz enega v dn
go delovno okolje, podati
o plačah, ki so v večini pr
merov temelj za odmei
pokojnine ter še nekatei
druge podatke. Vsi podati
bodo varovani kot uradu
tajnost.
SND je
zaskrbljena
LJUBLJANA, 20. avgi
sta (Dnevnik) - Slovensk
nacionalna desnica je o
prihodu novega vala b«
guncev v Slovenijo globok
zaskrbljena. Od notranjeg
ministrstva zato zahtevi
da javnosti posreduje po
datke o številu prehodo
slovenske meje tistih novil
potencialnih slovenski
državljanov, ki so jo pre
stopili po nedavni hrvašk
zmagi. SND tudi napove
duje, da bo v državne zbori
vztrajno zahtevala vedra
nove podatke, v skrajnen
primeru pa tudi hermeti
no zaporo slovenske ]už
meje.
Novosti na meji
LJUBLJANA, 19. avgi
sta (Republika) - Kot j
sporočilo ministrstvo zi
zunanje zadeve, bodo mo
rali imeti tujci ob vstopi
na ozemlje Republike 6
ške od 1. septembra napre
s seboj najmanj sedem tiso
čeških kron (okoli 38
nemških mark) na odrasl
osebo in 3.500 kron c
otroka do petnajstega let
starosti. Na zahtevo ob
mejnih organov bodo mo
rali tujci ob vstopu v drža
vo to vsoto, ki je lahk
v katerokoli valuti, tud
pokazati, sicer jih bodo če
ški obmejni organi lahki
zavrnili.
Zimske počitnice
LJUBLJANA, 17. avgi
sta (Dnevnik) - Slovensi
turistične agencije so z 1<
tošnjo prodajo poletnih p<
čitnic zelo zadovoljne. Si
mo v Kompasu se je v pr
merjavi z lani promet p<
večal za četrtino. ČeprJ
poletja še ni konec, I
v vseh agencijah že razm
šljajo o zimskih počitnical
Kompas Holidays je kak
log Zima že predstavi
v prvih dneh septembra n
bi podobne predstavil
pripravile tudi druge več
agencije, do konca septefl
bra pa naj bi bilo že p<
vsem jasno, kje in po če
bodo Slovenci preživlja
zimo. Cene v Kompasovei
zimskem katalogu so za ti
jino v povprečju za pet o<
stotkov višje od lanskih, i
zadnjič pa so, pravi;
v agenciji, objavljene v t»
jih valutah. Poslej bodo ni
mreč vse cene v tolarjih, s
tudi naš denar postaja koi
vertibilen.
Št. 34. - 24. avgust 1995
7
VROČA TEMA
Stari grad
je sramota
knežjega mesta
turistično društvo Celie čaka na odločitev sodišča - Bo Celje prevzelo skrb
lg pred desetletji drugo turistično najbolje obiskano točko v Sloveniji?
i Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je
iil celjski Stari grad druga turistično najbolje obi-
lna točka v Sloveniji. Množice obiskovalcev so
spolnjevali osnovnošolci, ki so ob ogledu grajskih
i oslopij s Friderikovim stolpom spoznavali tudi
godovino in nekdanji pomen mesta ob Savinji, pred
ovratkom domov pa so obiskali še prenekatero
i testno kulturno ustanovo, polizali sladoled in kupi-
spominek. Mesto je tako z majhnimi kot velikimi
biskovalci živelo, svojega turističnega bisera — kar
i Itari grad nedvomno še vedno je — pa se mu ni bilo
jeba sramovati.
A bolj ko se je Celje levilo v knežje mesto, bolj je
sihala njegova skrb za Stari grad, brez katerega
testu ob Savinji tudi knežji sloves ne bi pripadal,
lati časi Turistično olepševalnega društva Celje, ki
i kot eno najmočnejših v mestu in občini bdelo nad
tarim gradom, so počasi temneli, peščica zagnan-
ev pa skrbi za grad ni več zmogla. Občinska politi-
a in gospodarstvo sta takrat stala ob strani. Niko-
i	ar ni posebej skrbelo, da se število obiskovalcev
! tarega gradu vse bolj manjša, da se povečuje obseg
j-ajskih ruševin, življenje za kamnitimi stenami nad
nestom pa vse bolj slabi.
In žal tudi nikomur ni padlo na pamet, da Celjani
topamo v čase, ko se moramo Starega gradu nad
jestom in predvsem našega odnosa do kamnite pri-
:e preteklosti zgolj in predvsem sramovati. V čase,
to je ogled Starega gradu mogoč ali pa tudi ne, ko so
rrata Friderikovega stolpa odprta ali pa ne, ko na
prajski terasi lahko spijete osvežilno pijačo ali pa ne.
h nenazadnje, v čase, ko teče dolgotrajna pravda za
prekinitev najemne pogodbe, ki je bila sklenjena
inamenom, da grad oživi, a pod njeno pezo le še bolj
mm v osamo in pozabo.
Jfaiski kompleks oddan v najem
Usodo celjskega Starega gradu še vedno najbolj
»zorno spremljajo v Turističnem društvu Celje.
)anica Doberšek, ki delo društva vodi zadnji dve
eti in pol ocenjuje, da ima grad prihodnost le, če se
a njegovo oživitev pripravi celovit projekt. Tega pa
ie bodo zmogli turistični delavci sami, vodilno skrb
n finančno podporo bo morala primakniti Mestna
ibčina Celje.
Kronologija umiranja celjskega Starega gradu je,
ie se omejimo zgolj na zadnjih pet let, preprosta.
'Turistično društvo Celje skrbi za Stari grad očitno
ii	več zmoglo, zato je v želji, da spet oživi turistično
zredno zanimivo točko, leta 1990 sklenilo najemno
»ogodbo s podjetjem Stari grad d.o.o. Najemniki so
lobili v upravljanje celoten grajski kompleks, sami
>a so se obvezali, da za 1.500 DEM mesečne najem-
une poskrbijo za pestro gostinsko ponudbo ter or-
[anizacijo prireditev, ki bi na Stari grad postopoma
Pet pripeljale več obiskovalcev. Najemna pogodba
e bila sklenjena za nedoločen čas, najemnikom je
'riznavala mesečno po tisoč DEM poravnave za
astne naložbe, v blagajno turističnega društva pa
laj bi se stekalo po 500 DEM,« pojasnjuje Dobrško-
va, ki opozarja, da je bila najemna pogodba vendarle
'remalo dorečena. A za najemnike obvezujoča vsaj
' tem smislu, da obiskovalci Starega gradu ne bi
^puščali lačni in žejni, občasno pa bi znotraj graj-
«ega obzidja poskrbeli še za kulturne in zabavne
Ureditve.
Prekinitev pogodbe je Sizifovo delo
Dobrškova pravi, da določila najemne pogodbe
s podjetjem Stari grad d.o.o. nikoli niso bila v celoti
izpolnjena.
V	gradu so sicer uredili sodobno kuhinjo in nekaj
časa gostom ob pijači ponujali tudi jedilni list, ven-
dar je ta ob razprtijah med tremi najemniki kmalu
izginil z miz. Eden od njih se je namreč odrekel
slovesu novodobnih graščakov, s seboj pa odpeljal
tudi kuhinjsko opremo, tako da v grajskih prostorih
zdaj obratuje le še bistro. Tudi blagajna Turistične-
ga društva Celje, kamor se je prva leta še stekalo po
500 DEM mesečne najemnine, je zadnji dve leti
ostala brez tega prihodka. O organizaciji kulturnih
in zabavnih prireditev — razen seveda dveh gledali-
ških postavitev SLG Celje - pa lahko obiskovalci le
sanjajo.
V	Turističnem društvu Celje so še v prejšnjem
mandatu skušali skupaj z županom Antonom Roj-
cem z najemnikoma doseči dogovor o prekinitvi po-
godbe. Dobrškova pravi, da so bili v občini priprav-
ljeni podjetju Stari grad d.o.o. izplačati odškodnino
za prekinitev pogodbe in jim povrniti vložen denar.
»Do dogovora nikoli ni prišlo, saj se najemnika z na-
mi preprosto nista hotela pogovarjati. Za prvi sesta-
nek smo se dogovorili v občinski stavbi, na drugega
smo mi šli na grad, pa nikoli nismo imeli sogovorni-
kov,« pojasnjuje Dobrškova odločitev, da je Turi-
stično društvo Celje predalo vso zadevo sodnim
mlinom.
Tožba in pritožba
Interese Turističnega društva Celje v sporu z na-
jemnikoma Starega gradu zastopa odvetnik Marjan
Feguš, prvostopenjsko sodišče pa je pred časom že
odločilo v njihov prid. A kaj, ko se je podjetje Stari
grad d.o.o. na razsodbo pritožilo, sodni mlini pa
meljejo počasi.
Dobrškova pravi, da so zaradi nedokončanega
sodnega postopka padli v vodo tudi obetavni lanski
poskusi oživljanja turistične podobe Starega gradu.
»Po gledališki uprizoritvi na Starem gradu smo
v društvu dobili ponudbi dveh priznanih gostincev,
da skupaj postavimo na noge gostinsko in priredi-
tveno dejavnost, a kaj, ko smo lahko odgovorili le to,
da je najprej treba poskrbeti za prekinitev obstoječe
najemne pogodbe,« pojasnjuje Dobrškova težko in
počasno pot urejanja odnosov z najemniki Starega
gradu.
V tem času pa Stari grad nad Celjem propada in
naključnim obiskovalcem kaže kaj klavrno in zane-
marjeno podobo. »V tem času je bil postavljen prire-
ditveni oder, za najosnovnejšo ureditev pa bi morali
zgraditi vsaj še tovorno žičnico za potrebe gostin-
stva,« je prepričana Dobrškova, ki razume občinske
komunalce, da ob vsesplošnem pomanjkanju denar-
ja ne vzdržujejo grajske okolice. »Redno vzdrževanje
ter urejanje Pelikanove poti, ki vodi na Stari grad, bi
celjski proračun veljala precej denarja, po najemni
pogodbi, ki je nihče ne spoštuje, pa morajo za graj-
sko okolico skrbeti najemniki,« komentira zapušče-
nost in zanemarjenost Starega gradu Dobrškova.
Bo Celje poskrbelo za Stari grad?
Res, da sodni mlini meljejo počasi, a enkrat bo
tudi spor glede najemne pogodbe s podjetjem Stari
grad d.o.o. rešen. Je Celje pripravljeno vsaj takrat
prevzeti skrb za svoj knežji grad?
Predsednica Turističnega društva Celje Danica
Doberšek je prepričana, da bo grad sčasoma oživel
le, če bo turistična ponudba v njem slonela na pre-
tehtanem, celovitem projektu. Za pripravo le-tega
mora vsekakor poskrbeti občina, je prepričan tudi
župan Jože Zimšek, ki za jesen napoveduje prve
korake v to smer.
Časi, ko bo celjski Stari grad spet prepoln obisko-
valcev, pa so po zdajšnjem dogajanju sodeč, še vedno
zelo odmaknjena prihodnost.
1	IVANA STAMEJČIČ
Foto: SHERPA
Če je bilo za razsvetljavo pred časom poskrbljeno,
zdaj človeka >sirese< ob pogledu na nezaščiiene elek-
trične omarice.
Izza grajskega obzidja se obiskovalcu še vedno po-
nuja pogled na panoramo mesta ob Savinji, žal pa na
Starem gradu ne manjka tudi takšnih in podobnih
>razgledov.<
L?Sfeča, da Stari grad ne obišče več ljudi, saj bi potem polomljenim smetnjakom
i tajskem obzidju delali družbo še kupi smeti.
Lesene klopce so na Starem gradu preteklost, sedanjost pa žal polomljeni kosi
lesa, ki zaenkrat še vidno štrlijo iz nepokošenega travišča.
Kako do
sprememb?
LJUBLJANA, 18. avgu-
sta (Večer) - Avtorji držav-
ljanske pobude, da bi spre-
menili zakon o denaciona-
lizaciji tako, da denaciona-
lizacijski zavezanci ne bi
trpeli škode zaradi vrača-
nja nacionaliziranega pre-
moženja v naravi, opozar-
jajo, da se problemi, zaradi
katerih je do pobude prišlo,
še stopnjujejo. Predvsem
gre za gospodarsko škodo
pri denacionalizacijskih
zavezancih, ki nastaja za-
radi krčenja tehnoloških
procesov in poslovanja.
Zato pričakujejo, da bo dr-
žavni svet v jeseni podprl
njihovo pobudo za razpis
referenduma o spremem-
bah zakona.
Kritično leto
LJUBLJANA, 16. avgu-
sta (Delo) — Po javnofinanč-
nih napovedih do konca ti-
sočletja, naj bi bilo leto
1998 kritično za slovensko
gospodarstvo. Takrat naj
bi izvedli reformo pokoj-
ninskega sistema, skupni
javnofinančni primanjkljaj
naj bi znašal 16 milijard
tolarjev, neto zadolževanje
države pa okrog 19,5 mili-
jarde tolarjev. Ze leto poz-
neje naj bi se razmere ob-
čutno izboljšale, saj naj bi
ustvarili minimalni javno-
finančni presežek, neto za-
dolževanje države pa naj bi
se zmanjšalo na dobri dve
milijardi tolarjev. Ministr-
stva za finance tudi napo-
veduje, da naj bi zaradi
predvidene pokojninske
reforme leta 1998 pokoj-
ninsko in invalidsko zava-
rovanje imelo celo za okrog
štiri milijarde tolarjev pre-
sežka.
Gros svari
LJUBLJANA, 16. avgu-
sta (STA) - Predsednik Li-
beralne demokracije Vito-
mir Gros je izjavil, da bo
črno-rdeča koalicija z veli-
kimi korporacijami in vele-
kapitalom izpeljala prehod
in lastninjenje slovenskega
gospodarstva, kar je zelo
podobno začetkom fašizma
in nacizma. Po Grosovem
mnenju hoče oblast med
poletnim časom številne
pomembne stvari izpeljati
neopazno. Vladajoča koali-
cija hoče znova še bolj ob-
davčiti navadne ljudi, male
podjetnike, kmete in obrt-
nike, pri tem pa odpušča
velikim podjetjem in druž-
bam, ki se trenutno priva-
tizirajo.
Nižje plače
LJUBLJANA, 16. avgu-
sta (Večer) — V državnem
zavodu za statistiko so
izračunali, da so se junijske
bruto plače v primerjavi
z majskimi znižale za 0,7
odstotka, v primerjavi
s povprečjem leta 1994 pa
so se povečale za 16,9 od-
stotka. Povprečna mesečna
neto plača na zaposlenega
v Sloveniji je bila junija
70.416 tolarjev. V gospo-
darstvu so v povprečju za-
služili 66.538 tolarjev,
v negospodarstvu pa
82.297 tolarjev. Junijske
neto plače so se v primerja-
vi z majskimi zmanjšale za
0,8 odstotka.
it. 34. - 24. avgust 1995
TEMA TEDNA
Drago
nakupovanje
učbenikov
Do 40 tisoč tolarjev za osnovnošolca
Bliža se začetek novega
šolskega leta, z njim pa tudi
drago, zamudno in pogosto
neprijetno nakupovanje uč-
benikov. Ministrstvo za šol-
stvo je predpisalo obvezne in
neobvezne učbenike, nadzo-
ruje pa tudi njihove prodaj-
ne cene. Določilo je tudi, ka-
teri učbeniki so letos veljav-
ni in do katerega leta bodo
v uporabi. Staršem zato pri-
poročajo, naj se pozanimajo,
kateri učbeniki bodo letos
novi, katere se splača kupiti
morda tudi zaradi mlajših
otrok, katere pa si je bolje
izposoditi, saj jih bodo kma-
lu nadomestili novi.
V knjigarnah pravijo, da je
povpraševanje po učbenikih
veliko navkljub njihovim vi-
sokim cenam. Komplet uč-
benikov in delovnih zvezkov
za prvi razred osnovne šole
stane od 8 do 9 tisoč tolarjev,
skupaj z ostalimi šolskimi
potrebščinami za prvošolca
pa so cene precej višje. Pri-
bližno enak izdatek čaka
starše vseh razredov nižje
stopnje, od petega razreda
naprej pa so cene še višje. Za
ta razred stane komplet uč-
benikov približno 16 tisoč
tolarjev, za šesti in osmi ra-
zred pa že 20 tisoč tolarjev.
Najvišje so cene kompletov
za sedmi razred, ki se giblje-
jo okoli 25 tisočakov. Če pa
dodamo še stroške za vse
ostalo, kar še mora biti v šol-
ski torbi, pa se stroški dvig-
nejo kar hitro na 40 tisoč to-
larjev ah celo več.
Tudi letos pa še niso izšli
vsi učbeniki. Za prvi razred
osnovne šole manjka učbe-
nik za matematiko, za sedmi
razred manjkajo učbenik
zemljepisa, učbenik in de-
lovni zvezek za zgodovino
ter učbenik angleščine, za
osmi razred pa še ni učbeni-
kov za matematiko, zemlje-
pis in likovno vzgojo. Vsi ti
učbeniki naj bi na police
knjigarn prišli še pred začet-
kom septembra. Konec okto-
bra pa naj bi izšli učbenik
spoznavanja družbe za peti
razred ter delovna zvezka iz
istega predmeta za četrti in
peti razred. Delovni zvezek
za zgodovino šestega razreda
pa letos menda sploh ne bo
izšel. Ostalih učbenikov je
po besedah prodajalcev
v knjigarnah dovolj, kajti
stalno prihajajo nove po-
šiljke.
Kako olajšati
nakupovanie?
Neprijetnostim poletnega
nakupovanja šolskih po-
trebščin so se najlažje izog-
nili tisti starši, ki so učbeni-
ke naročili že konec junija in
bodo kmalu prejeli naročene
pakete. Taka naročila je
sprejemala tudi trgovina
Zegn, ki jo v prostorih II. os-
novne šole Celje vodita za-
konca Gorečan in bi si jo bilo
morda dobro zapomniti za
naslednje šolsko leto. »Letos
smo že drugo leto pripravili
pakete za osnovnošolce,« je
povedal Josip Gorečan, sicer
tudi predsednik sveta star-
šev in nekdanji predsednik
Zveze prijateljev mladine
Slovenije. »Staršem smo po-
nudili sezname obveznih uč-
benikov, pa tudi neobveznih
in vseh potrebščin, ki jih bo
učenec določenega razreda
potreboval. Starši so nato iz-
polnili naročilnico in mi zdaj
za vsakega posebej priprav-
ljamo paket z izbranimi po-
trebščinami. Na tak način
želimo staršem olajšati na-
kupovanje šolskih potrebš-
čin ter jim ponuditi tisto, kar
učenec res potrebuje.« Po-
sebnost te trgovine je, da sta
lastnika sezname šolskih po-
trebščin pripravila v sodelo-
vanju s komisijo pedagogov.
Josip Gorečan si, kakor
pravi, že dvajset let prizade-
va za otrokom prijaznejšo
šolo. »Rad bi sklical vse
predsednike svetov staršev
celjske regije, da bi proble-
me, ki nastajajo glede učbe-
nikov, skupaj reševali. Sku-
paj bi se lahko dogovorih za
uvedbo določenih standar-
dov za učbenike, ministrstvu
za šolstvo pa bi lahko dali
marsikak koristen napotek
za še prijaznejše šole.« Po
njegovem mnenju bi se mo-
rala poenotiti velikost učbe-
nikov, vezava bi morala biti
vzdržljivejša, zvezki pa lažji.
Izposoja je cenejša
Starši, ki si visokih izdat-
kov za učbenike ne morejo
privoščiti, pa se lahko odlo-
čijo za izposojo učbenikov.
Učenci osnovnih šol si lahko
učbenike izposodijo na šolah
ter zanje plačajo le obrabni-
no oziroma akontacijo. To je
Ministrstvo za šolstvo dolo-
čilo na eno tretjino prodaj-
nih cen učbenikov. Učenci si
lahko komplet učbenikov za
prvi razred sposodijo že za
400 tolarjev, za osmi razred
pa znaša izposojevalnina od
5800 do 8000 tolarjev.
V kompletih so tudi učbeni-
ki, ki so letos na novo izšli,
delovne zvezke pa si morajo
učenci seveda kupiti sami.
Na osnovnih šolah pravijo,
da se večina staršev odloči za
izposojo učbenikov. Izjeme
so večinoma starši, ki ino
več otrok, ki bodo lahko
v kasnejših letih uporabi
letos kupljene učbenike.
Pred večjo dilemo pa so
jaki srednjih šol, ki si uč
nikov ne morejo izposoc
zaradi mature pa tudi m
kdo proda rabljene učbe
ke. Kljub temu pa je rablj
učbenike tako za osno*
kot tudi za srednjo šolo i
goče kupiti v prodajalni ]
na Hudinji. Na zalogi im
učbenike za vse razrede,
ne pa so do 50 odstotkov r
je kot v knjigarnah. Rablji
učbenike za prvi letnik Gi
nazije Celje lahko v Lei 1
pite že za 18 tisoč tolarje
Poleg tega velja pogled
tudi v knjižnice, starinarn
in male oglase. Pri tako vi
kih cenah šolskih potrebš
ne bo nobena iznajdljiv
odveč.
NATAŠA VE1
BOJANA JANČ
Foto: SHERi
Življenje je lahko tudi lepo
V Celju je prva skupina končala program usposabljanja za življenjsko uspešnost _
»Tisti, ki se hočejo nekaj naučiti,
niso nikoli brezposelni, smo si rekli
tudi mi, mladi brezposelni ljudje, ki
se že nekaj tednov družimo v skupi-
ni in se učimo življenjske uspešnosti.
Učimo se marsičesa, predvsem pa
skupno premagujemo strah pred
prihodnostjo, oblikujemo svojo sa-
mopodobo in postajamo bolj samo-
stojni in samozavestni.« Tako je
v vabilu za obisk zapisalo dvanajst
fantov in deklet, ki so pred natanko
enim tednom končali poseben pro-
gram usposabljanja, ki ga v svetu že
vrsto let, pri nas pa v zadnjem deset-
letju, imenujejo usposabljanje za
življenjsko uspešnost. Program so
razvili zlasti v Angliji, kjer so ugoto-
vili, da je med prebivalstvom izred-
no veliko funkcionalno nepismenih,
to je takšnih, ki sicer imajo izobraz-
bo, v vsakdanjem življenju pa se
preprosto ne znajdejo.
Program usposabljanja za živ-
ljenjsko uspešnost, v primerjavi
z zaihodno izkušnjo nekoliko druga-
čen, je že nekaj let uveljavljen tudi
pri nas, le na Celjskem ga poznamo
bolj slabo, saj je po neuspelem po-
skusu pred dvema letoma šele letos
ponovno zaživel. Program vodita
Zveza slovenskih Ljudskih univerz
in Andragoški center, pod okriljem
katerega so se za delo s funkcional-
no nepismenimi usposobile že tri ge-
neracije učiteljev — mentorjev. V Ce-
lju imajo licenco, ki jo je mogoče
dobiti šele po obsežnih predavanjih
in strogih preverjanjih znanja, trije
osnovnošolski učitelji: Marija Le-
skovšek, Zarja Lednik in Rajko Dju-
darič. Letos so skupaj vodili 120 ur-
ni program, ki se je v prostorih
Ljudske univerze pričel 3. julija.
Poštevanka in
življenjepis
Skupina dvanajstih nezaposlenih
fantov in deklet, ki se je to poletje
učila, kako v življenju postati uspeš-
nejši, je bila dokaj raznolika. Stari
od 20 do 25 let, iz različnih krajev
celjske regije, s končano ah nedo-
končano osnovno šolo, brez poklica,
a z velikim nezaupanjem v lastno
prihodnost. V začetku jih je bilo pet-
najst, program pa jih je redno, le
z redkimi, a upravičenimi izostanki,
končalo dvanajst. »Skupina je bila
zelo uspešna in moram priznati, da
sem na začetku pričakoval veliko
manj,« je zadnje dni pouka v šoli,
kjer ni bilo ocen, kjer so se šolski
predmeti prepletali v prijetnih, prav
nič zoprnih in življenjsko koristnih
sklopih, povedal mentor Rajko Dju-
darič. Program je bil sestavljen iz
več sklopov, od začetnega motivira-
nja udeležencev za funkcionalno pi-
smenost, učenja, kako se obnašati
v različnih družbenih okoliščinah,
razumevanja in oblikovanja ustnih
in pisnih sporočil, do pogovorov
o družini, odnosih v družbi in o tem,
kako začrtati svojo življenjsko pot
in cilje. Praktični del programa je
bil še bolj pester. Skupina si je ogle-
dale številne celjske kulturne zna-
menitosti, se na izletu učila življenja
v naravi in na pikniku družabnosti,
se pogovarjala o čestokrat slabih iz-
kušnjah s starši. S pomočjo računal-
niških igric so se zopet naučili raču-
nanja, učili so se, kako napisati
prošnjo za zaposlitev, življenjepis,
pritožbo, naučili so se tudi, kako
premagati še en del življenjskega, za
mnoge druge nepomembnega vsak-
dana — kako izpolniti poštne, bančne
in druge obrazce. Vsa ta, na videz
zelo različna vsebina programa je
bila podrejena enemu samemu in
najbolj poglavitnemu cilju - pripra-
viti nezaposlene in težko zaposljive
mlade ljudi, da začno drugače raz-
mišljati o svoji prihodnosti.
Drugačne metode, večji uspehi »Ni
mi žal, da sem svoje počitnice preži-
vel med temi mladimi ljudmi,« zatr-
juje Rajko Djudarič. »Kljub kratke-
mu obdobju, ki smo ga preživeli
skupaj, so se v skupini zelo navezali
drug na drugega in name, veliko so
se naučili, saj smo se pri pouku izo-
gibali vsemu, kar >diši< po šoli. Prav
vsi udeleženci programa so imeli
izredno velik odpor do šole, kar je
gotovo posledica njihovih slabih iz-
kušenj. Zato smo med načine, kako
lažje priti do znanja, vključili tudi
glasbo, filme, video, izlete in pred-
vsem veliko pogovorov. Na začel
je bila skupina precej zaprta, pot
pa se je med nami spletla močna
zaupanja. Hitro sem ugotovil,
imajo vsi zelo veliko problemov
da predvsem potrebujejo nekoga
se hoče z njimi pogovarjati in
poslušati. Pri tem pa sploh niso i
tevni, saj rabijo le nekoliko razui
vanja za njihove težave, od kat<
smo marsikatero rešili že s spros
nim in odkritim pogovorom.« Ra
Djudarič še dodaja, da je izkusi
ki si jo pridobil z delom v skup
zelo velika in dragocena. »Skup
me je prisilila,« pravi, »da sem z
drugače razmišljati tudi o redni i
V sistemu mora biti nekaj hudo
robe, če toliko mladih šolo sovraž
moramo napake iz preteklosti
neje na drugačne načine popravi/
Zato menim, da bi se s takšnim n
nom učenja, kot ga imamo tu
moral seznaniti sleherni učitelj.«
Program usposabljanja za :
ljenjsko uspešnost, ki v svoji osnC
zamisli ni namenjen le nezapoi
nim, ampak vsem, ki se težko zfl
dejo v življenjskem vsakdanu, je
kaj drag. Pri nas ga finančno po<
ra ministrstvo za šolstvo, udeleže
pa izbirajo v enotah Zavoda za
poslovanje. Usmerjajo se p red v
med mlade od 15 do 26 let, b
osnovnega poklica in zato težje!
posljive, pri katerih želijo pono<
vzbuditi željo po izobraževali
Čimveč udeležencev programa 1
bi namreč nadaljevalo izobra
nje v tako imenovanih USO pro§
mih, kjer se lahko izučijo za poifl'
ni poklic. Glede na to, da je b
poletna skupina zelo uspešna, kar
potrdili tudi strokovnjaki Andraf
škega centra, pripravljajo v zav°
za zaposlovanje še eno skupino, W
bo v prostorih Ljudske univ*1
zbrala že konec septembra. ,
JANJA INTI$
Foto: SHEfl1
Med mentorjem Rajkom Djudaričem in skupino se je spletla močna nit zaupanja.
Št. 34. - 24. avgust 1995
9
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šmartinsko jezero za turiste
po ocenah investitorjev bo ladja nared spomladi - Z gradnjo pomola hitijo, saj želijo splovltev ladje v septembru - Zaradi
hitrega Izpusta vode pomor zaščitenih školjk	___
Od začetka poletja se po Ce-
liu govori o gradnji ladje, ki
® : bi že kmalu prevažala turi-
te po Šmartinskem jezeru. Pi-
k0 na i tem govoricam je pred
časom postavil kar sam župan
jože Zimšek z napovedjo, da
bo splovitev ladje v času letoš-
n;ega Mednarodnega obrtnega
sejma sredi septembra. Hkrati
naj bi tako proslavili tudi 25-
jetnico jezera. In če bi v Celju
1 jesnično želeli ujeti ta rok, se
z gradnjo pomola za privez la-
(dje hudo mudi, zato so delavci
j Nivoja sredi prejšnjega tedna
•	zavihali rokave in začeli z deli.
{ Predpogoj je bil seveda iz-
| pust vode in znižanje jezerske
i gladine za kakšen meter. V na-
i glici, s katero so se lotili dela,
f So v Nivoju očitno le malce
i prehitevali, saj so nas v ured-
I ništvu okoliški kmetje in ribiči
i, že v četrtek opozarjali, da na
4 jezerskem obrežju ostajajo
) umirajoče školjke.
Bo Šmartinsko
: jezero le zanimivo
za turiste?
| V celjski občini so pred
*	kakšnima dvema letoma spet
' načrtneje začeli razmišljati
" o razvoju turizma ob Šmartin-
skem jezeru. Umetno jezero, ki
< so ga natančno pred 25 leti
gradili predvsem za zaščito
i Celja pred poplavami, je na-
!mreč turistično vabljivo, a gle-
de na obstoječo infrastrukturo
ter dodatno ponudbo za obi-
skovalce še skoraj povsem ne-
izkoriščeno.
Pravega projekta turistične-
ga razvoja tega območja v Ce-
, lju ni, zato je vzpodbudno že
i^jstvo, da se je pred časom
oblikovala posebna komisija,
ki naj bi pripravila predlog za
oživljanje turizma ob jezeru.
Dejstvo namreč je, da pred-
vsem poleti ljudje Šmartinsko
jezero le »odkrijejo,< se v njem
- kljub temu, da ni urejenega
kopališča - kopajo, v okolici pa
pripravljajo piknike in zadnje
čase vse pogosteje tudi divje
kampirajo.
Na jezerskem obrežju so
pravzaprav le tri, štiri točke,
kjer so na prihod turistov pri-
pravljeni. V Ločah zasebnika
Rado in Boštjan Muzelj izpo-
sojata vodna kolesa in čolne
ter oddajata piknik prostore,
pred časom je pri pregradi na-
jemnica gostišča Jezero Zvon-
ka Blatnik popestrila gostin-
sko ponudbo, ribiška koča na
polotoku Brezova je ob zbira-
lišču ribičev priljubljena izlet-
niška točka tudi za naključne
obiskovalce, v njeni neposred-
ni bližini pa je zasebnik Simon
Agič uredil rekreacijski konje-
niški center s pestro gostinsko
in dodatno ponudbo. Ribiči so
pred časom ob jezeru namesti-
li 200-litrske sode za odpadke,
zdaj pa je kar samoumevno
postala njihova naloga tudi
redno praznjenje in odvažanje
odpadkov.
Pa vendarle - nastajajoča tu-
ristična podoba Šmartinskega
jezera bi morala temeljiti še na
čem drugem, ne le na obstoje-
čih znanilkah turističnega
prebujanja.
Ladja kot dobrodošel
izziv
Eden od lastnikov nastaja-
joče ladje za Šmartinsko jeze-
ro Brane Čevnik pravi, da je
ideja za gradnjo padla lanske-
ga decembra, konkretno pa sta
se z družabnikom Stanetom
Božičnikom dela lotila
v marcu.
Sama sta izdelala načrte za
gradnjo ladje, prostor za izde-
lavo konstrukcije sta najela
v proizvodnih halah in na dvo-
rišču celjskega Ema, o končni
ceni, ki jo bosta morala odšteti
za dokončanje ladje pa zaen-
krat še ne želita govoriti. »Je
še prezgodaj. Čeprav je ladja
praktično zgrajena, je z njo ta-
ko kot pri gradnji hiše. Kon-
strukcija pomeni manjši del
stroškov, njena cena bo začela
rasti z vgradnjo notranje opre-
me ter mehanizacije. Zaokro-
ženo pa se bodo stroški sešte-
vali v deset tisočih mark,« po-
jasnjuje Čevnik.
Sicer pa ladja, ki jo je komi-
sija za oživljanje turizma ob
Šmartinskem jezeru z vese-
ljem sprejela kot dobrodošlo
popestritev ponudbe na jeze-
ru, prav v teh dneh dobiva
svojo podobo. Če je bila v pe-
tek (na posnetku) še brezoblič-
na bela kovinska konstrukcija,
težka dobrih 7,5 ton, so jo
v ponedeljek mizarji že začeli
oblagati z lesom, v teh dneh pa
bodo nadaljevali z izdelavo
notranje opreme. Za pogon la-
dje bo bodoča ekipa šmartin-
skih mornarjev uporabljala
elektroagregat in Hondin
elektromotor, kar je ekološko
najbolj čista in za turiste tudi
najmanj moteča varianta.
In kaj pravi Čevnik o času
splovitve? »Bilo bi lepo, če bi
ladjo res lahko splovili sredi
septembra, ampak ne verja-
mem, da bo šlo. Mislim, da je
realen čas prihodnja pomlad,
dotlej bomo ladjo v miru do-
gradili, pristojni pa bodo po-
skrbeli tudi za vso potrebno
dokumentacijo,« pojasnjuje
Čevnik in dodaja, da za Šmar-
tinsko jezero ni plovnega reda,
zato bi bilo preuranjeno govo-
riti o tem, kakšen bo ladjin
vozni red. »Seveda bi radi, da
ladja vozi čimveč, a držali se
bomo tega, kar bodo rekli
strokovnjaki.«
Gradnja pomola In
umiranje zaščitenih
školjk
Minulo sredo so delavci Ni-
voja začeli z gradnjo 30-metr-
skega pomola, ki bo služil za
privez ladje, hkrati pa pomeni
tudi zaščito jezerskih brežin.
Pomol bo lesen, postavljen na
betonske pilote, pri pretočnem
stolpu, v neposredni bližini
gostišča Jezero pri pregradi.
Okoliški prebivalci, kasneje
pa še ribiči so nas obvestili, da
je zaradi prehitrega izpusta
vode iz jezera prišlo do pomo-
ra rečnih školjk, ki so se
v Šmartinskem jezeru naselile
pred časom in pomenijo odli-
čen naraven >filter< za čiščenje
jezerske vode. »Školjke so za-
radi prehitrega znižanja jezer-
ske gladine ostale na brežinah.
Če bi vodo spuščali počasneje
pa bi se same pomikale z bre-
žin in do pomora ne bi prišlo.
V Ribiški družini Celje smo
ogorčeni in menimo, da bi Ni-
vo moral ravnati drugače.
O načrtovanem izpustu vode
so nas zgolj obvestili in kljub
temu, da smo jih opozorili, naj
vodo izpuščaj o kar se da poča-
si, se tega niso držali,« pripo-
veduje predsednik Ribiške
družine Celje Franc Vitanc, ki
dodaja, da so ribiči hitro orga-
nizirali dežurno službo in
v dneh ob koncu tedna hodili
ob jezerskem robu ter pobirali
školjke in še žive metali nazaj
v jezero. Pri tem jim je poma-
gal tudi nemški turist, ki se je
čudil takšnemu ravnanju
z zaščitenimi živalmi. »Kakš-
nih 500 pa jih v jezero nismo
mogli vrniti, saj so bile že mr-
tve. Boli me to, da je šlo za
pomor zakonsko zaščitenih ži-
vali, nastala pa je tudi velika
škoda, saj je po zaščitnem ce-
niku ena školjka ocenjena na
dobrih 3 tisoč tolarjev,« pojas-
njuje pomor školjk Vitanc.
Po besedah Jožeta Smodile
iz Strokovne službe za komu-
nalno gospodarstvo Mestne
občine Celje bo gradnja pomo-
la stala približno 5 milijonov
tolarjev, celjska občina bo pri-
spevala dobro tretjino denar-
ja,. ostalo pa se bo krilo iz ta-
koimenovanega vodarskega
denarja. Smodila pojasnjuje,
da so v Nivoju hiteli z izpu-
stom vode, saj se z gradnjo po-
mola mudi. Meni, da bi bila
splovitev ladje še vedno mogo-
ča sredi septembra, tako kot je
napovedal župan. Smodila, ki
je hkrati predsednik nadzor-
nega odbora Ribiške družine
Celje, se strinja, da bi vodo iz
jezera lahko puščali počasne-
je, tako da jezerski živelj ne bi
bil v ničemer prizadet. »Vse-
eno pa mislim, da ocene ribi-
čev niso natančne in vsekakor
ni poginilo kar 500 školjk,« se
Smodila ne strinja z oceno
vodstva ribiške družine, kate-
re član je tudi sam.
Kompromis bo
osnova turističnega
razvoja
Turizem bo ob Šmartinskem
jezeru zaživel le, če bo to sku-
pen interes vseh. Občine, do-
mačinov in ribičev!
Občina bi ob izdelavi pro-
jekta turističnega razvoja mo-
rala misliti tudi na zagotavlja-
nje prepotrebne infrastruktu-
re, na prvem mestu pa seveda
ureditve kanalizacije ter asfal-
tiranja zdajšnje prašne in ozke
makadamske ceste v Šmart-
nem. Domačinom se s turistič-
nim razvojem ponuja možnost
dodatnega zaslužka s kmeč-
kim oziroma izletniškim turiz-
mom, kar bi veljalo izkoristiti.
Ribiči ves čas pravijo, da je na
in ob Šmartinskem jezeru do-
volj prostora za vse — za ribiče
in izletnike oziroma turiste.
Tudi glede načrtovane splovi-
tve turistične ladje nimajo po-
mislekov, če se bodo mornarji
le držali plovnega reda. In
prav za to jim gre — osnova za
oživljanje turizma ob Šmar-
tinskem jezeru bo vsekakor
kompromis med vsemi vplete-
nimi, njegov razvoj in razcvet
pa bosta lahko slonela le na
doslednem spoštovanju spre-
jetih pravil obnašanja. Le-teh
za Šmartinsko jezero zaenkrat
še ni, nastajati pa bi morala
sočasno s projektom turistič-
nega razvoja.
IVANA STAMEJČIČ
1	Foto: EDI MASNEC
V petek je bila nastajajoča turistična ladja za Šmartinsko jezero še belo prebarvana železna
konstrukcija, v teb dneh pa dobiva leseno preobleko in notranjo opremo. Še vedno pa ostaja
vprašanje, ali bo prezimila na gladini Šmartinskega jezera ali na dvorišču celjskega Ema.
Dunajska kočija v Celju
Celjsko podjetje Fit Media je v tem tednu
^Pravilo svojo drugo poslovno promocijsko
kc»jo. Številnim predstavitvam ter akcijskim
Podajam izdelkov za dom in šolo so v ponede-
in torek pridružili še vožnjo z dunajsko
°S*io po celjskih ulicah.
i dunajsko kočijo se je v Celje pripeljal
T^tnik kmečkega turizma iz Slovenske Bistri-
Mirko Napast s svojim sinom, po mestnih
lcah pa sta s kočijo popeljala izžrebane ku-
jv?. trgovine Fit Media ter poslušalce Radia
elJe, ki so prva dva dneva'v tednu praznovali
°j rojstni dan. V ponedeljek sta zaradi dežja
opravila le 10 voženj, v torek pa sta načrtovala
po Celju zapeljati vsaj petnajstkrat.
Sicer pa je v prodajalni Fit Media v okviru 2.
poslovno promocijskega tedna danes na vrsti
dan Avtotehne s predstavitvijo klaviatur Ja-
maha, funkcijskih kalkulatorjev Canon za os-
novne in srednje šole, tiskalnikov Canon in
stereo radiokasetofonov Siemens. Jutri, v pe-
tek, bodo na svoj račun prišli najmlajši, saj se
z Disneyevim dnevom predstavlja založba Eg-
mont iz Ljubljane, v soboto pa bo celjsko po-
djetje Atlas Export-Import odprlo vrata vide-
oigralnice, v kateri bodo predstavili najnovej-
še video igrice Sega, Nintendo, Game boy in
Super megason.	is, Foto: SHERPA
Trmasti kolesarji in Pohorci
Zreško Pohorje in Rogla sta
bila v dneh ob koncu tedna
zavita v oblake, dolga deževna
obdobja je občasno spremljala
koprenasta megla, le poredko
pa je za nekaj minut posijalo
sonce. Za nedeljo napovedani
kolesarski piknik na Rogli je
tako vse do zadnjega visel
v zraku, a Pohorci so dokazali,
da so trmasti vsaj toliko kot
kolesarji, ki se tudi dežja niso
ustrašili.
Unior Turizem je za nedeljo
na Rogli pripravljal kolesarski
piknik s srečanjem kolesarjev
— oldtimerjev, razstavo starih
koles, tekmovanjem v spret-
nostni vožnji ter veleslalomom
z gorskimi kolesi. Slednji dve
preizkušnji sta na deževni Ro-
gli seveda odpadli, zato pa so
si dopustniki na tem delu Po-
horja ter najbolj vztrajni kole-
sarji lahko ogledali razstavo
starih koles v avli hotela Pla-
nja, hotelsko večnamensko
dvorano pa so hitro spremenili
v nadomestno lokacijo za pi-
knik.
Najbolj vztrajni kolesarji, ki
se kljub dežju in hladnemu
vremenu niso odpovedali kole-
sarskemu vzponu iz Zreč na
Roglo, ter lastniki starih koles
so tako namesto na piknik
prostoru pri Mašinžagi pose-
deli v hotelu Planja. Med po-
govorom, ki se je seveda vrtel
predvsem okoli kolesarstva,
pa so rekli tudi kakšno o tem,
da bo za kolesarsko srečanje
prihodnje leto že treba »naro-
čita boljše vreme.
IS
Marjan Benko iz Maribora je na Roglo pripeljal povsem obnov-
ljeno kolo Puch, letnik 1938, ki ga je na našem posnetku zajez-
dila kratkohlačnica. A kolo Puch po temeljitem obnovitvenem
posegu v Benkovi servisni delavnici zmore popeljati vse kaj
težjega in večjega, čeprav se kaj takšnega redko zgodi. »Se mi
kar preveč smili, da bi ga prepogosto uporabljali,« priznava
lastnik Marjan.
it. 34. - 24. avgust 1995
KULTURA
1
Rudi Knabl v Velenju
Sredi avgusta je v okviru
7. tradicionalne prireditve
»Prešmentane citre« - sreča-
nja najboljših in najbolj za-
nimivih citrarjev Slovenije,
nastopil tudi gost iz Nemčije
Rudi Knabl. To je eden naj-
boljših citrarskih virtuozov
vseh časov. Prepoznaven je
po svoji značilni tehniki in
interpretaciji glasbe različ-
nih zvrsti, s čimer je dal svo-
jevrsten pečat letošnjim
»Prešmentanim citram«.
Že njegov prvi nastop, (ki
pa je bil le bolj za >pokušino<)
v petek zvečer pred Namo
v Velenju, je dal tudi tistim
poslušalcem, ki ga niso že
prej poznali s posnetkov, ve-
deti, da je med nami izreden
virtuoz. Publika je bila še
posebej navdušena nad
skupno igro našega Mihe
Dovžana in gosta z Bavarske
— »Peganinija na citrah«. Žal
je bil zven Knablovih citer
nekoliko okrnjen, ker ozvo-
čenje ni bilo primemo za
njegov instrument, oziroma
upravljavec z aparaturami
ni bil dovolj pripravljen na
prilagajanje različnim zvo-
kovnim spektrom. Zato pa je
8 3-letni virtuoz svojo vital-
nost za citrami pokazal toli-
ko bolj izrazito naslednji ve-
čer na velenjskem gradu,
kjer je imel samostojni reci-
tal. Zanimivo je, da igra vse-
lej samo svoje priredbe in
svoje skladbe, dela drugih
prirejevalcev in citrarskih
skladateljev ne uvršča v svoj
program.
Slišali smo priredbe posa-
meznih najbolj znanih stav-
kov iz glasbene zakladnice
velikih mojstrov: Mozart,
Beethoven, Boccherini,
Schubert. Rubinstein, Cho-
pin, Dvorak, Toselli, Marc-
hetti. Kakšno od teh del
v spremenjeni tonaliteti in
tempu mogoče zveni na ci-
trah celo bolje kot pa na ori-
ginalnih instrumentih. Naj-
bolj prepričljiv pa je bil vse-
kakor v lastnih skladbah:
jazzovsko obarvani »Zwe-
ilicht«, Traume des Lebens
in tehnično izredno zahtevni
Auf der Winklmoos Alm ter
pri številnih dodatkih, po-
sebno še pri skladbi Le Ca-
nari.
Slovensko občinstvo vaje-
no le ljudskih pesmic na tem
instrumentu je bilo navduše-
no. Med njimi je bilo tudi
nekaj tujcev, predvsem Av-
strijcev, ki so prišli v Slove-
nijo prav zaradi tega koncer-
ta. Bili so navdušeni tudi
nad prizoriščem — velenjskim
gradom. Pripominjali so le,
da je bilo težko priti do nje-
ga, saj je v mestu premalo
(ali nič) smerokazov za grad.
Organizator prireditve,
Marjan Marinšek, je s svojim
gostom letošnje »Prešmenta-
ne citre« uspel poživiti in jim
dati nov polet. Upajmo, da
bodo Velenjčani tako nada-
ljevali, saj bi lahko v prihod-
nje organizirali pravi citrar-
ske festivale s samostojnimi
koncerti naših in tujih ci-
trarjev. Velenje ima vse po-
goje, da postane mednarod-
no poznano >citrarsko me-
sto«, tudi zgodovinske. Tu se
je namreč rodil in pred 60-
timi leti umrl Fran Korun
Koželjski, slovenski glasbeni
pedagog in skladatelj in av-
tor prve slovenske šole za ci-
tre, ki je izšla ravno pred 100
leti.
PETER NAPRET
Plesna kolonija Piran 95
V organizaciji Studia za
ples Celje in Plesnega teatra
Igen Celje pod umetniškim
vodstvom Igorja Jelena v Pi-
ranu že sedmo leto zapovrst-
jo poteka plesna kolonija.
Letošnja se je začela v pone-
deljek, 21. avgusta, in bo tra-
jala do torka, 29. avgusta.
Plesne kolonije Piran 95 se
letos udeležuje preko petde-
set plesalcev iz Slovenije, ki
se izobražujejo v novih pro-
storih Osnovne šole Cirila
Kosmača v Piranu. Sodobno
plesno tehniko in balet za
sodobne plesalce poučuje
gostujoča pedagoginja Tanja
Skok, ki je diplomirala
v londonski šoli za sodobni
ples. Art dance pop pa je
zvrst, s katero se letos prvič
seznanjajo mladi plesalci in
sicer po zaslugi pedagoginje
Mateje Puhar, ki je študirala
v Amsterdamu.
Umetniški vodja Igor Je-
len bo v okviru Plesne kolo-
nije vodil delavnice, ki bodo
delna avdicija za novo na-
stajajoči projekt Vidkova
srajčica v koprodukciji Ples-
nega teatra Igen Studia za
ples Celje, TV Slovenije in
Hermanovega brloga. Sreča-
nje v Piranu bodo izkoristili
tudi za obnovitev predstav
Smeško med črkami ali ples-
na abeceda, Spomin na lepo
Vido, Šepet in Pobegnimo
v svetlejšo prihodnost, saj se
v začetku septembra od-
pravljajo na evropski festi-
val. Na Tartinijevem trgu pa
bodo v času Plesne kolonije
še predstava Smeško med čr-
kami ali plesna abeceda.
IB
Foto: I. JELEN
Ko bi belci igrali
še košarko
Festival Amnesty Internati-
onal, ki ga je gostila slovenska
država, in ki se je nedavno iz-
tekel, je bil kar dvakrat dele-
žen tako zelo velike pozorno-
sti, da se je znašel celo na pr-
vih straneh največjih treh slo-
venskih časopisov. Točno dva-
krat pa je bil tudi nosilna tema
osrednjega televizijskega
dnevnika Televizije Slovenija.
Hm, prvič, ko je šlo za otvori-
tev. Jasno, Sloveniji kot nek-
danji deželi mehke variante
komunizma in deželi, ki se ob-
naša, kot da se vojna na Hrva-
škem in v Bosni in Hercegovini
nje same niti najmanj ne doti-
ka, je bila zaupana čast orga-
nizacije festivala, na katerem
se je govorilo izključno o varo-
vanju in kršenju človekovih
pravic. J a, res je, žal samo go-
vorilo. In drugič, ko so ljub-
ljanski skini nekoliko »prešla-
tali« nekaj udeležencev priču-
jočega festivala. Seveda smo
se vsi zgražali. Podobno kot
takrat, ko so taisti skini pre-
butali ameriške košarkarje.
Črnce, kajpak. In, ko so
v Ljubljanico »potunkali« in-
štrumente južnoameriških
cestnih godcev. Indijancev,
kajpak. No ja, še prej pa so
raztrgali nekaj umetniških
plakatov sarajevske skupine
Trio. Ampak to je pa že itak
del slovenske folklore. Spravi-
li so se namreč na južnjake.
Pač. Na fizične napade na
nekdanje sodržavljane posta-
jamo kar nekako navajeni. Se-
veda, ko pa si celo politiki lah-
ko dovolijo, da južnjakom ta-
ko ali drugače solijo pamet.
Tudi z orožjem.
Skratka. Slovenija, sloven-
sko javno mnenje, se zbudi še-
le takrat, ko kakšni neprilago-
jeni mladci, ki nimajo niti za
pivo, prebutajo tujce. Tiste,
s katerimi se nismo nikoli kaj
prida bratili. Kaj šele, da bi
živeli v skupni državi. Ko gre
za napade na naše južnoslo-
vanske brate pa samo zamah-
ne z roko, češ, kaj so pa provo-
cirali, itd. Grozljivo. In še hu-
je. Slovensko javno mnenje
ostane tiho, ko se obnaša
»skinhedovsko« celo država.
Ker, kaj pa je drugega sloven-
ska nacionalna televizija kot
država, če pa je vezana na slo-
venski državni mošnjiček. In,
Če je njen lastnik država. Tako
je v prenosu Formule 1 za veli-
ko nagrado Velike Brita
njen komentator kar odk
povedal, da se je v Lond
treba paziti temnopoltih /
bivalcev. Da so nasilni
skratka killerji prve vrste
nič. Oglasil se ni nihče, j
njegov urednik. Niti direl
televizije, ki velja za razun
ka. Naloga razumnikov, še
njihova vloga, funkcija, nji
vo poslanstvo, je opozarjat,
podobne nemoralne in
okusne opazke. Se do j
opredeliti in zavzeti trdno i
lišče. Hja, taisti kom en ta to,
dva tedna kasneje spet kom
tiral boj Schumacherja in 1
la. Tokrat res brez vsakih i
nih predsodkov. Pa vene
Komentator Formule 1 na j
venski televiziji je osebnost
deluje javno. Njegovo mne
je stvar javnega in ne zaseb,
ga. Ker, končno, kaj me bi
kaj si ta komentator zašel
misli o črnih prebivalcih ti
planeta, toda, če gre za ja<
nastop, ki ga spremlja tol
in toliko gledalcev, hja, pot
je pa to hudo zaskrbljuje
Potem je pa to moč razum
tudi kot neke vrste ščuvat
k rasizmu. Komentator,
vsekakor pozna Formulo 1,
takorekoč strokovnjak za i
tomobilizem, pač ni tisti 8
nekdanji sosed in sočol^c, U
je potem, ko je v »tovzdi
mišic« poskrbel za svoje n
najprej pretepel nekaj tisti
ki so ga nekoč zasmehor\
vrnil milo za drago svoj
staršem, nekaj grozil zasek
kom, ki mu niso hoteli plaa
njegove »zaščite«, za piko
>i< pretepel zahodno evrops
glasbenike na turneji, ker so
nekaj preveč »motali« okt
slovenskih deklet. Ne! Kač
gre za sfero javnega, takrat
odgovorna tudi država. In, i
torej; ne bi se čudil, ko bi se
zatožni klopi v primeru kii
nja človekovih pravic zni
tudi »umazani« komental
Formule 1, njegov urednik
njegov direktor.
Piše: Tadej Čat
Zdraviliški kozarci kot spominki in uporabni predmeti
O nekdanji visoki turistični ponudbi
zdraviliških krajev kot so Rogaška Slatina,
Dobrna, Laško, Rimske Toplice še danes
pričajo t.i. kopališki oziroma zdraviliški ko-
zarci. Okrašeni z eno ali več vedutami kraja,
posameznimi pomembnimi stavbami, vrelci
in spominskimi napisi so predstavljali ka-
kovosten turističen spominek. Nekateri
med njimi so služili tudi kot uporabni pred-
meti, kajti petični gostje so jih uporabljali
za pitje mineralne vode.Ti so bili ponavadi
preprostejši in okrašeni z monogramom. Žal
se jih je do današnjih dni ohranilo le pešči-
ca. Nekaj primerkov je kot del meščanske
kulture na ogled na razstavi Meščanstvo
v provinci.
Na sliki V. Berka je spominski zdraviliški
kozarec iz Rogaške Slatine, okoli leta 1850.
Kozarec je okrašen s šestimi medaljoni.
Napis v enem od medaljonov: Andenken
von Sauerbrunn bei Rohitsch kaže na to, da
je bil kozarec narejen kot spominek. V osta-
lih medaljonih so upodobljeni pomembni
zdraviliški objekti s pojasnilnimi napisi:
Wandelbahn (Sprehajališče, Wohngeb ude
N.15 (Strossmayerjev dom, Tempelbrun
Tempel), Saalgeb ude N.13 (Zdraviliški
dom), Badehaus N.2 (Kopališče).
V prispevku z naslovom
Prešmentane citre že sedmo
leto je prišlo do napake pri
podpisu k sliki Jožeta Miklav-
ca, na kateri sta bila citrarja
Rudi Knabl in Miha Dovžan.V
članku je napačno navedeno,
da je bil Knablov koncert na
Velenjskem gradu v soboto, 5.
avgusta, namesto 12. avgusta.
Za napake se bralcem in pri-
zadetim opravičujem.
B. J.
Št. 34. - 24. avgust 1995

KULTURA
ponudba večja od
možnosti predvajanja
letos rekordni obisk celjskih kinematografov — Dobra
produkcija tudi v novi kino sezoni
Po leta 1991, do takrat, ko
s0 bili najbolj moderni vide-
orekorderji in so se videoteke
razpasle kot gobe po dežju, se
je kinematografom po Slove-
nji slabo pisalo. Obisk kino-
predstav je bil slab, nove filme
pa si je bilo prej kot v dvorani
! mogoče ogledati na videokase-
' tah. Po tem letu pa se je tudi
: v Sloveniji povečalo število
filmskih distributerjev, in od
takrat je ponudba slovenskih
, kinematografov, tako količin-
sko kot kakovostno, dosti bolj-
ša. Tako so ljudje ponovno od-
< krili kinodvorane. To še pose-
li velja za naše mesto.
i| V Kinopodjetju Celje bodo
f letos najbrž zabeležili prav
i poseben rekord. Pričakujejo
»namreč, da bo ob koncu leta
J število ljudi, ki so si v letoš-
. njem letu v celjskem kinu
i ogledali kakšen film, povzpelo
s do 200.000.
* Letni kino
| Seveda se tudi v celjskem
l Kinopodjetju, kljub uspešne-
) mu delu, srečujejo s težavami
s (trenutno predvsem zato, ker
! so v Celju samo tri kinodvora-
l ne), pa tudi letni kino je slabo
) obiskan. Za ponudbo filmov,
ki si jih gledalci lahko ogleda-
) jo v celjskih kinematografih,
5 skrbi vodja programa, Jasna
Žmahar, ki je o letnem kinu
; povedala: »Z letnim kinom
I smo pričeli leta 1992, in sicer
na terasi kina Union. Včasih je
tol letni kino pri kinu Dom,
vendar so to lokacijo potem
.. ijodrli. V letnem kinu je vsako
obisk zelo slab, kljub te-
mu pa se število obiskovalcev
vsako leto dviguje, čeprav le
rahlo. Tako je povprečno šte-
vilo obiskovalcev, ki si v letoš-
njem poletju ogleda film v let-
nem kinu, petindvajset.« Letni
kino Kinpodjetju torej ne pri-
naša dobička, kljub temu pa so
se odločili, da bodo filme na
prostem poleti vrteli še naprej,
za drugo leto pa že iščejo novo
lokacijo.
V	letnem kinu predvajajo
bolj lahkotne žanre, programa
je sorazmerno dovolj, včasih
pa kakšen film »za ogrevanje«
v letnem filmu zavrtijo tudi,
preden ga začnejo predvajati
v zaprti dvorani.
Obisk
Obisk kinematografov je,
pravi Jasna Žmahar, v polet-
nem času na splošno slabši kot
sicer. Nova kino sezona se pri-
čenja jeseni. Za letošnjo sezo-
no je program tako natrpan,
da v Celju vseh filmov, ki so na
razpolago, ne bo mogoče pred-
vajati. »Vsaj 30% jih bo od-
padlo, in ravno tako je v dru-
gih mestih. Še celo v Maribo-
ru, kjer imajo štiri dvorane, ne
bodo mogli predvajati letošnje
celotne produkcije. To bodo
lahko storili le v Ljubljani.«
Sicer pa so v Kinopodjetju
Celje z obiskom zelo zadovolj-
ni. »Glede na lansko leto je v 1.
polletju letošnjega leta kine-
matografe obiskalo kar 30%
več obiskovalcev kot lani. Ta-
ko si je v tem času filme, pred-
vajane v celjskih kinodvora-
nah, ogledalo 98.000 ljudi, lani
ob istem času pa je bilo število
obiskovalcev 75.000. Število
obiskovalcev je bilo zelo viso-
ko že lani, in ob začetku letoš-
njega leta smo si želeli, da bi
bilo vsaj tako kot lansko leto.
30% porast obiskovalcev glede
na lansko leto nas je zelo pre-
senetil. In glede na to, da je
celoletno število obiskovalcev
celjskega kina v lanskem letu
175.000, pričakujemo, da bo
ob koncu leta število obisko-
valcev naraslo vsaj do
200.000.«
Dvorane
V	kateri dvorani se kakšen
film predvaja, je odvisno od
žanra. Tako je v Celju dvorana
kina Union namenjena pred-
vajanju boljših filmov, tako
imenovanih filmov a produk-
cije oziroma hitov. V Metropo-
lu vrtijo lahkotne žanre, dra-
me in izjemoma tudi kakšen
film a produkcije, če gre za
nekomercialen film. Mala dvo-
rana kina Union pa je name-
njena artu, čeprav, kot pravi
Jasna Žmahar, v letošnji sezo-
ni to, glede na veliko število
novih filmov, ki se obetajo, ne
bo več mogoče. Sploh pa so tri
dvorane v Celju, glede na veli-
ko ponudbo slovenskih distri-
buterjev, odločno premalo.
»Število filmov za letošnjo se-
zono (ki se bo pričela konec
avgusta) je tako veliko, da vsaj
30% vseh filmov, ki bodo na
ogled v Sloveniji, v Celju ne
bomo mogli predvajati. Ravno
tako bo v Mariboru, kjer imajo
na voljo štiri dvorane, še večji
problem zaradi natrpanosti
programa pa bo v drugih me-
stih, in le Ljubljana se lahko
pohvali s tem, da bo na platnih
lahko predstavila celotno
filmsko produkcijo, ki bo na
voljo v Sloveniji.«
Novi filmi
14. septembra bo v Celju pr-
vič na ogled film o prijaznem
duhcu Casperju, 21. septem-
bra bodo pričeli predvajati
film Mostovi Madison Coun-
trya, 5. oktobra se bo v filmu
Brave Heart celjskemu občin-
stvu predstavil Mel Gibson
osebno, in to kar v krilu. Za
12. oktober se napoveduje pre-
miera filma Die Hard 3 in Bru-
ce Willis, 2. novembra se bo iz
Vesolja na celjska platna pre-
selil Tom Hanks, isti dan pa bo
v drugi dvorani in v drugem
filmu (Congo) skupina znan-
stvenikov pričela preučevati
skupino goril. 16. novembra
bo z razvpitim Waterworldom,
najdražjim filmom v zgodovini
filmske industrije (200 milijo-
nov dolarjev!) v kinu Union
celjskim gledalcem ponovno
šarmiral Kevin Costner, igra-
lec glavne vloge v filmu, ki ga
je režiral Kevin Reynolds (Ro-
bin Hood). 23. novembra pa
bodo na svoj račun ponovno
prišli najmlajši gledalci, saj se
iz studiev Walta Disneya po-
novno obeta nova uspešnica
— risani film z naslovom Poca-
hontas.
In katerim filmom, predva-
janim v prvi polovici letošnje-
ga leta, je v celjske kinodvora-
ne uspelo privabiti največ obi-
skovalcev? Na lestvici najbolj
gledanih filmov z 10.400 obi-
skovalci daleč vodi Butec in
Butec, sledi film Maska (8.
300), 7.100 obiskovalcev je
s filmom Specialist v celjski
kino uspelo privabiti Silvestru
Stallonu in Sharon Stone,
5.100 Celjanov je krvavelo ob
ogledu Intervjuja z vampirjem
ter Brada Pitta in Toma Cru-
isa, 4.600 gledalcev pa se je
prepustilo nostalgiji in brez-
časnosti v filmu Jesenska pri-
poved.
Skratka, tako kot že nekaj
let, se tudi za letošnjo sezono
v Celju obeta dobra in pestra
ponudba filmov. Ker pa je le-
ta večja od možnosti predvaja-
nja, si lahko želimo le,-da bo
Kinopodjetju Celje čimprej
uspelo obnoviti kino Dom in
da bo tudi ta, četrta celjska
kinodvorana, kmalu ponovno
zaživela.
NINA M. SEDLAR
Popoldne ob citrah
V soboto, 26. avgusta ob 13.
uri se bo na Kopitniku pričela
tradicionalna prireditev z na-
slovom Popoldne ob citrah, ki
bo letos že petič. Sodelovalo
bo več kot trideset nastopajo-
čih iz vse Slovenije, glavno
vlogo pa bodo seveda odigrale
citre.
Glasbeniki radi prihajajo na
Kopitnik, saj je gostov te pri-
reditve vsako leto več. Prvo le-
to je bilo dvanajst nastopajo-
čih, lani pa že petdeset. Citrar-
jem se vedno pridružijo še
pevske skupine, ki izvajajo
ljudsko glasbo. Nastopili so že
skoraj vsi virtuozi na citrah,
kar jih Slovenija premore
— Marko Udovič, Cita Galič,
Tanja Zajc-Zupan, Alenka in
Monika Heričko, Miran Kozo-
le, pa tudi manj znani kot so
Ela in Jože Dolar, Fanika La-
pajne ali Jože Novak niso nič
manj spretni. Večkrat se je
pridružil tudi Miha Dovžan,
veseli pa smo bili skupine
Kurja koža in harmonikarja
Petra Šmida.
Letos praznujemo tudi 100-
letnico prve slovenske šole za
citre, deseto srečanje citrarjev
v Grižah in seveda peto Po-
poldne ob citrah na Kopitni-
ku. To so lepe obletnice, ki
obetajo, da bodo še višje.
Hkrati pa je to tudi zagotovilo,
da citre ne bodo kar tako po-
zabljene. Planinsko društvo se
bo tudi tokrat potrudilo, da bo
prireditev lepo uspela.
MILENA SUHODOLČAN
Zabukovški
godbeniki bodo
praznovali
Godba na pihala Zabukovi-
ca slavi letos 115-letnico svo-
jega delovanja. Jubilej bodo
v sodelovanju z DPD Svoboda
Griže počastili 9. septembra
s prireditvijo v letnem gleda-
lišču Limberk. Srečanje bodo
pričeli ob 15. uri z zborom
godb na pihala iz Zabukovice,
Mozirja, Prebolda, Liboj, Štor
in Maribora. Ob 15.30 bo sve-
čana povorka krenila v letno
gledališče, kjer se bo ob 16. uri
začel koncert godb na pihala.
Slovesnost bodo zaključili
z zabavno prireditvijo, na ka-
teri bo za dobro razpoloženje
skrbel ansambel Mira Klinca.
IB
V nedeljo
Družina poie
To nedeljo bo v Andražu
spet tradicionalna in priljub-
ljena prireditev Družina poje.
Letošnje srečanje bo že dva-
najstič zapored, poleg doma-
čih slovenskih družin pa se bo-
do obiskovalcem predstavile
tudi družine iz tujine. Priredi-
tev se bo pričela ob 14.30 na
igrišču v Andražu, če bo vreme
slabo, pa bodo srečanje pre-
stavili v bližnjo dvorano. Na
začetku se bodo obiskovalcem
predstavili harmonikarji Tine-
ta Lesjaka, njihov nastop bodo
popestrili s folklornimi plesi.
Zaradi precejšnjega števila so-
delujočih bodo družine prepe-
vale v dveh delih, v Andražu
pa v nedeljo pričakujejo tudi
ministra za kulturo Sergija
Pelhana.
IB
Klinika Tivoli razprodana tudi v Laškem
fo slabih dveh mesecih se bodo na gradu
Tabor v Laškem nadaljevale letošnje grajske
poletne prireditve. V petek, 1. septembra, bo
na sporedu Klinika Tivoli, za katero je zani-
manje tolikšno, da bodo predstavo ponovili
vsaj še dvakrat.
V Ljubljani vedno razprodano predstavo
Klinika Tivoli je Mestno gledališče po stotih
ponovitvah umaknilo iz svojega programa. Za-
to si je tudi ni bilo mogoče ogledati na Dnevih
komedije v Celju. Po dveh letih je zanimanje za
predstavo še vedno tolikšno, da so v Laškem
takoj razprodali redni abonma grajskih prire-
ditev in se odločili še za dve večerni predstavi
v soboto in v nedeljo, ki pa sta tudi skoraj že
v celoti razprodani. Organizator prireditev,
Pivovarna Laško, torej z vključitvijo igre Kli-
nika Tivoli v letošnji program, ni ustregel ne le
Laščanom in Celjanom, ampak tudi ljubite-
ljem tovrstnih gledaliških predstav iz vse Slo-
venije. Veliko zanimanje za ogled Klinike je
zlasti med tistimi Ljubljančani, ki za predsta-
vo pred dvema letoma nikakor niso mogli priti
do kart, precej pa je tudi takšnih, ki si želijo
predstavo ogledati še enkrat. Organizatorji za-
to razmišljajo, da bi v soboto in nedeljo uvedli
še dve popoldanski ponovitvi.
JI
Zbogom, sinko
(Losing Isiah)
Režija: Stephen Gyllenhaal; vloge: Jessica Lange, Halle
Berry, David Strathairn, Cuba Gooding Jr. in drugi
Bela socialna delavka, ki je posvojila temnopoltega
fantka, se znajde v strastni bitki s fantovo rodno materjo
v filmu Zbogom, sinko. Jessica Lange in Halle Berry
nastopata v glavnih vlogah v drami, za katero je scenarij,
po romanu Setha Margolisa, napisala Naomi Foner.
Obupana in zafiksana mati v iskanju nove doze mamila
pusti svojega sinka na smetišču v kartonski škatli na ulici
Chicaga. Otročička najdejo in prinesejo v bolnišnico, kjer
zanj poskrbi socialna delavka Margaret Lewin (J.Lange).
Z možem (D.Strahairn) se odločita, da kljub že enemu
otroku, imata 11-letno hčer Hannah, malčka posvojita.
Zmedena, sama in prepričana, da je njeno dete mrtvo,
Khaila (H.Berry) v trgovini namenoma nekaj ukrade in se
pusti aretirati. Tri leta kasneje Khaila zapusti zapor in se
skuša postaviti na noge. Nenadoma izve, da njen sin ni
mrtev, pač pa živi pri krušnih starših v predmestju Chi-
caga.
Odvetnik Kadar Lewis (S.L.Jackson) privoli, da bo za-
stopal Khailine pravice v sodnem procesu, s katerim bo
rodna mati skušala spet dobiti svojega sinka. Margaret
Lewin, ki svojega posvojenca nadvse ljubi, je soočena
z dejstvom, da lahko malčka izgubi, Khaila in Margaret se
v neusmiljenem sodnem procesu, ki bo odločil, katera bo
bolje poskrbela za razvoj fantka, kot levinji borita druga
Proti drugi - obe sta prepričani, da sta prava mati za Izaka.
Spopadeta se tudi dve nasprotujoči si miselnosti: del pre-
bivalstva meni, da temnopolti otroci sodijo k temnopoltim
staršem, ker se bodo le tako zavedali, kdo so in od kod
prihajajo, pa tudi marsikatero ponižanje jim bo prihra-
njeno. Druga skupina pa meni, da otroka nikakor ne bi
smeli iztrgati ljubeči družini samo zato, ker je njegova
koža drugačne barve.
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20.30, koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki ga
vodi Anton Nanut. V torek ob 20.30, pa bo koncert pianista
Tomaža Petrača iz Maribora.
V	Likovnem salonu v Celju bo do srede odprta razstava Pogled
na umetnika Boruta Hlupiča.
V	kulturnem domu v Gornjem Gradu je na ogled razstava del
akademskega slikarja Vinka Železnikarja.
V	Laškem dvorcu je na ogled razstava ob 170-letnici Pivovarne
Laško.
V	galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Ace Markoviča iz Žalca.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep-
tembra odprta razstava grafičnih listov z naslovom Angleška
karikatura.
V	salonu Lovskega doma v Šentjurju razstavlja slikar Jože
Žlaus iz Vojnika.
V	hotelu Dobrna razstavlja slike Božidar Ščurek.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju je odprta razstava Meščanstvo
v provinci.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Forma
eterna, likovna dela mladih slovenskih umetnikov.
V	Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi
čas.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska
zobozdravstvena zbirka, v otroškem muzeju pa Herman Lisjak
spoznava denar.
V	Bolnišnici v Celju razstavlja Vlado Ver-Renčelj.
V	hotelu Mera razstavlja dela Vinko Pajek.
V	Zdravstvenem domu v Celju razstavlja dela slikar Zoran
Rožič.
V	butiku Steklar razstavlja Toni Mohar.
Na Celjski koči razstavlja Stjepan Vrbanič.
V	gostišču v Zečah pri Slovenskih Konjicah razstavlja dela
Vlado Geršak.
Union od 24. do 30.8. ob 16., 18.30 in 21. uri ameriški film
Batman za vse čase; Metropol od 24. do 30.8. ob 17. uri ameriški
film Skrivališče, ob 19. in 21. uri pa ameriški film Romanca
v Miamiju. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spre-
membe programa).
Kino Dobrna 26.8. ob 19. uri in 27.8. ob 17. uri ameriški film
Muriel se poroči.
Kino Rogaška Slatina 25. in 26. ob 18. in 20. uri ameriški film
Z odliko.
Kino Žalec 25.8. ob 21. uri in 27.8. ob 20.30 ameriški film
Zbogom, sinko, 26.8. ob 21. uri in 27.8. ob 18.30 pa film Tito in
jaz.
V	koči na Kopitniku bo v nedeljo, 26. avgusta, popoldne ob
citrah.
V	Cankarjevi ulici v Velenju bo jutri, v petek ob 19. uri, Nina
Mavec predstavila Plesni studio N in Večer ruskih romanc in
balad z gosti: Olgo Kacjan, Janezom Škofom, Iro Romo-Irino in
Saša Guščina.
Na graščinskem dvorišču v Laškem bo v soboto ob 19. uri,
festival večnih melodij pod naslovom Zlati rog 95.
Jeseni spet Planinska roža
Opereta Radovana Gobca Planinska roža je tudi letos priva-
bila v dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu številne
obiskovalce. Po poletnih počitnicah se nameravajo ustvarjalci
ponovno predstaviti domači publiki in tudi obiskovalcem širom
po Sloveniji. Predvidoma septembra naj bi Planinsko rožo upri-
zorili v letnem gledališču Limberk v Grižah, kar bo seveda
svojevrsten podvig, ki ga bodo lahko uresničili le v lepem
vremenu. Opereto nameravajo ponoviti tudi v Žalcu, obenem pa
načrtujejo še štiri gostovanja po večjih slovenskih mestih.
IB
Št. 34. - 24. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
Tj
Otroški kirurg
ostane večno mlad!
Tako pravi Božena Medved Berk, predstojnica oddelka otroške klrurgUe
v bolnišnici Celle
Nasmejana je, prijazna, iz njenih oči vejeta
vedrina in optimizem. Osemindvajset let že
dela z otroki in to se, pravi, človeku pozna. Ne
more se postarati. Pravi, da je poklica otroške-
ga kirurga ne bi zamenjala za nič na svetu.
Mlajšim kolegom, ki se odločajo za kirurgijo
govori, da jim bo, če se ne bodo poizkusili tudi
z otroško kirurgijo, odpeljal najlepši vlak...
Dr. Božena Medved Berk je predstojnica od-
delka otroške kirurgije v celjski bolnišnici.
Poznajo jo cele generacije otrok in njihovih
staršev. Nekaj let ji je še ostalo do upokojitve,
vendar se ne da. Dela se loteva s takšno zagna-
nostjo, kot da bi ravnokar pričela... Sicer pa
v resnici pričenja; vsak dan, pri vsakem bolni-
ku znova. In pravi, da se spominja vseh malih
bolnikov, ki so v skoraj treh desetletjih s po-
močjo njenih rok ozdraveli.
Kirurgija
»Za študij medicine sem se odločila že v šol-
skih letih; to je bilo takrat, ko sem končala
nižjo gimnazijo. Bilo je hudo, ker so bili spre-
jemni izpiti, ampak uspešno sem jih opravila
in tako leta '69 končala medicinsko fakulteto.
Takrat sem se kot stažistka zaposlila v bolniš-
nici Celje, kjer delam še danes. Ko sem bila na
stažu, sem iskala delovno mesto za naprej.
Kirurgija sama kot taka me
takrat ni prav nič zanimala.
To se mi je po eni strani zdel
velik fizični napor, po drugi
strani pa sem pri vsaki opera-
ciji, pri kateri smo bili prisotni
tudi študenti, omedlela, in ko-
legi so me morali odnesti
v predprostor. Ko sem bila na
stažu, pa se je vse skupaj spre-
menilo. Delo mi je postalo všeč
in ponudili so mi možnost spe-
cializacije iz kirurgije. Dobila
sem mesto za specializacijo na
otroškem kirurškem oddelku,
vendar specializacija iz otro-
ške kirurgije v slovenskem
merilu ni bila priznana. Ker
pa sem specializacijo oprav-
ljala v več krajih po Sloveniji,
sem od republiškega komiteja
dobila odločbo za specializaci-
jo splošne kirurgije in tako
sem postala kirurginja.«
Tako se Božena Medved
Berk spominja začetkov. Težki
so bili; predvsem zato, ker sta
bih s kolegico Albino Kramar
prvi zdravnici iz mlade gene-
racije, ki sta specializirali ki-
rurgijo. Do takrat je veljalo,
predvsem pa so bili na to na-
vajeni pacienti, da so kirurgi
le moški »Takrat sem orala le-
dino, in bilo je zelo težko,« se
spominja dr. Božena Medved
Berk. Še posebej težko je bilo,
ker so jo bolniki, še nekaj let
po tem, ko je začela delati, kli-
cah sestra. »Nikakor se niso
mogli navaditi na to, da se je
ženska odločila za kirurgijo.«
Danes je stanje že boljše in
v celjski bolnišnici je zaposle-
nih pet kirurginj. Sedaj to ni
več čudno, takrat pa...
Otroci
Dr. Božena Medved Berk je
predstojnica otroškega oddel-
ka kirurških strok postala toč-
no pred desetimi leti. »Moj
prejšnji šef se je upokojil in
predlagal mene kot nasledni-
co. Vodstvo bolnišnice je pred-
log sprejelo in tako sem posta-
la predstojnica.« In kakšno je
delo predstojnika oddelka?
»Poleg organizacijskih del, ki
jih mora predstojnik opravlja-
ti sam, je delo zelo pestro - od
dela na oddelku, operativnega
programa, do specialistične
ambulante za otroško kirurgi-
jo, in seveda dežurstva v ur-
gentni ambulanti.«
Je naporno, ni pa težko. De-
lo z otroki dr. Boženi Medved
Berk namreč predstavlja nekaj
najlepšega. »Vsak kirurg, ki
dela na tem oddelku, je lahko
vesel, saj so otroci tista bitja,
ki te vedno znova in znova
razveseljujejo. Otroci so čudo-
viti za delo, prečudoviti so tu-
di za pogovore. Vedeti hočejo
vse, in to zelo natančno, ven-
dar iz njih sije mladost, sveži-
na in zdravnik, ki dela z njimi,
lahko ostane večno mlad. Ne
more se postarati - otroci na-
mreč vse povedo odkrito in
mislim, da je to nekaj čudovi-
tega.« Vendar pa takrat, ko je
bolan otrok, ni bolan samo on,
temveč tudi starši. Cela druži-
na, pravzaprav. »Temu pri-
merno otroci reagirajo na svo-
jo poškodbo, na bolezen. Star-
ši so ponavadi zelo zaskrblje-
ni, otroka želijo čimprej do-
mov, vendar pa je tako: mi se
sprijaznimo z njimi, oni z na-
mi. končni rezultat pa je naj-
večkrat dober.«
Prijazna bolnišnica
V zadnjih letih so se poveča-
la prizadevanja za to, da bi
bolnišnica postala čimbolj pri-
jazna, odprta. Še posebej velja
to za otroške oddelke, in na
oddelku otroške kirurgije celj-
ske bolnišnice se v zadnjem
času lahko pohvalijo, pravi dr.
Božena Medved Berk, da jim je
to uspelo. »Napraviti bolnišni-
co prijazno ljudem - to so tista
gesla, ki so ponavadi v veljavi.
Zato smo se tudi mi odločili
odpreti naš oddelek za obiske.
Za starše smo oddelek na širo-
ko odprli od desetih dopoldne
do šestih zvečer, za vse ostale
obiskovalce pa še vedno velja
režim od treh do štirih popold-
ne. Zdi se mi namreč, da mora
imeti bolan otrok starše ob se-
bi, vsi ostali pa morajo obiske
prilagajati teži njegovega obo-
lenja in starosti otroka.
Ko sem pričela delati v bol-
nišnici, so bih oddelki še abso-
lutno zaprti. Takrat je bilo
polno joka, stoka, škripanja...
tako pri odraslih kot pri otro-
cih. Takrat so lahko starši
otroke videli le skozi šipo. Da-
nes so te šipe še vedno prisot-
ne, vendar imamo na njih ris-
bice, starši pa sedijo ob
otroku...
Bolnišnica je šoloobveznim
otrokom omogočila redni po-
uk, na oddelku je ves čas vzgo-
jiteljica, imamo pa tudi igral-
nico in komplet igrač, tako da
so lahko vsi otroci, ki nimajo
obiskov, v igralnici pri vzgoji-
teljici.« Uspehi njihovega dela
so vidni; tako, na primer, letos
že drugo leto izdajajo glasilo
oddelka, pripravljajo razstave
risbic, sodelovali so na bolniš-
nični olimpiadi... In, le kaj je
lepšega, kot videti otroka, ki je
srečen?
Doma
»Medicina oziroma kirurgi-
ja in zasebno življenje mi nista
nikoli delala problemov,« pra-
vi dr. Božena Medved Berk.
Doma je zelo malo, ker so ob-
veznosti velike, pa tudi veliko
dežurstev je potrebno opraviti.
»V službi moraš pač misliti sa-
mo na to, da si tam, ko greš
skozi vrata bolnišnice, moraš
službene probleme pustiti
tam. Doma pa moraš živeti
z družino, jo naučiti, da si del
njih, ravno tako pa tudi del
bolnikov, del tistih, ki te po-
trebujejo. To je moja družina
sprejela, edino pripombo na
moje delo je imela hči, ki je
vedno govorila, da je noč za
spanje, ne pa za delo... To so
bili edini komentarji, ki sem
jih doživljala, ko sem utrujena
prišla domov in nisem mogla
spati.«
Vedno pa pri delu ne gre kot
po maslu. Kaj storiti takrat,
kako probleme takrat pustiti
v bolnišnici? »Ko gre v službi
kaj narobe,« pravi dr. Božena
Medved Berk, »raje ostanem
tukaj in ne grem domov. Je pač
tako, da tudi doma vedno de-
laš za službo. So stvari, ki jih
moraš prebrati, napisati...
Namesto lepega literarnega
dela pač prebereš strokovni
članek.«
Prostega časa ima dr. Bože-
na Medved Berk bolj malo,
vendar ga zna izkoristiti. »Po-
leti hodim v hribe, pozimi pa
zelo rada smučam. To dvoje mi
pomaga ohraniti tudi kondi-
cijo.«
In načrti? Pravi da jih, glede
na to, da ima pred sabo le še
nekaj let delovne dobe, nima
več veliko. »Vendar vem, da
tudi takrat, ko bom svoje de-
lovno mesto zapustila in ko se
bom morala upokojiti, ne bom
prenehala z delom. Verjetno se
bom še dodatno kje zaposlila,
zelo pa bi rada tudi obiskala
svet, potovala, in se še naprej
ukvarjala s planinarjenjem in
smučanjem. Morda pa se bom
morala posvetiti tudi vnu-
kom,« reče z nasmehom na
ustnicah in odhiti. Pogovoriti
se z malimi bolniki, ki jo želj-
no pričakujejo, in še posebej
razveseliti tiste, ki so v pone-
deljek dopoldne prejeli od-
pustnico, čakali starše, in teti
zdravnici obljubljali, da se bo-
do k njej kmalu vrnili zdravi,
da bodo prišli na obisk...
NINA M. SEDLAR
Foto: SHERPA
Pričelo se je obiranje hmelja
V Savinjski dolini, zibelki slovenskega hmeljarstva, se je
pričelo obiranje te kulture. Prve dni dni je obiralcem nagajalo
vreme, vendar teče obiranje po načrtu. V dolini je 160 obiralnih
strojev, ki jim streže okoli tisoč sezonskih delavcev, predvsem
v družbenem sektorju. Sorto savinjski golding, ki je najbolj
priznana doma in v svetu, bodo obrali najprej, potem pa nada-
ljevali s poznimi sortami. Hmeljarji ocenjujejo letino kot pov-
prečno, sicer pa je bilo leto za pridelavo hmelja solidno, saj je
bilo vlage in toplote v glavnem dovolj. Z obiranjem bodo kon-
čali okrog 10. septembra. Na sliki: Med prvimi v dolini so pričeli
obirati hmelj pri Uršičevih v Dolenji vasi. Gospodar Tone Uršič
si ogleduje pridelek.	-p TAVČAR
V Savinjski dolini obirajo
hmelj...
Veliki Šmaren je za naše
hmeljarje važen dan. Takrat se
prične glavno obiranje hmelja.
V teh dneh oživi vsa Savinjska
dolina. V njo prihaja novo živ-
ljenje: pesem, smeh, veselo
razpoloženje. Obiranje hmelja
pomeni namreč za Savinjsko
dolino velik praznik, takšen
kakor na primer drugje kožu-
hanje koruze, mlačev ali do-
mače koline. Gospodinje imajo
polne roke dela, ker hočejo
obiravce razveseliti s pribolj-
škom, ponoči je treba v hmelj-
ski sušilnici boljšega prigrizka
in tudi grla sušivcev so vedno
suha, kar je razumljivo, če po-
mislimo, da morajo ponoči su-
šiti, kar so podnevi nabrali.
Celjski kolodvor
v znamenju
obiravcev
Že nekaj dni kaže celjski ko-
lodvor svojevrstno sliko. Pov-
sod vidiš košarice, v njih pa
razne vreče. To je namreč po-
leg pridnih rok edino orodje
hmeljskega obiravca. Na stoti-
ne mladih deklet in tudi sta-
rejših ženic čaka dnevno na
kolodvoru na vlak, ki jih bo
popeljal v deželo »zelenega
zlata«. Hmeljski obiravci ima-
jo že svojo tradicijo. Nikomur
ni treba iskati delodajalca. Po-
navadi hodijo več let zapore-
doma k istemu hmeljarju, kjer
so že skoraj prišteti med do-
mače. Obiranje hmelja gre iz
roda v rod. Pred leti je hodila
v Savinjsko dolino mati, danes
hodi obirat njena hči in morda
že tudi vnukinja.
Na vsakem kolodvoru Sa-
vinjske doline čakajo dolgi vo-
zovi na obiravce, po katere
pride navadno sam gospodar
ali pa vsaj njegov sin. Z veselo
pesmijo in razposajenim sme-
hom se nato odpeljejo k hme-
ljarjem, kjer so dobro pogošče-
ni. Še istega dne si obiravci
ogledajo »teren«. Vsakdo si že
na tihem preračuna, koliko
škafov bo nabral dnevno, kar
je seveda odvisno od kakovosti
hmelja in vremena.
Tako je bilo včasih in tako je
še danes. Le da so letos obirav-
ci nekoliko poparjeni, ker je
hmelj zelo slab in bo temu pri-
meren tudi zaslužek.
Delavska mladina iz
revirjev brezplačno
obira hmelj
V Žalec je te dni prispela
skupina 60 mladink iz rudar-
skih revirjev trboveljskega
okraja. Voditeljica te skupine
je izjavila zadružnemu pred-
sedniku, da so mladinke prišle
obirat hmelj najrevnejšim
hmeljarjem in na državna po-
sestva brezplačno. Delale bo-
do udarniško, saj so storile isto
tudi nedavno na Krškem po-
lju, kjer je bilo ljudstvo tako
navdušeno nad dobro voljo in
udarniškim delom delavske
mladine. Mladinke iz revirjev
bodo ostale v Savinjski dolini
14 dni. Savinjčani so jih zelo
prisrčno sprejeli. Te mladinke
bodo najtesneje povezane s sa-
vinjsko mladino, s katero bodo
skupno organizirale več kul-
turno- prosvetnih prireditev.
Kakšen bo letošnji
hmelj
Letos imamo v Sloveniji
skupno 3,400.000 sadežev
hmelja, od česar odpade na
Marenberg, kjer tudi uspeva
hmelj, okoli 20.000 sadežev.
Ostalo ima Savinjska dolina.
Kakovost hmelja bo letos bolj
slaba. Produkcija bo doseg
komaj tretjino lanske. Lani
bilo nabranega okoli 6000 t<
hmelja, letos pa bodo nabr;
samo nekaj nad 2000 to
Slabša kakovost hmelja je p
sledica suše, zaradi česar se
pojavil rdeči pajek, ki je unij
kobule, tako da je hmelj prič
rjaveti. Lani je bilo približj
polovica prvovrstnega hmelj
letos ga bo največ 10 odst.
Kredit za obiranje
hmelja
Hmeljarska zadruga je izp<
slovala za obiranje hmel
kredit v znesku treh milijone
dinarjev. Od tega bo odpad
na vsak sadež 1 dinar. Kred
za obiranje hmelja bo zadruj
že ta teden začela izplačevat
Zadruga je preskrbela tudi p<
trebno količino premoga j
sušenje hmelja. Ta premog s
hmeljarji večinoma že prejel
kdor ga pa še ni, naj se jai
Hmeljarski zadrugi v Žalci
kjer bo prejel nakazilo. Si
vinjski hmeljarji so letos pri
jeli 250 vagonov premoga.
Kakšne bodo cene
hmelja
Glede cen hmelja smo odvii
ni od inozemskih tržišč. Hn*
ljarska zadruga v Žalcu je do
sedaj stopila v stik z vsen
večjimi ameriškimi tvrdkam
ki kažejo zanimanje za na
hmelj, tako lanskega, kako
tudi letošnjega prideiKa. t?i
slej je zadruga prodala oij
700 ton lanskega hmelja, a
zalogi pa ga ima še okoli 5011
ton. Že pri doslej prodana)
hmelju bo prejel vsak hmelja!
ne glede na to, ali je njega
hmelj prodan ali ne, okoli 11
dinarjev za kilogram. Seved
se bo ta znesek sorazmem
povečal, če bo zadrugi uspel
prodati še hmelj, ki ga ima ri
zalogi. V tem je bistvo zadrni
ništva. Korist ima celota. Od
prema že oddanega hmelja b
zaradi neugodnih prometni
zvez preko morja mogoča šel
septembra ali oktobra. Taki
nato bo pričela zadruga izpis
čevati lanski hmelj.
Po brzojavkah, katere
prejela Hmeljarska zadruga
Amerike, so tam cene hmel
kontrolirane. Ameriški hmi
stane tam 50 do 80 dinar)
kilogram. Kakor izgleda
bodo tudi cene našega hmel
po odbitku vseh stroškov viš
od cen amerikanskega. Vsa
hmeljar ve, da je hmelj borzi
artikel in zato vse te cene nis
definitivne. Odvisne so nJ
mreč od svetovnega tržnej
položaja.
Ko bo ves lanski hmelj pr<
dan, bodo hmeljarji poto'
svoje zadruge določili pridel'
valne stroške in ceno, po kaf
ri bo zadruga izplačevala lai
ski hmelj.
(Nova pot, 17. avgusta 191
Št. 34. - 24. avgust 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE	Tj
Je malomarnost
Kriva za pogin rib?
Zaradi zlitja gnojevke v potok Gračnlca Je poginilo več kot dvajset tisoč rib
Nedeljo, 13. avgusta si bodo
L ribič* laške ribiške družine
rraV gotovo dobro zapomnili,
!*gj so bili zgroženi nad deja-
njem, zaradi katerega je umrlo
velik® rib. Do izlitja gnojevke
je prišlo v kraju Brdo, onesna-
ženje pa se je raztezalo pri-
bližno pet kilometrov proti
jVlarofu. Vseh vrst rib, ki so
^jvele v Gračnici, ne bo mogo-
če nadomestiti, ker določenih
sploh ne gojijo, zato jih tudi ni
moč kupiti. V slovenskih vo-
dah marsikatere vrste rib že
izginjajo, zato so na primer
potočni raki, piškurji, babice,
kleniči, kapelji in druge zašči-
tene. In prav teh je bilo
v Gračnici zelo veliko.
Škoda je torej ogromna, ne
le za Ribiško družino Laško,
temveč za slovensko ribištvo
nasploh. V potoku so bile tako
majhne kot tudi velike ribe.
Potočne postrvi so bile velike
tudi do šestdeset centimetrov.
Število umrlih rib, ki se vrti
nekje okrog dvajset tisoč, še
zdaleč ni točno, saj je v vodi
ostalo še vsaj trideset odsot-
kov. toliko rib, ki so že prej
razpadle, tako da jih iz potoka
niso uspeli odstraniti. Dogo-
dek seveda ni razburil le ribi-
čev, ampak tudi okoliške pre-
bivalce, ki so vodo iz Gračnice
[uporabljali v številne namene.
»0 tem, da je Gračnica ones-
nažena z gnojevko in da mno-
žično umirajo ribe, nas je v ne-
deljo obvestil lastnik bližnjega
vikenda, ki je to očitno prvi
opazil. Na kraj dogodka so se-
pfda prišli policisti in naredili
zapisnik. Vzeli smo tudi vzor-
v? vode, natančne analize pa
Rod o opravili na Zavodu za ri-
bištvo v Ljubljani, kjer bodo
tudi podali končno oceno na-
stale škode. Prepričani smo,
da je gnojevko v potok spustil
Vlado Gračner, doma iz Brda
(Planina pri Sevnici), ki ima
prašičjo farmo, saj gnojevko
po malem v potok spušča že
dalj časa. O tem smo se na
lastne oči prepričali sami, zato
z gotovostjo lahko trdimo, da
je on tisti, ki bo moral prevzeli
krivdo za nastalo situacijo.
V tem primeru ne gre le za
mrtve ribe, ampak tudi za
onesnaženo okolje ter vodo,
kajti vodo iz potoka ljudje
uporabljajo tudi za kuhanje,
za živino, za zalivanje, sploh
pa zdaj v poletnih mesecih, ko
je primanjkuje. Vedno pa je
veljala za čisto vodo,« pripo-
veduje Anton Bačič, predsed-
nik RD Laško, ki je na kraj
dogodka odhitel takoj, ko je
izvedel za onesnaženje.
S pobiranjem mrtvih rib iz
Gračnice so ribiči začeli že na-
slednji dan, torej v ponedeljek.
Pri delu je sodelovalo sedem
ribičev, ribe pa so pobirali de-
vet ur, v torek pa sedem ur.
V stranskih pritokih so bile ri-
be druga ob drugi, tako da se
je lahko videlo, kako so bežale
pred umazano vodo, da bi se
rešile. Vendar jim ni bilo po-
moči. Anton Bačič nesrečni
dogodek takole opisuje:
»Grozno je bilo videti vse sku-
paj, stoječa, rjava voda, pena-
sta od gnojevke, ribe na površ-
ju, poleg tega pa tako obupen
vonj, da se ga še po nekaj dneh
nismo mogli otresti. Mislim,
da je vsako takšno in podobno
dejanje neodgovorno in na-
merno storjeno. Človek se
očitno ne zaveda posledic in ne
gleda na prihodnost. Smo tik
pred tem, da nam bo čistih vo-
da popolnoma zmanjkalo. Kaj
pa potem? Pred desetimi leti je
bilo v Gračnici petdeset od-
stotkov vode več in mislim, da
bi morali malo razmisliti
o tem, kje bomo dobivali vodo,
če jo bomo takole brezbrižno
uničevali. Voda potrebuje ve-
liko časa, predno si opomore
in se vrne v prvotno stanje.
Inšpekcijske službe, odgovor-
ne za posege v naravo, bi mo-
rale imeti večji nadzor nad
takšnimi dejanji in bi morale
storiti kaj več, da bi to prepre-
čile. Pri tem se tudi sprašujem,
kdo je Vladu Gračnerju dovo-
lil, da lahko naredi iztok iz
hleva do vodotoka? Kot sem že
rekel, je gnojevko spuščal ves
čas, vendar v večjih vodah, da
to ni bilo tako opazno.«
V vsakem primeru, nekdo bo
moral prevzeti krivdo, kajti
dejstvo je, da je nekdo odgovo-
ren za to, namerno ali nena-
merno, to je že drugo vpraša-
nje. Pravijo, da je človek tisti,
ki razdira harmonijo v naravi
in da bo ravno človek tisti, ki
bo pripomogel k temu, da bo
konec sveta in s tem našega
obstoja. Očitno smo s takšnimi
in podobnimi dejanji res na
dobri poti k samouničenju. Ni
nam mar, če pomorimo dvajset
tisoč rib in več v >majhnem<
potoku. Kdo bo plačal in na
kakšen način? Koga bo bolelo,
če ga bomo >udarili< po denar-
nici, saj ga zaradi tega ne bo
nič manj. Nekaj tisočakov za
nastalo škodo, to je pa tudi
vse. In življenje gre naprej,
v nove katastrofe. »Hočemo
dokazati, da smo borci za čisto
in zdravo naravo, zato bomo
vztrajali do konca, da takšne
ljudi kaznujejo. Policija bo da-
la ovadbo, mi pa bomo zahte-
vali odškodnino, ki jo bo po
strokovni presoji določil Za-
vod za ribištvo,« pravi pred-
sednik laške ribiške družine.
Zavod še ni rekel zadnje bese-
de, v tem tednu naj bi bile na-
rejene vse potrebne analize, ki
bodo pokazale vzrok pogina
rib, potem pa bodo ukrepali
naprej. Direktor Zavoda za ri-
bištvo v Ljubljani Jože Ocvirk
je dejal, da bodo na osnovi
opravljene analize sum potrdi-
li ali pa ovrgli (v tem primeru
bo sledila druga diagnoza) in
dodal, da če hočejo imeti kriv-
ca, morajo imeti dokaze. Ti so
potem dejstva, s kateiimi ope-
rirajo na sodišču in postopek
je lahko kmalu rešen.
Kaj pa o vsem meni Vlado
Gračner, ki je dosedaj, po be-
sedah prizadetih, edini osum-
ljeni? »Krivde ne bom nikoli
priznal, ker se ne počutim kri-
vega. O dogodku me sploh nih-
če ni obvestil, zvedel sem šele
v nedeljo, ko je na dom prišel
policist, čeprav me ni bilo do-
ma. Na policijsko postajo sem
se javil naslednji dan, v pone-
deljek zvečer, kjer smo naredi-
li zapisnik. Užaljen sem, ker
mi o dogodku ni nihče pove-
dal, lahko bi mi vsaj sporočili,
če so me že obtoževali. Infor-
macije sem dobil preko radia
in časopisa. Nikoli še nisem
sedel na policijski postaji in ne
na sodišču, pa tudi z novinarji
se še nisem pogovarjal. Nobe-
nih problemov nisem imel do
sedaj. Seveda mi ni vseeno za-
radi rib, pa tudi zaradi tega
ne, ker sem jaz tarča. Ne bom
se pustil, za svojo pravico se
bom vedno boril. Bomo videli,
kdo je kriv! Gnojevke nisem
nikoli vozil v potok, ampak jo
že dvajset let odvažam na
travnike. Gnojevka iz hleva,
kjer imamo dvesto prašičev, se
izteka v osemdeset kubičnih
metrov veliko gnojno jamo,
potem pa to izpraznimo in raz-
pršimo po travnikih. Da bi jaz
kdaj to namenoma vozil v po-
tok - nikoli v življenju ne bi
tega storil! Če pa je sonce po-
tok osušilo, potem pa je prite-
kla onesnažena voda, jaz ni-
sem kriv.«
DAMJANA SEME
Foto: FRANC KAPUN
Po dosedaj zbranih podatkih
Ribiške družine Laško, so iz
vode pobrali 1213 mrtvih po-
točnih postrvi, 5379 srebrnih
in rjavih piškurjev, 1137 po-
točnih rakov (koščakov in jel-
ševcev) in še 12559 ostalih vrst
rib. V Gračnici je bilo devet
vrst rib, poleg omenjenih so
bili še kleni, kleniči, pisanci,
babice, kapelji in potočne
mrene (pohre).
Tako so zaradi malomarnosti človeka končale ribe v potoku Gračnica.
Žrtve so bili tudi številni zaščiteni potočni raki.
Prenovljena kapela Sv. Marije
Stari vasi v Velenju so krajani v sodelovanju s stranko
lovenskih krščanskih demokratov s prostovoljnimi prispevki
delom popolnoma obnovili 200 let staro kapelo Sv. Marije
j^močnice. Prenovljeno kapelo, ki stoji ob cesti med Slovenj
radcem in Šoštanjem, je posvetil dekan župnije Sv. Martina,
7. k j priložnosti pa sta se pred več kot 500 zbranimi predsta-
va tudi cerkveni pevski zbor in pevski zbor Stare vasi. L. O.
Oživitev Novega kloštra
Dolgotrajno dogovarjanje med žalsko občino in podjetjem B.A.S.E. Eden inženiring in trgo-
vina iz Celja o oživitvi graščine Novi klošter, gre počasi h koncu. Žalski svetniki so pogodbo
o sovlaganju prepustili v obravnavo novoustanovljenemu odboru za gospodarske dejavnosti. Ko
pa bodo seznanjeni z njegovim mnenjem, bodo primer graščine Novi klošter obravnavali še
enkrat. Predvidevajo da bi žalska občina sovlagala v objekte in zemljišče okoli graščine ter
zagotovila vsa potrebna soglasja za izvedbo naložbe, celjsko podjetje pa denar za naložbe in
izvedbo del. Graščino bi morali prenoviti v skladu z navodili Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine do leta 1999. V kompleksu Novi klošter načrtujejo hotel, poslovne prostore,
bazen, muzejske prostore urejen vrt in še kaj. Na sliki: Graščina Novi klošter v Založah pri
Polzeli.	T. TAVČAR
Zlata
harmonika
v Zrečah
Minulo soboto je bil
v Zrečah polfinalni izbor
za tekmovanje Zlata har-
monika — Ljubečna 95.
Prireditev je bila v večna-
menski dvorani, za vstop
v finale se je potegovalo
35 harmonikarjev iz ra-
zličnih krajev Štajerske.
Tekmovali so v štirih
starostnih kategorijah,
štiričlanska strokovna
komisija pod vodstvom
Majde Golob pa je izbrala
enajst finalistov. To so
Viktor Kotnik, Zdravko
Degnar, Primož Kelenc,
Boštjan Cmok, Klemen
Leban, Tanja Čretnik,
Robert Goter, Simon Ce-
rar, Boštjan Kovše, Dam-
jan Pasarič in Bernarda
Podlesnik.
Za zlato harmoniko
v Ljubečni se bodo pote-
govali 9. septembra, sku-
paj z najboljšimi po izbo-
ru v Trbovljah.
B.H.
Št. 34. - 24. avgust 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
Tj
Kjer je veselje doma
Zgončeva turistična kmetija na pragu dveh mest
Zgončeva turistična kmetija
v Razborju pri Dramljah je na
pragu dveh mest, Šentjurja in
Celja. Pri odcepu avtoceste pri
Dramljah je smerokaz, ki
usmerja v njihov čudovit izlet-
niški paradiž. Med potjo sem
pozoren na ogromen ribnik,
starinski kozolec, križpotje
z razpelom, na pot skozi goz-
dička ter na vinogradniško po-
bočje Sv. Uršule. Res lepo je
v tem svetu.
Po dobrih treh kilometrih
opazim Zgončev svet, na pri-
vlačnem gričku. Urejena kme-
tija izstopa, zato vem kam mo-
ram. Ko se približam, sem po-
zoren na obe hiši. Res, gre za
eno najbolj urejenih kmetij na
našem območju. Stara in nova
domačija ter gospodarsko po-
slopje so zgledno urejeni, veli-
ko je cvetja. Staro domačijo so
obnovili ter priča o izjemni le-
poti starega ljudskega stav-
barstva, nova je prav tako
v kmečkem slogu.
Nato se pogovarjam z Anico
in Bogdanom Zgoncem, lastni-
koma. Prve goste sta sprejela
decembra, ko se je poročil par
iz celjske Nove vasi. Za turi-
stično kmetijo se je družina
odločila, ker so o tem veliko
zanimivega prebrali v časopis-
ju. Ugotovili so, da imajo po-
dobne možnosti, na družin-
skem posvetu so sprejeli konč-
no odločitev. Saj, na Zgonče-
vih družinskih praznovanjih,
še v stari domačiji, se je zbira-
lo tudi po več kot trideset so-
rodnikov in prijateljev naen-
krat. Pri urejanju nove hiše je
pomagal arhitekt, največ pa
so, s pomočjo sorodnikov, po-
storili s svojimi pridnimi roka-
mi. Oba Bogdana, gospodar in
24-letni naslednik, sta se pred
odprtjem odločila za krajše,
organizirano gostinsko izo-
braževanje, gospodinja Anica
pa je izkušena gostinka. Izkuš-
nje si je nabrala v zdravilišču
Rogaška Slatina, v celjskem
Kopru ter v gostinskem lokalu
v Dramljah. Bližnja in daljna
soseščina je turistično novost
sprejela različno, prevladuje
pa zadovoljstvo, da kraj na-
preduje.
Anica in Bogdan Zgonec po-
vesta, da lahko postrežejo na-
enkrat do sto ljudem, kar je
dva avtobusa izletnikov. Veli-
ko gostov praznuje tukaj dru-
žinske praznike, od krsta, pr-
vega obhajila in birme do naj-
različnejših obletnic in srečanj
z Abrahamom. Prihajajo tudi
iz različnih podjetij, ob nede-
ljah pa se oglašajo posamezne
družine. Mnogim se je lepi svet
med Dramljami in Ponikvo
preprosto prikupil. Največ go-
stov je iz Celja in Šentjurja,
sicer pa prihajajo z vseh kon-
cev Slovenije, pa tudi Italijani
so že bili tu. Velikokrat je ve-
selo skupaj z okoliškimi muzi-
kanti, z Vladom Novakom, Mi-
lanom Čretnikom in Stankom
Trnovškom.
Med bogato izbiro domačih
pijač nudijo vino in žganje, sa-
djevec, slivovko, borovniče-
vec, bezgovo žganje ter doma
pripravljeni slivov sok. Jedilni
list je dolg, obsega pa domače
narezke iz suhega mesa, zase-
ko, meso iz tunke ter povojeno
(dimljeno) kračo, najrazličnej-
še juhe, tople predjedi, glavne
mesne jedi, priloge, solate, pri-
kuhe in sladice. Na ohcetih je
prišla do veljave nekdanja
svatovska juha, skupaj kuha-
na kuretina in govedina. Po
zrezkih pa ni več toliko pov-
praševanja kot nekoč.
Na razstavi dobrot sloven-
skih kmetij je Zgončeva go-
spodinja prejela medalje za
kruh iz koruzne moke oziroma
iz bele moke ter za orehovo
potico.
Prihodnje leto
počltnikaril
Zgončevi imajo 15 hektarjev
obdelovalne zemlje ter 7 hek-
tarjev gozda. Precej obdelo-
valne zemlje so pridobili iz po-
sekanega gozda, nekaj pa do-
kupili. Za turizem na kmetiji
ugotavljajo, da je res dodatna
obveznost, prednost pa je, ker
je mogoče pridelek boljše
unovčiti.
Oba Bogdana, oče in sin, ve-
liko delata na zemlji, pomaga-
ta pa jima 14-letna Jerica, 20-
letna rejenka Jožica ter gospo-
darjeva mama Poldika. Go-
spodinja Anica se največ po-
sveča velikemu gospodinjstvu,
ko pričakujejo večjo skupino,
pa ji pomagajo vsi domači.
Doma so zaposleni Anica ter
oba Bogdana. Največ se uk-
varjajo z živinorejo.
Med pogovorom izvem, da
so z letošnjo košnjo zadovolj-
ni, saj so deževje prehiteli.
V preteklih dneh so spravljali
tretjo košnjo, otavič, pred ted-
nom dni pšenico, bili so tudi
v vinogradu, zdaj pa že mislijo
na strniščne posevke, za do-
mačo hrano številnih prašičev.
Pretekli konec tedna sta oba
Bogdana pomagala tudi pri
gradnji na veliki kmetiji, ne-
daleč proč, kamor se je poroči-
la hči oziroma sestra.
Lepo kmetijo velikokrat
obiščejo številni nekdanji
Zgončevi rejenci. Mama Poldi-
ka je včasih skrbela celo za tri
rejence naenkrat, nato pa Ani-
ca in Bogdan. Med njimi je
nekdanja rejenka, ki študira
v Mariboru. Dolga leta sta bila
v Zgončevem domu tudi go-
spodarjev nečak in nečakinja.
Zivžava so tako navajeni.
Gostje turistične kmetije,
zlasti iz mest ter z otroki, si
radi ogledajo domače živali,
hlev. Zgodi se, da marsikdo
prvič v življenju občuduje kra-
vo ali konja čisto od blizu. Po-
samezniki so kmečkemu živ-
ljenju toliko odtujeni, da ne
ločijo krave od bika. Z Zgon-
čevimi pa se prav tako pogo-
varjamo o velikih turističnih
načrtih. V prihodnjih dneh se
bodo lotili jezu za približno
sedemdeset arov veliko jezer-
ce, za kopanje. V hlevu imajo
dva konja, zato razmišljajo
o vožnji s kočijo. Želijo si tudi
teniška igrišča. Nekaterim go-
stom je v svetu med Dramlja-
mi in Ponikvo tako všeč, da
povprašujejo po možnosti za
preživljanje dopusta na turi-
stični kmetiji. Zato bodo
Zgončevi, če bo šlo po načrtih,
prihodnje poletje sprejeli prve
počitnikarje. Precej so že na-
redili, imeli pa bi od 12 do 16
turističnih postelj. V bližnji in
daljni okolici je za izletnika in
počitnikarja veliko zanimive-
ga, od šentjurskega Gornjega
trga, Rifnika in planinske Re-
sevne, do Slomškove Ponikve,
Žičke kartuzije, Slivniškega
jezera, celjskih znamenitosti
in okoliških toplic... To je
med nedavnim delovnim obi-
skom opazil tudi prvi mož slo-
venskega turizma, Peter Vese-
njak, državni sekretar za turi-
zem, gost Zgončeve kmetije.
Poslovim se od skrite lepote,
tako blizu mest. Med vrača-
njem se ozrem na avtocesto,
v dolino, na stik z velikim sve-
tom. Tujek je, v tem mikavnem
svetu, ki mu idile v Razborju
ni uspelo izničiti.
BRANE JERANKO
Zgončevi živijo na zgledno urejeni kmetiji.
75 let gasilskega društva Paska vas
Člani gasilskega društva v Paški vasi so minuli teden slovesno obeležili 75-letnico svoje
delovanja. Ob tej priložnosti je domačin, slikar Jože Napotnik gasilskemu domu podaril sli
zavetnika gasilcev, Sv. Florjana, ki jo je blagoslovil tamkajšnji župnik.
Ob obletnici so številnim članom in tistim, ki z denarnimi in drugimi sredstvi omogočs
delovanje društva, podelili priznanja društva in Gasilske zveze Velenje, priredili pa so tu
šaljiva gasilska tekmovanja, na katerih so se najbolje odrezali Butejevi z Gorenjskega Klanca (;
fotografiji). Na prireditvi so sodelovali tudi gostje iz Male Nedelje, ki sodelujejo z gasilci
krajani Paške vasi.
Klopotec v Florjanovi gorci
Že peto leto zapored so na
veliki šmaren prijatelji in
znanci Florjana Jančiča
dvignili na klopotišče velik
klopotec, da bo v dneh, ko se
grozdje mehča in čaka na
popolno zrelost, oznanjal
bližnji in daljni okolici nad
Ločami, da ni daleč dan, ko
bo grozdje spet zrelo in da je
vinogradu vse leto stregla
skrbna gospodarjeva roka.
Morda pa bo odvrnil tudi
kakšnega ptiča, da ne bo
kradel sladkih grozdnih
jagod.
Letošnje dvigovanje klo-
potca je bilo posebej sloves-
no, saj so se dogajanju pri-
družili tudi člani vinograd-
niškega in turističnega dru-
štva iz Slovenskih Konjic,
s kulturnim programom pa
so ga obogatili pevci celjske-
ga okteta Studenček in har-
monikarja Viki Ašič in Mar-
jan Pučnik. Preden je Stanko
Kocjan klopotec strokovno
namestil v klopotišče, je
z njega snel konjiško zasta-
vo, ki jo je konjiški župan
Janez Jazbec predal v var-
stvo za eno leto, do nasled-
njega velikega šmarna pač,
gospodarju in vinogradniku
Florjanu Jančiču, ki je oblju-
bil, da jo bo skrbno varoval.
Dvigovanju klopotca sta se-
veda tudi tokrat botrovala
boter Alojz Mikolič in vice-
boter Štefan Strašek. Že pe-
tič zapored pa je vso sloves-
nost uspešno vodil Martin
Belič.
Letošnja letina se zaen-
krat kaže v dobri luči, upaj-
mo, da bo tako tudi ostalo.
Da pa ni pri prejšnji klopo-
tec zaman preganjal ptičev,
dokazujeta tudi dve diplomi,
ki ju je Florjan Jančič prejel
za svoje mešano belo vino
(zanj je prejel kar 18.08 toč-
ke in veliko diplomo za vr-
hunsko vino) in priznanje
mešano rdeče vino (oba 1<
nik 1994) pri ocenjevanju,
ga je izvedlo Vinogradniš
in vinarsko društvo Slove
ske Konjice, ki mu uspeš:
predseduje Jože Tominšek
DRAGO MEDVI
Zgradili so večnamenski dom
V soboto so v krajevni
skupnosti Sv. Florjan, v ob-
čini Rogaška Slatina, odprli
nov gasilsko-krajevni dom.
V	njem so predvideli prosto-
re za dvorano z odrom, gasil-
ski garaži, sejno sobo, kuhi-
njo in pomožne prostore.
V	poslopju bo tudi sedež KS,
računajo pa še na poslovne
prostore.
Z gradnjo so začeli leta
1990, gasilci in drugi krajani
pa so prispevali 7500 ur pro-
stovoljnega dela. Med grad-
njo so si pomagali s sredstvi
iz samoprispevka, iz Sklada
stavbnih zemljišč, bivše
šmarske občinske vlade ter
s prostovoljnimi prispevki.
V kraju ocenjujejo, da gre za
pomembno pridobitev, saj so
bili brez posebnih prostorov
ter so gostovali v domači po-
družnični šoli. Sobotnega
slavnostnega odprtja večna-
menskega doma se je udele-
žilo več sto krajanov, trak pa
je prerezal slatinski župan,
mag. Branko Kidrič. Ta je
poudaril prizadevanja Flor-
jančanov, Martin Kidrič, po-
veljnik gasilcev in podpred-
sednik KS, pa je predstavil
ustvarjalnost domačega ga-
silskega društva. Med prire-
ditvijo so razvili gasilski
prapor leta 1982 ustanovlje-
nega florjanskega društva.
V programu so sodelovali
slatinska pihalna godba, do-
mači kulturniki ter učenci
domače šole. Slavnost so
zaključili z veselico, ki je
trajala do zgodnjih jutranjih
ur.
BRANE JERANKO
Ovčarski praznit
v Šmihelu
Minulo soboto so v Šmihd
nad Mozirjem pripravili
vetnajsto turistično in narod'
pisno prireditev, z imenom <f
čarski praznik. V lepi plani1
ski idili, s kočo škorjevko, tifl
škim plotom, osekom z ovCj
mi, so prikazali pranje in str
ženje ovac ter krtačenje 1
predenje volne. Gozdarji in''
sarji so prikazali izdeloval*
lesnih skodel, pripravo štel
iz smrekovih vej in metanje#
sarske sekire. Fantje so se P
merili tudi v preizkušanju n*
či z vrvjo. Ansambel Gaj
Mozirja pa je moral iz ovčj
ske ograde na plesišče priva"
ti številne obiskovalce.
JOŽE MIKLA«
Št. 34. - 24. avgust 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE
Slovenska oaza na Lošinju
[ Slovenci so se v letošnji po-
letni turistični sezoni razdelili
pa tri, štiri značilne skupine.
Po0iembneži in premožni so
v večini odpotovali na tuje.
Tradicionalni obmorski turisti
s0 se razdelili na pogumnejše,
y so odšli v Hrvaško Primorje,
jstr0 ter južno otočje; nezaup-
jjivi ter trdi patrioti pa so se
nekako »stisnili« vsak na 42
milimetrov slovenske obale.
Žal je ostalo doma veliko ti-
stih, ki jim osebni prejemki ne
omogočajo dragega dopusta,
ge najlepše je bilo (in je še)
tistim, ki najdejo oddih in raz-
vedrilo po Sloveniji, ob rekah
in jezerih ter v čudovitih hri-
bih in gorah.
Lošin! - raj za
Slovence
t Če so v letih po začetku voj-
i ne v Bosni plaže srednje Dal-
1 roacije in otočja prazne, pa to
ne drži za Kvarner in otočje na
tem predelu. Val slovenskih
turistov je letos dobesedno
preplavil zlasti Istro in
Kvarner.
Pet, šest, do sedem ur vožnje
po cesti in s trajektom iz Bre-
stove do Porozin, ali s Krka do
Meraga na Cres, traja potova-
nje iz kateregakoli kraja Slo-
venije, prav do konca otoka
I i Lošin j. Po treh kilometrih poti
pod planino Osoršica, od kraja
Osor (Cres), je prvi kraj na Lo-
šinju Nerezine, s priljubljenim
kampom »Rapoča«, ki ga več
kot dvajset let »oblegajo« Ita-
i lijani, Nemci in predvsem Slo-
, venci. Sem se redno vrača slo-
fviti športnik in podjetnik Bo-
i jan Križaj, množično pa so tu
[gostje Tržičani in Velenjčani.
\ Le še streljaj od tod, v smeri
I Malega Lošinja, je v gosti po-
■asti borovcev, omorik, pinij,
|j/irastičja, lovora in drugega
K/ja, v zelenje vtopljeno na-
pelje več kot 400 hišic. Počitni-
ško naselje »Bučanje«, Sloven-
icem bolj znano kot »Krško«.
Kultura, rekreacija,
sonce, voda In
svoboda
Od 105 lastnikov slovenskih
podjetij teh turističnih hišic,
jih veliko zaupa vzdrževanje
podjetju »Počitniška skupnost
Krško«, ki ga s 30 do 35 ljudmi
v Krškem in na Lošinju vodi
Mirko Štajner.
, »S tukajšnjimi krajani,
oblastmi in javnimi službami,
smo v normalnih odnosih, ko-
operativni, sodelujemo. Vemo
pa, da smo gostje v drugi drža-
vi, >ne tuji< in da smo kljub
nespornemu lastništvu le gost-
je, torej tujci in turisti. Spo-
štovati moramo njihove zako-
ne, uredbe in ugotovitve in-
špekcijskih služb. Z zdrav-
stveno postajo v Nerezinah
(sofinanciranje delovanja) ter
bolnišnico v Malem Lošinju
sodelujemo, naši gostje nimajo
nobenih težav, če izpolnjujejo
pogoje zdravstvenega zavaro-
vanja.«
Vsak dan v glavni sezoni
prirejajo zabavne in kulturne
prireditve, ki jih financirajo iz
prihodkov, sponzoriranja,
kompenzacij z uslugami skup-
nosti ter kulturno izmenjavo
z domačini na otočju...
V času našega obiska, v ted-
nu dni, je zabaval ansambel
Classic iz Vuzenice, dva kon-
certa je izvedel Dolenjski ok-
tet iz Novega mesta. Čudovit
večer pa sta pripravili tudi de-
kliška in moška klapa s Cresa.
Avgusta se je zvrstilo še veliko
koncertov slovenske glasbene
in kulturne mladine...
Direktor je odkrito izjavil,
da bi slovenske oblasti takš-
nim projektom morale posve-
titi več pozornosti in sredstev,
z oblastmi sosednje dežele pa
imeti še bolj pristne stike in
sodelovanje.
Rekreacijski
amfiteater pod
Televrinom
Ko je Počitniška skupnost
Krško leta 1970 poskušala (ne-
uspešno) razširiti kapacitete
svojega naselja Materada
v Poreču, tamkajšnje oblasti
tega niso dovolile. Ponudila se
je rešitev na otoku Lošin j, ka-
mor se je takoj za tem naselila
Počitniška skupnost Krško, ki
je pod vodstvom takratnega
direktorja, g. Štajnerja, zgra-
dila edinstveno počitniško na-
selje, katerega lastniki so slo-
venska podjetja in ustanove;
kar 105 jih je še danes. Naselje
je bilo zgrajeno tako, da so
ohranili večino vitalnih dre-
ves, posadili pa so še več sto
novih. Nekaterim drevesom so
se med gradnjo dobesedno
izognili. Oljke so na primer
ostale kot zaščitene. Obalo
— zaliv, so zgradili, kot je nare-
koval »naravni arhitekt«, do-
dali pa so več deset kilometrov
tlakovanih steza, ki se po dveh
desetletjih odlično ohranjajo.
Med zalivom in pod naseljem,
je kot dlan urezan prostor za
športne, kulturne in družabne
prireditve. Izkoriščen je vso
sezono.
Kasneje so zgradili še šport-
na igrišča in v zadnjih letih še
urejene priveze za čolne. Če
spomnimo še na polotoček
»Gola koža« (ideja avtorja), ki
se drži vse te lepote in je pre-
težno zaseden z naturisti, je
podoba Bučanja kar idilična.
Na jugu se ozira v zalivček
»Studenac« nekaj otoških hiš,
pozno proti večeru pa na slo-
vensko oazo vrže osvežujočo
senco nekaj stotakov visok hr-
bet Osorščice, s popularnim
vrhom Televrin.
Pogovor z direktorjem Mir-
kom Štajnerjem (sinom usta-
novitelja), prijetnim podjetni-
kom in organizatorjem življe-
nja v Bučanju, da slutiti, da se
bo tod zgodilo še marsikaj pri-
jetnega. Rekord, skoraj 300 ti-
soč nočitev leta 1990, še kmalu
ne bo potolčen, lanskim 125
tisočem pa se bo pridružila tu-
di letošnja, izjemno uspešna
sezona, z vsaj takšnim števi-
lom. »Predvsem.« pravi direk-
tor Štajner, »želimo doseči
kvaliteto dopustovanja in za-
dovoljstvo naših gostov.«
V znamenju
škorpijona
Sezona, ki se je pričela 25.
aprila, bo zaključena 30. sep-
tembra in bo ena boljših. Lju-
dje so zadovoljni, nadihajo se
zdravilnega zraka, polnega
eteričnih vonjav, nakopajo se
v čisti vodi, največ prehrane
pa si v nekoliko dražji otoški
ponudbi, pripravljajo kar
sami.
Pa škorpijoni?
»No, ja, črnih dvocentimetr-
skih vražjih pajkov, s priviha-
nim zadkom, zares ne manjka.
Njihov pik je boleč, a je živ-
ljenjsko nenevaren. Celo ni
potrebna zdravniška pomoč,
če človek nima posebne alergi-
je. Tudi kače na tem otoku ni-
so strupene. Za komarje in
ostali mrčes pa občasno poskr-
bimo s temeljitim škroplje-
njem.«
JOŽE MIKLAVC
Mirko Štajner, direktor Počit-
niške skupnosti Krško.
Kam udari strela?
Ivan Bukovec iz Sv. Lovrenca pri Preboldu vprašuje, v katera
"fevesa strela ob nevihti najrajši udari.
Povprašali smo gozdarje in meteorologe, republiške strokov-
njake. Gozdarji so dejali, da udari strela predvsem v izpostav-
'jena drevesa, na primer sredi polja. Še posebej naj bi grozila
^amljenim lipam in hrastom, v mešanem gozdu pa iglavcem.
Meteorologi pa pravijo, da so nevarna predvsem drevesa, ki
vsebujejo večje količine vode, v deblu in vejah. Zlasti drevesa
2 Nagubanim lubjem.
Najraje ima partijo kart
Marija Zore, doma iz Radeč, še vedno najraje igra karte, čeprav se biiža že devetdesetim
Obiskali smo jo v domu upo-
kojencev v Loki pri Zidanem
Mostu, kjer živi že štiri leta.
Nad življenjem v domu se ne
pritožuje, čeprav ji je hudo,
kadar pomisli na svojo hišo in
prijazne sosede v Jelovem.
»Življenje moraš sprejeti takš-
no kot je,« pravi zvesta naroč-
nica, ki Novi tednik bere že
več kot štirideset let.
Če bi morali ugibati, koliko
let ima Marija Zore, bi se ned-
vomno precej všteli, saj leta
dobro skriva, je prijetna sogo-
vornica, vedno dobre volje. Ko
pripoveduje o svojem življe-
nju, se natančno spominja vsa-
kega datuma, ki je zanjo nekaj
pomenil. Poleg tega hitro izra-
čuna še tako dolg račun, če je
treba. Vedno je bila odlična
pri matematiki, seveda brez
računalnika. Zato še zdaj
v poseben zvezek zapisuje in
sešteva točke pri igranju kart,
da ne bi prišlo do pomote.
V domu ob popoldnevih igrajo
karte in končajo šele pri večer-
ji. »Že kot otrok sem doma ve-
liko igrala karte in to še vedno
najraje počnem. To je moj ho-
bi. Kadar smo se doma otroci
sprli, je mama rekla, da nam
bo karte zažgala. To je bila za
nas najhujša kazen. Vzela nam
jih je ter jih dala pod trske,
a smo jih kmalu našli,« pravi.
Marija je nedavno praznovala
svoj 87. rojstni dan. Ne boste
verjeli, katerega darila je bila
najbolj vesela. Kart, seveda,
tako da zdaj ni več bojazni, da
bi se številke na kartah zaradi
obrabe izbrisale. Takšna praz-
novanja pa so seveda prilož-
nost za spomine.
Pri hiši je bilo dvanajst
otrok, ki so se odlično razume-
li. Trideset let je delala v rade-
ški papirnici. Bila je aktivna
v delavskem svetu, v pravnem
in vaškem odboru, v sindikatu,
skratka, vedno se je potegnila
za delavce. Leta 1943 so papir-
nico zažgali, takrat se je ime-
novala še Tovarna Pijatnik, ob
petih zjutraj je začelo goreti,
se spominja Marija in tako so
za nekaj časa delavci ostali
brez zaposlitve. Kar veliko
truda je bilo potrebnega, da so
tovarno obnovili in spravili
v pogon. Najprej so začeli de-
lati ovojni papir, potem pa vse
ostalo in počasi so jemali tudi
delavce nazaj. V službi so ji
ponudili delo v pisarni, kjer bi
računala, saj so vedeli, da se
v številkah dobro znajde. »Če-
prav sem si želela, tega dela
nisem prevzela in to iz enega
razloga — nisem imela ustrezne
izobrazbe, saj nisem hodila
v srednjo šolo, zato nisem žele-
la. da bi se norčevali iz mene.
Veste, kako so včasih rekli za
tiste, ki so delale v pisarni brez
končane šole - da >matika piše<.
Kljub temu, da sem bila spo-
sobna, nisem želela biti >mati-
ka<. Danes mi je žal, saj bi ime-
la dosti višjo pokojnino.
Marija se nikoli ni poročila
in tudi otrok nima. »V življe-
nju sem ljubila samo enega, pa
so mi ga starši prepovedali, ta-
ko da sva morala zvezo preki-
niti. Drugega fanta pa potem
nisem mogla imeti rada,« pra-
vi, in vse do danes je ostala
sama.
Življenje v domu sploh ni
tako slabo, kot si nekateri mi-
slijo. Tam ima prijateljice,
v domu pa poskrbijo tudi za
razna družabna srečanja, ki
jih čez leto res ne manjka. In
kako Marija gleda na življe-
nje: »Kar bo prišlo, bo prišlo.
Vsi se sprašujejo, ja kaj bo, kaj
bo? Jaz pa pravim, vse je treba
preživeti, zato se sploh ne se-
kiram. Zemlja bo tako ali tako
vse k sebi vzela.«
Kadar ji postane dolgčas,
vzame knjigo in se poglobi va-
njo. Prebira tudi številne revi-
je in časopise. Tako kot večina,
tudi ona bere Novi tednik od
zadnje strani naprej, saj se
najprej ustavi pri šaljivcih.
DAMJANA SEME
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz slo-
venskega filma Na klancu,
igralca pa Janez Jezernik in
Štefka Drolc. V poštev za žreb
je prispelo 12 kuponov, od te-
ga je bilo le 6 pravilnih.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Aleksander MEDVE-
ŠEK, Zagrad 70, Celje, majici
NT&RC pa bomo tokrat posla-
li: Mateji ZORE iz Brodarjeve
22 v Celju in Mariji GOLES iz
Prekorij 66 v Škofji vasi.
Vljudno prosimo, da se po
sodček laškega piva oglasite
v naš oglasni oddelek, med-
tem, ko vam bomo majici po-
slali po pošti!
Št. 34. - 24. avgust 1995
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
1<
Še pred zimo pod streho
Podjetje Gradiš le pričelo graditi hišo za družino Štekovič - Začela se je tudi
široka akcija zbiranja pomoči
Gotovo se marsikdo še spo-
minja zgodbe o kruti usodi
družine Štekovič iz Velikih
Grahovš v krajevni skupnosti
Vrh nad Laškim, ki se je spo-
mladi nemočno spraševala,
kako bo v stari, podirajoči se
hiši, prebila naslednjo zimo.
Vsi strahovi so zdaj odveč, saj
bo zaradi vsestranske pomoči
občine Laško družina še pred
zimo v varnem zavetju novega
doma.
Marija Štekovič in njeni tri-
je mladoletni otroci so lani
ostali brez moža in očeta. Brez
nujne pomoči pa bi ostali tudi
brez strehe nad glavo, saj živi-
jo v stari in za bivanje nevarni
hiši. Ko je bil gospodar še živ,
so ob stari hiši začeli graditi
novo in jo zgradili do prve
plošče, vendar je smrt pretrga-
la velike načrte in upe družine.
Gradnjo so morali ustaviti, saj
je Marija, ki je nezaposlena,
kljub vsem oblikam socialne
pomoči, ne more nadaljevati.
Najmlajši Denis, ki je dopolnil
tri leta, je hud srčni bolnik, ki
je moral pred časom že na dru-
go operacijo srca in jo k sreči
dobro prestal. Druga dva sino-
va sta že oba šolarja. Rajko
ima dvanajst let, Zoran pa bo
septembra začel obiskovati
drugi razred. Tudi če bi odmi-
slili hišo, v kakršni životarijo,
je stiska družine velika. Po-
polnoma so odvisni od tuje po-
moči. In prav to dejstvo je vo-
dilo petčlanski posebni odbor,
ki so ga na pobudo Območne
organizacije Rdečega križa
Laško ustanovili zato, da bi
kar najhitreje omogočili dru-
žini varno bivanje v novi hiši.
Od pomladi, ko smo pisali
o stiskah Marije in njenih treh
sinov, je odboru, v katerem so
poleg predstavnika Rdečega
križa še predstavniki Centra
za socialno delo, krajevne
skupnosti Vrh nad Laškim ter
občinskih oddelkov za družbe-
ne dejavnosti in za družbeno
planiranje, podpira pa ga tudi
laški dekan Jože Horvat, uspe-
lo premagati prvo oviro. Mari-
ja in njen mož sta namreč novo
hišo gradila na črno, zato je
bilo treba novogradnjo najprej
legalizirati. Občinska uprava
je na lastne stroške zbrala vse
potrebne dokumente in vpla-
čala prvi obrok za bivalni kon-
tejner, v katerem naj bi druži-
na živela do vselitve v novo
hišo. Ker pa se je pokazalo, da
je zabojnik vendarle predraga
začasna rešitev, so se v občin-
ski upravi odločili, da je treba
z dograditvijo nove hiše čim-
prej začeti. Laški župan Peter
Hrastelj je s celjskim podjet-
jem Gradiš prejšnji teden pod-
pisal pogodbo, s katero so se
gradbinci zavezali, da bodo do
novembra v novi hiši dokonča-
li dve sobi in nujne sanitarije.
Gradnja se je pred slabim ted-
nom že začela, po predračunih
pa bo veljala 6,5 milijona to-
larjev. S široko akcijo, ki so jo
zastavili v občinskem odboru,
se je nekaj denarja v te name-
ne doslej že nateklo. Okrog
600 tisočakov so zbrali bralci
Nedeljskega tednika, precej je
zbrala tudi Karitas, pomoč so
že obljubili mnogi posamezni-
ki in laški dekan, v laškem
Rdečem križu pa upajo, da se
bodo odzvala tudi laška po-
djetja. Okrog milijon tolarjev
bo iz letošnjega proračuna pri-
maknila tudi občina Laško, ki
bo zlasti skrbela, da bo grad-
nja več čas potekala po načrtih
in da se zaradi morebitnega
slabšega priliva denarne po-
moči ne bi ustavila.
JI
Pri prizadevanjih, da Mariji in
njenim trem otrokom čimprej
priskrbi varno streho nad gla-
vo, bo občini Laško gotovo po-
magal tudi marsikdo od bral-
cev Novega tednika. Vse de-
narne prispevke je mogoče po-
slati na žiro račun Območne
organizacije Rdečega križa
Laško številka 50710-678-
49285, s pripisom »za Šte-
kovič«.
Kozjani slavijo
V Kozjem bodo v soboto,
26. avgusta, obeležili 120-
letnico Gasilskega društva
Kozje. Slavnostna seja bo
ob 15. uri, v kulturni dvo-
rani, ko bo tudi podelitev
priznanj.
BJ
Srečanje
gojiteljev malih
živali
V Slovenskih Konjicah bo
v soboto, 26. avgusta, srečanje
društev gojiteljev malih živali,
ki ga prirejajo člani tamkajš-<
njega društva. Srečanje bo le-
tos že tretjič, pričakujejo pa
predstavnike tridesetih dru-
štev iz Slovenije, poleg tega pa
še iz sosednje Avstrije.. Mad-
žarske in Italije. Ob 14. uri bo
izpred telovadnice pri Osnovni
šoli Pod goro v Konjicah kre-
nil sprevod v športni park,
kjer bo kratek kulturni pro-
gram. Nastopih bodo učenci,
folklorna skupina ter godba
na pihala. Igral bo tudi an-
sambel Šaleški odmev. V pri-
meru slabega vremena prire-
ditve ne bo.
B.Z.
Sporočilo
Šentjurčanom
Šentjurska Območna orga-
nizacija Rdečega križa pri-
pravlja za jutri, v petek 25.
avgusta, krvodajalsko akcijo.
Organizirajo jo v sodelovanju
z Zavodom za transfuzijo krvi
v Ljubljani, akcija pa bo
v prostorih osnovne šole Šent-
jur med 7. in 13. uro. Krvoda-
jalcem priporočajo, naj si ure-,
dijo krvodajalske izkaznice, ki
jih potrebujejo za zdravstvene
in druge olajšave.
BJ
Zlaloporočenca na velenjskem gradu
Na velenjskem gradu sta se že v tretje vzela 71-letna Alojzija in 77-letni Martin Sušeč iz
Velenja, ki sta se poročila 16. avgusta 1945 v Škalah pri Velenju.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih kar trije živijo v Ameriki, vendar so se zlate
poroke udeležili prav vsi. Alojzija in Martin, ki sta še vedno čila in zdrava, imata tudi 17 vnukov
in enega pravnuka.	L O.
Na Ortler
Planinsko društvo Celje organizira to soboto in nedeljo izlet
s pohodom na 3905 m visok Ortler, ki je najvišji alpski vrh
vzhodno od Švice in se nahaja na južnem Tirolskem v Italiji.
Odhod bo ob 4. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča
na Glaziji. Pot bo najprej vodila skozi Karavanški predor, po
Dravski dolini do izvira in Adiže, nato skozi Božen in Meran do
vasice Sulden, ki je že 1844 metrov visoko in je izhodišče za
vzpon na vrh. Od tam bo še za slabe štiri ure zmerne hoje po
lahki izletniški stezi do Payerjeve koče, kjer boste prenočili.
V nedeljo zgodaj zjutraj bo vzpon na vrh, ki bo trajal od 4 do
5 ur. V Sulden bo spust zgodaj popoldan po isti poti, povratek
v Celje pa v poznih večernih urah.
Ortler zahteva opremo za visokogorje, vse podrobnosti in
dodatne informacije pa so na voljo v pisarni Planinskega dru-
štva Celje.
Vabljeni na pohode v septembru
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas že vabi tudi na planin-
ske pohode, ki so jih pripravili v naslednjem mesecu.
Prvi bo že v soboto, 2. septembra z odhodom ob 5. uri zjutraj,
s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji, odpravili pa se
boste na 1114 m visoko Slivnico in Krizno goro.
Naslednjo soboto, 9. septembra vas vabijo na 3076 m visok
Hafner. Odhod bo ob 4. uri zjutraj s parkirišča na Glaziji.
V soboto, 16. septembra se bodo ob 5. uri zjutraj odpravili na
Malo in V. Mojstrovko ter Travnik, 23. in 24. septembra pa
z odhodom ob 4. uri zjutraj, na Visoko pot Dolomitov. Za vse
podrobnejše informacije se lahko obrnete na pisarno PD Zla-
tarne Celje, telefon 31-711, int. 355 ali 452-927.
MOJCA MAROT
Spominska gasilska vaja
Na četrto spominsko gasilsko tekmovanje v polaganju cevovoda, ki je bilo na Starem trgu
v Velenju, se je minulo nedeljo odzvalo kar 45 gasilskih desetin. Vajo so izvedli ob ekipi
strokovnih sodelavcev, gasilskih častnikov, potekala pa je po posebnih pravilih. Tekmovanja so
se udeležile desetine iz Koroške, žalske občine ter Šaleške doline, ki so na koncu prejele tudi
pokale Žal se tekmovanja ni udeležilo domače gasilsko društvo iz Velenja.
JOŽE MIKLAVC
W
■M m ■ bi	m	m
Življenje ni
zmeraj lepo
Enkrat gre navzgor, drugič navzdol,
pravi Ema Goršek iz Celja, ki na
današnji dan slavi svojo 90-letnico
Vsakdo, ki jo obišče, najprej
spozna njen smisel za humor.
»Ali ste s sabo pripeljali tudi
kakšnega fanta zame?« je bilo
njeno prvo vprašanje. »Veste,
Mili pravi, da sem prestara, da
bi me kdo vzel, ampak sama se
s tem nikakor ne strinjam.«
Mili je pravzaprav Emina so-
stanovalka, ki pa že nekaj let
skrbi zanjo.
Ema je po rodu Čehinja,
a pravi, da se ima bolj za Slo-
venko. »Iz otroških let imam
veliko spominov, vendar niso
nič kaj prijetni. Preživela sem
kar tri vojne in marsikaj doži-
vela,« je pripovedovala Ema,
ki je še vedno zelo bistrega du-
ha. Rodila se je v veliki druži-
ni, saj je bilo doma kar osem
otrok. Dve Emini sestri še živi-
ta na Češkem in si z njo redno
dopisujeta. »Ko sem bila še
bolj zdrava, sem imela vsako
leto precej obiskov, zdaj pa so
ti časi minili. Življenje pač ni
zmeraj lepo,« je dejala Eni
»Ko sem bila stara osem let,
je začela prva svetovna vojn
v kateri sem izgubila očet
Včasih nismo videli kruha tu
po tri tedne, veste? še huje/
bilo po vojni. V slovensko*
sem hodila le dobrih 14 i
nato pa smo se vrnili dom®
na Češko. Pri 14. letih me
mati poslala k sestri v Noi
Sad, kjer naj bi se naučila
spodinjskih del. Teta je ime
namreč veliko gostilno in de
je bilo na pretek. Včasih se
od utrujenosti pri delu celo zi
spala,« je pripovedovala Em
»Ko me je po dveh letih in p
mama prvič obiskala, je reki
da tam ne bom ostala in da:
bomo vrnili v Slovenijo. Tal
je tudi bilo, in pri devetnajsti
sem se odločila, da se izuči
za šiviljo. Šest let sem šiva
ovratnike, dokler nismo dobi
obvestila, da se moramo vrni
v matično domovino, ker n
mamo državljanstva. Brata si
odšla na služenje vojaškef
roka na Češko, za njima pa;
odpotovala tudi mati. S aH
sem tukaj spoznala svojef
bodočega moža in se pri štir
indvajsetih omožila. Takrat;
Slovenija postala moja no<
domovina,« je povedala Ema
Za naraščaj se z možem n
sta odločila, saj se je vedi
bolj govorilo o drugi svetovi
vojni. »Živeža je bilo sicer d(
volj, denar je praktično lež
na cesti, vendar pa smo nenel
no živeli v strahu. Nenehl
nam je žvižgalo okoli u&
Mož je bil edinec in zato ni Jj
preveč navezan na otroke.'
bi se zanje odločila, bi bil m<"
da celo ljubosumen,« se je #
smejala Ema in dodala: »Tal
pa sva 60 let lepo in mir11
živela. Imela sem ga zelo rad
Ko je bil še mlad, je rad ig*
nogomet, 15 let pa je delal tu
kot gasilec. Imel je velik srni*
za humor, to sem najbrž p"
brala po njemu,« je živafr1
pripovedovala Ema. »Skup
nama je bilo res lepo. 35 let s1
živela pri njegovih starših,
so tudi doživeli visoko staro*
Tast je doživel 83, tašča '
prav tako mož in moja ma"
Vendar pa sem jih vse prehi"
la, kaj?«	J
BOJANA JAN$
Št. 34. - 24. avgust 1995
rt*
ŠPORT
Končnica tudi v nogometu
\novem prvenstvu MNZ Celje klasični dvokrožnl sistem In dodatna liga šestih klubov - Usnjar Iz Šoštanja prvi favorit za naslov
pojutrišnjem se bo novo
nogometno prvenstvo začelo
S v ligi MNZ Celje, v ka-
teri Je osem Wwbov. Novinci
0 odred, Šmarje in po izsto-
pu iz tretje lige Brežice, po
Uasičnem dvokrožnem si-
stem Pa bo najboljša šesteri-
ca ob prenosu vseh rezulta-
tov in točk odigrala še konč-
nico za naslov prvaka in so-
delovanje v kvalifikacijah za
popolnitev tretje lige-vzhod.
Tim Laško:
y Hrastnik
Laščani so bili polovico
'lanske sezone Uniorju tesno
za petami in se uvrstili v pol-
finale pokala MNZ Celje,
nova pričakovanja pa so zelo
podobna in morda celo pre-
optimistična: igrišče v Rečici
so popolnoma prenovili in
vse ekipe bodo trenirale in
tudi igrale v Hrastniku.
»V Storah in Celju so nas
odslovili, zato smo Zasav-
cem dolžni še posebno zah-
valo,« je nekoliko nejevoljno
začel legendarni sodnik
Zdravko Martun, ki v svojem
Laškem vztraja kot trener.
»V dveh letih smo v naši eki-
pi naredili temeljito selekci-
jo, začetne težave so že za
nami in počasi bodo naši cilji
višji. Publikum nam je poso-
dil vratarja Bukviča, iz
Šentjurja je prišlo nekaj
mladih igralcev, in ekipa je
zanesljivo močnejša kot lani.
Prostorska stiska je nareko-
vala zmanjšanje obsega tre-
ningov - s štirih na tri na
teden — ne pa tudi zanimanja
za nogomet. Prebuja se obči-
na, razumevanje kažeta tudi
Pivovarna in Zdravilišče, ki
bo v prihodnje gostilo našo
pionirsko šolo. Na treningih
je tudi po 70 otrok, s prvo
ekipo pa štartamo kar na na-
slov prvaka.«
Kovinar: mladi
obetajo
Štorovčani so že štiri leta
edini podzvezni ligaš, ki ima
mladinsko ekipo v drugi ligi
in tudi po odhodu polovice
ekipe se za obstanek ne boji-
jo. »Na mladih temelji usme-
ritev našega kluba, uspehov
pa si seveda želimo tudi v pr-
venstvu MNZ Celje,« je odlo-
čen predsednik Ladislav Ka-
luža.
Kovinar je leta 1990 igral
v kvalifikacijah za popolni-
tev območne lige, nakar so se
začele finančne težave.
»Igralski kader je dovolj ši-
rok in kvaliteten, problemi
pa so s pomanjkanjem de-
narja. Ekipa je solidna, želi-
mo si čim višje in tudi boja
za naslov prvaka se ne bomo
vnaprej odrekli,« pravi Ka-
luža. Trener prve ekipe je
zdaj Goran Savič, vodstvo
kluba pa je zelo blizu do-
končnega dogovora o sodelo-
vanju s Publikumom. V Što-
rah so si svojo nogometno
prihodnost zamislili kot cen-
ter za vzgojo mladih igral-
cev, doslej sta se najbolj uve-
ljavila Štancer in Drobne,
novi up pa je Godec, ki je
lani v drugi mladinski ligi
v povprečju na vsaki tekmi
dosegel gol.
Usnjar: visok jubilej
Goršek, Bauman, Bulajič
(Publikum), Cvikl, Javornik,
Polovšak, Spasojevič, Oblak
(Rudar), Karič (Maribor),
Pevnik (Olimpija), Grobel-
šek (Era Šmartno) in še mno-
gi drugi so svojo nogometno
pot začeli v Šoštanju, kjer
letos slavijo 75 let svojega
Usnjarja in veselo razpolo-
ženje naj bi tudi ob koncu
prvenstva.
Usnjar 95/96 je pravza-
prav kombinirana druga
ekipa Rudarja (Čanič, Pavič,
Šoštar, Kovačič, Kraljevič)
in mladincev Ere Šmartno,
trden dogovor o kadrovskem
in strokovnem sodelovanju
z obema kluboma pa naj bi
v Šoštanj prinesel naslov
podzveznega prvaka in kva-
lifikacije za tretjo ligo.
V uspeh nihče ne dvomi, do-
datni optimizem je zanetila
visoka zmaga v prijateljski
tekmi s Tim Laškim s 6:1 in
mnogi zato bolj nestrpno
pričakujejo septembrsko go-
stovanje mlade reprezentan-
ce, ki se bo pomerila s selek-
cijo nekdanjih nogometašev
Usnjarja.
Kiv Vransko: počasi
v vrh
Uvrstitev v končnico je
edini cilj ligaša iz Savinjske
doline, ki si je po spomla*-
danski krizi in izstopu mla-
dinske ekipe za naslednje se-
zone zastavili bistveno večje
cilje. Na Vranskem se sčaso-
ma želijo vmešati tudi v boj
za napredovanje, prve pote-
ze pa so obetavne.
»Ekipo smo pomladili, za-
to so naša pričakovanja
umirjena. Kritičen položaj se
je počasi umiril, pionirskima
ekipama smo dodali še ka-
detsko, in prihodnost je bolj
obetavna. S kvalitetnim tre-
nerjem smo zelo blizu dogo-
vora o sodelovanju, v dveh
ali treh tednih bo vse jasno
in sezona bo predvsem
v znamenju uigra vanje eki-
pe,« napoveduje predsednik
Dušan Ribič. V zadnjem ob-
dobju so največ pozornosti
namenili mladim, ob raznih
priložnostih so na Vranskem
med predavatelji tudi naj-
bolj ugledni slovenski stro-
kovnjaki, pomembna za-
slomba pa je Oblakova nogo-
metna šola.
Odred: nove
slačilnice
Prvo prijateljsko tekmo so
odigrali šele pred dobrim
tednom dni, s pripravami za
novo sezono krepko zamuja-
jo, toda po treh letih se nogo-
metno Kozje v prvenstva
MNZ Celje vrača s člansko
ekipo in izključno domačim
kadrom.
»Po pravilih NZS bi mora-
li imeti najmanj tri ekipe, to-
da na podzvezi so imeli za
naše zadrege obilo razume-
vanja in nam dovolili nasto-
panje z nekoliko okrnjenim
programom. Z novo občino
upamo na boljše nogometne
čase, prvi pozitivni premiki
so opazni v zvezi z gradnjo
slačilnic in do oktobra se bi
iz šolskih prostorov morali
preseliti v novi objekt,« pra-
vi predsednik Filip Vola-
ušek. Za slačilnicami je
predvidena usposobitev sta-
rega igrišča, s trenerjem
Matjažem Zenzdianovskyem
in skoraj celotno mladinsko
ekipo v prvem moštvu pa
upajo na uvrstitev v končni-
co prvenstva, na mesti pred
Šmarjem ter Vranskim.
Šmarje: z najmlajšo
ekipo
Desetletje je že minilo od
zadnjih poskusov oživitve
pravega nogometa v Šmarju,
novi start pa je v znamenju
paradoksa. Zagon so bolj
podprli pokrovitelji iz Slo-
venskih Konjic kot pa doma-
či, ob kroničnem pomanjka-
nju denarja pa so celo morali
odjaviti pionirsko ekipo.
Domačemu jedru je prik-
ljučena peterica šentjurskih
mladincev, dolgoročni cilj pa
je do konca tisočletja ujeti
stik z vrhom četrte lige. Ob
igrišču gradijo slačilnice,
vodstvo kluba na čelu
s predsednikom (in obenem
trenerjem) Ivanom Pisancem
pa si želi tudi temeljite ob-
nove športnega parka. »V
zadnjem obdobju smo nekaj
denarja pridobili tudi z na-
jemnino od igrišča in najbrž
smo eden redkih amaterskih
klubov v regiji. Honorarja za
svoje delo niso dobili niti
trenerji, klub pa smo na po-
vršju držali z lastnim denar-
jem, saj Šmarje v preteklosti
športu ni bilo posebej naklo-
njeno. S Šentjurjem in Ste-
klarjem dobro sodelujemo,
takšno je tudi naše razmi-
šljanje za prihodnost, cilji za
novo sezono pa so zelo
skromni. Povprečna starost
ekipe ni niti 20 let, najstarej-
ši igralec ima komaj 24 let in
vsaka zmaga, vsaka točka bo
za nas velik uspeh,« meni
Ivan Pisanec.
ŽELJKO ZULE
V 1. krogu pokala (dve tekmi)
bodo v začetku septembra
igrali Brežice-Usnjar, Odred-
Tim Laško, Šmarje-Kiv Vran-
sko in Krško-Kovinar, v nada-
ljevanju pa se v tekmovanju
vključili še Era Šmartno,
Šentjur, Radeče, Dravinja,
Steklar, Unior in ekipa sod-
nikov.
Bunker in Komar
Po remiju z Muro nove spremembe v Igri celjskih
nogometašev — Danes žreb osmine finala pokala
. Publikum v dvobojih z Muro
^ naprej ostaja le pri eni zma-
p na Skalni kleti (pred štirimi
,eti 1:0), Rudar je po novem
jjspehu skupaj z Goričani naj-
boljša ekipa na gostovanjih,
^goligaško prvenstvo pa bo
^'tno zelo izenačeno, saj so
*a«no Črnuče dvakrat zmagale,
rez poraza pa je še pol lige.
, V Celju sta bila finalista
'anskega pokala zadovoljna
s točko, zamujeno priložnost
j® zmago pa so pogosteje ome-
dli gostje, ki so tudi povedli.
^ domačih vrstah je bilo spet
Preveč nespretnosti (Štancar-
™ rumeni karton zaradi okle-
pa pri vračanju žoge
'Kro), nekateri ključni igralci
J? Povsem izven forme, na klo-
^ Pa ni pravih rešitev. Ob bolj
j^Prti taktiki bo v Ajdovščini
^esto Kamberoviča v napa-
ja Priložnost dobil Komar, ki
f novi joker v lovu za vrhom
kstvice.
^elenjčani so tudi brez treh
igralcev prvega moštva zma-
gali v Beltincih, do derbija
z Mariborom pa naj bi bila na-
red vsaj Cvikl in Hudarin.
Mladi reprezentant Spasojevič
je do konca sezone posojen
tretjeligašu Bistrici, kjer kot
vojak tudi trenira, Pavlovič pa
je z arbitražo pri NZS skušal
izsiliti nekoliko boljšo pogod-
bo, vendar je Rudar v celoti
izpolnil vse pogoje.
Zaplet
z Mujčlnovičem
Šentjur je z odličnimi
obrambami Fiderška ostal ne-
poražen v Šiški, za nedeljski
derbi z Ero Šmartno pa pospe-
šeno gradijo tribune. Lanski
prvaki tudi ob dveh vodstvih
niso premagali Pirana, na pre-
ostalih šestih igriščih pa so
zmagali gostitelji. Radečani so
se zaradi sedem metrov preoz-
kega igrišče zatekli v Trbovlje,
tretjeligaški start pa je bil
v znamenju razpoloženih na-
padalcev. V povprečju skoraj
štirje goli na tekmo, najbolj
konkretna je bila Dravinja,
moštvi Steklarja in Uniorja pa
sta doživeli boleča poraza.
Zrečani so pred tekmo nepri-
čakovano ostali brez vratarja
Mujčinoviča; zaradi prekora-
čitve starostne omejitve dvoj-
na registracija ni bila možna,
obrambe poškodovanega Vi-
dečnika pa so bile daleč pod
ravnijo junijskih kvalifikacij.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Publikum ima najbolj učinko-
vit prvoligaški napad (11 go-
lov), Rudarjeva obramba pa je
dobila najmanj golov — dva.
V Murski Soboti bo danes žreb
parov osmine-finala pokala
Slovenije, tekme pa bodo 20.
septembra.
f do Bajraktarevič je proti Muri rešil točko in je skupaj z Zupanom ter Cviklom med kandidati za
Kvalifikacijsko tekmo EP proti Italiji.
Nogomet
I.	liga
4. krog: Publikum-Mura 1:1
(0:0); Bajraktarevič (74); Bel-
tinci-Rudar 0:2 (0:1); Žurman
(39), Ekmečič (82); Maribor-
Olimpija 5:1, Izola-Gorica 0:2,
N. oprema-Primorje 0:0. Vrst-
ni red: Gorica 10, Mura, Rudar
8, N. oprema, Primorje 7, Pu-
blikum 5, Maribor, Olimpija 4,
Beltinci 1, Izola 0.
II.	liga
2. krog: Železničar-Šentjur
0:0, Era Šmartno-Piran 2:2
(1:1); Druškovič (7), Grobelšek
(46); Radeče-Drava 1:0 (0:0);
Cetin (74); Črnuče-Zagorje
7.1, Napredek-Koper 1:0, Na-
klo-Rudar 1:0, Nafta-Železni-
čar (Mb) 3:0, Vevče-Mengeš
2:0. Vrstni red: Črnuče 6, Naf-
ta, Šentjur, Radeče, Napredek
4,	Koper, Vevče, Drava, Naklo
3, Piran, Železničar (Lj) 2,
Mengeš, Era Šmartno, Rudar,
Železničar (Mb) 1, Zagorje 0.
III.	liga
1. krog: Dravinja-Paloma
6:1 (3:1); Križanič (38, 55, 81),
Topič (15), Hrovat (37), Kuk
(80, 11-m); Bistrica-Steklar.
5.1 (2:0); Zdovc (83); Unior-
Turnišče 0:3 (0:0); Pohorje-
Bakovci 1:1, Kovinar-Alumi-
nij 4:0, Odranci-Kungota 2:0,
Beltrans-Dravograd 1:2.
Rokomet
Dobova 95
1. krog: Celje Pivovarna La-
ško-Karlovac 27:16 (17:6);
Stefanovič 8, Pungartnik, Puc
5,	Šerbec, Načinovič 3, Ivandi-
ja, Jeršič, Leve 1; Dobova-Za-
greb 25:30; 2. krog: Celje Pivo-
varna Laško-Dobova 33:22
(19:6); Leve 7, Šerbec 6, Tom-
šič 4, Načinovič, Stefanovič 3,
Pajovič, Jeršič, Pungartnik,
Puc 2, Šafarič, Ivandija 1;
Karlovac-Zagreb 23:21; 3.
krog: Celje Pivovarna Laško-
Zagreb 23:19 (10:11); Pun-
gartnik 7, Stefanovič, Leve 5,
Načinovič 2, Šafarič, Šerbec,
Ivandija, Puc 1; Dobova-Kar-
lovac 29:17. Končni vrstni red:
Celje Pivovarna Laško 6, Za-
greb, Dobova, Karlovac 2.
Četrtek, 24. 8.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Rogaška (18. 30), Satex-Interi-
er (Ikov memorial, 20. 30). Še
jutri.
Sobota, 26. 8.
Nogomet
Ajdovščina: Primorje-Pu-
blikum (5. krog I. lige); Roga-
ška Slatina: Steklar-Unior,
Turnišče: Turnišče-Dravinja
(2. krog III. lige, vse 16. 30);
Šoštanj: Usnjar-Kiv Vransko,
Brežice: Brežice-Kovinar, Kr-
ško: Krško-Tim Laško (1. krog
MNZ Celje, vse 17).
Nedelja, 27. 8.
Motokros
Lemberg: dirka za državno
prvenstvo do 125 in 250 ccm
(od 14. ure).
Nogomet
Velenje: Rudar-Maribor (5.
krog I. lige), Šentjur: Šentjur-
Era Šmartno, Zagorje: Zagor-
je-Radeče (3. krog II. lige, vse
16. 30); Kozje: Odred-Smarje
(1. krog MNZ Celje, 17).
Št. 34. - 24. avgust 1995
ŠPORT
1
—
Prodorna in najvišja
Konjiška košarkarlca Katja Temnlk se z mladinsko
reprezentanco na Češkem bori za uvrstitev na finalni turnir
EP — Iz Cometa k Ježlcl
Pred časom se je Celje potegovalo za organi-
zacijo drugega kroga kvalifikacij za 17. evrop-
sko prvenstvo mladink v košarki, toda ponud-
ba Strakonic je bila močnejša in naša repre-
zentanca za uvrstitev na finalni turnir igra na
Češkem. V izbrani ekipi je tudi konjiška košar-
karica Katja Temnik, pred tremi meseci še
igralka Cometa, zdaj pa Jezice.
»Želim si napredovanja in zato sem odšla
v Ljubljano. Vabili so me tudi v Celje, toda že
prej sem se odločila za Ježico in seveda še ne
računam z večjo vlogo v prvi ekipi. Z dvojno
registracijo bom tudi v naslednji sezoni igrala
za Comet, s prestopom bom samo pridobila,«
pravi 17-letna košarkarica, ki je že vseskozi
kapetanka mladinske reprezentance.
Katerim trem reprezentancam bo v konku-
renci s Francijo, Češko, Nemčijo, Belgijo in
Poljsko namenjeno napredovanje?
Nasprotnic ne poznamo, informacije so zelo
skope, toda določen vtis o mladinski košarki
sem si po prvih kvalifikacijah v Turčiji in
športnih igrah na Madžarskem že ustvarila.
Francozinje in Čehinje so najbrž za malenkost
boljše, druge ekipe pa smo izenačene in z nekaj
sreče nam morda uspe uvrstitev na prvenstvo
na Slovaško.
Prednosti in slabosti naše mladinske vrste?
Manjka nam višina. V naši reprezentanci
sem s 184 cm najvišja, vendar igram na krilu.
Prednost je seveda hitrost, s tempom smo že
zlomile odpor prenekatere ekipe in visok ritem
igre bo tudi v Strakonicah naš glavni adut. Če
ne bo preveč napak, bo končni rezultat ugo-
den, v nasprotnem pa... Žreb imamo ugoden,
za uvod Belgija in Poljska, možnost preseneče-
nja je na startu večja in zmagi bi že odprli pot
h končnemu cilju.
Kakšen pa je košarkarski profil Katje
Temnik?
Najboljši imam prodor, toda nekaj dodatne
hitrosti mi ne bi škodilo. V vsakem primeru
moram čimprej izboljšati met z razdalje in igro
v obrambi, Ježica je naš najboljši ženski klub
in srčno upam, da bo v moji igri že med sezono
opazen napredek.
Prvenstvo se bo začelo šele oktobra, pravih
možnosti za uigravanje s Cometovo ekipo pa
najbrž ne bo, mar ne?
Drži. Celjsko Gimnazijo sem zamenjala
s športno v Šiški, za svoj nekdanji klub pa bom
večinoma samo igrala in bolj poredko opravila
kakšen trening. Ekipe za novo sezono še ne
poznam, trener Gosak je že odšel, napovedane
so še nekatere spremembe. Podobno kot lani se
bom s Konjičankami borila za obstanek v ligi,
večjih težav pa ne bi smele imeti.
Kaj je vzrok, da je ženska košarka v ozadju?
V večini klubov so pomembne samo moške
ekipe, ženske pa povsem ob strani. Tako je pri
Cometu in tudi drugod. V Celju zdaj dobro
delajo, za dekleta pa je značilen predvsem osip
med prehodom iz osnovne v srednjo šolo. Ko-
njiške pionirke smo bile na državnem prven-
stvu dvakrat druge, kadetinje prav tako, član-
ska ekipa pa se nikakor ne more znebiti niha-
nja med ligaškima končnicama za naslov prva-
kinj in obstanek.
Morda bi veljalo nekoliko spremeniti pra-
vila?
Ne, novosti v pravilih ne bi bistveno vplivale
na položaj ženske košarke. Če bi se posebej
potrudile, bi tudi lahko zabile žogo v koš;
odriv nimam posebej dober, prej povprečen ah •
celo slab, vendar vseeno skočim do obroča.
Slovenija premore komaj deset ženskih ekip,
zanimanje za košarko usiha, razlike med klubi
pa so vedno večje.
ŽELJKO ZULE
Foto: SHERPA
Rogla še bolj akrobatska
V minuli zimi je bila Rogla spet pravo
zatočišče smučarskih akrobatov, po tekmi
za državno prvenstvo pa so želje sčasoma
postale večje. Mont Celje si na Zreškem
Pohorju želi še močnejših tekem, prvi korak
pa je bil narejen z obiskom tehničnega dele-
gata FIS Hansa Kaiserja.
Avstrijec si je skupaj s Francom Grahkom
ogledal terena na Ostruščici II in Jurgovem,
ki s črno progo še najbolj ustreza za tekmo-
vanja v prostem slogu. Eden najbolj vpliv-
nih mož akrobatskega smučanja je imel ne-
kaj konkretnih pripomb le na Ostruščici H,
kjer doskok ni idealen in bi bilo potrebno
omiliti strmino. V drugih pogledih Rogla
izpolnjuje večino pogojev celo za organiza-
cijo tekme za svetovni pokal, dokončno po-
ročilo pa bo Kaiser na sedež FIS dostavil
v začetku septembra.
Celje ostaja drugoligaš
Teniška ekipa Celja je bila po pre-
pričljivi zmagi v drugi ligi-vzhod neu-
spešna v kvalifikacijah za napredova-
nje, saj je izgubila oba dvoboja.
Z zmagovalcem zahodne skupine
Medvodami so igrah 3:6 (zmage Viran-
ta, Cizeja in dvojice Cizej-Travner, po-
razi Sagadina, Rumpfa, Voha in dvojic
Furlan-Virant ter Sagadin-Voh), v ba-
ražu pa so izgubili še s predzadnjo
ekipo prve lige Mariborom z 0:6 (pora-
zi Furlana, Sagadina, Rumpfa, Viran-
ta, Cizeja in Voha). Celjani tako še
naprej ostajajo drugoligaši.
Viharjeva spet prva
Petra Vihar iz Velenja je na zaključni
lestvici igralk squasha spet številka ena, saj
je v minuli sezoni zmagala na vseh štirih
pozivnih turnirjih in zanesljivo osvojila tudi
naslov državne prvakinje.
Med najboljšo deseterico je še Koroščeva
iz Vojnika, ki je na 7. mestu. V moški kon-
kurenci so igralci iz Velenja in Vojnika
uvrščeni v sredini in drugi polovici udele-
žencev pozivnih turnirjev.
Straškova v Zurichu
Na najbolj znamenitem atletskem mi
gu Weltklasse v Zurichu je minulo sr
v metu kopja nastopila tudi celjska ref
zentantka Renata Strašek in z metom 5<
m zasedla 10. mesto. Najdaljši je bil za<
met, v drugi seriji je prestopila, tekmovs
pa začela z daljavo 56,22 m. Zmagal;
Sikolenkova z najboljšim dosežkom sez
71,18 m, Straškova pa je sinoči skupaj s]
cuvanom nastopila na mitingu v Linzu, 1
je štartalo kar 19 svetovnih prvakov.
Sodniki za Euro
pokale
Gorenju bo prvo tekmo pokala po-
kalnih zmagovalcev proti Lemgu v Ve-
lenju sodila italijanska dvojica Masi-
Di Piero, ki je bila tudi na zadnjem
svetovnem prvenstvu na Islandiji, na
povratni tekmi pa bosta sodila Hansori
in Olsson (Švedska).
Z znakom IHF bosta v mednarodni
konkurenci končna štartala tudi Re-
penšek in Požežnik. Za uvod sta dobila
prvo tekmo pokala EHF za moške Ar-
helaos-Mamoli Tbilisi, po nekaterih
informacijah pa naj bi bili obe tekmi
v Grčiji.
\
Rokometna sola na RoA
Od petka do nedelje bo na Rogli tradit
onalna slovenska rokometna šola, ki je d
kakšen uvod v novo sezono in za trene
eden pogojev za pridobitev licence za voc
nje ekipe. Na Rogli bodo med predavati
tudi Miro Požun, Tone Goršič, reprezf
tančni vratar Rolando Pušnik, novi celji
trener Zdravko Zovko ter kot gost dr. Wc
gang Polany iz Avstrije, ki bo analizi
francosko in švedsko varianto cons
obrambe 5-1.
V	pokalu samo
Laščanl
Celje: v 2. krogu pokalnega
tekmovanja Kemoplast-Sliv-
nica 83:87 (40:49; Madžarac in
Vego po 22, Gajšek 14 itd), Za-
gorje-Comet 89:80 (49:33; Ne-
rat 26, Sivka 15, Železnikar 13
itd), Pivovarna Laško prosta.
V	zadnjem krogu kvalifikacij
so Laščani za uvrstitev na če-
trtfinalni turnir sinoči v go-
steh igrali s Slivnico.
Polzela: za trenerja Zrin-
skega je igra dva tedna pred
evropskim startom na priča-
kovani ravni, nekaj težav pa je
zaradi poškodb Tillerja (gle-
ženj) in Petranoviča (hrbet), ki
sta izpustila zadnji tekmi. Pol-
zelani so premagali Satex
z 82:73 in izgubili z reškim Ja-
drancolorjem z 72:79, konec
tedna pa si bodo ogledali igro
Szekesfehervarja.
Celje: nemški Wolfenbuttel
bi rad zaradi bližine vojne(?)
obe tekmi pokala Ronchetti
odigral v Nemčiji, toda Ce-
ljanke so ponudbo zavrnile,
Golovec pa je potrdila tudi FI-
BA. Od danes do nedelje bo
ekipa Celja na turnirju v Ba-
nyski Bistrici, kjer so udele-
ženci še slovaški in češki prvo-
ligaši.
Laško: od ponedeljka bodo
v pizzeriji Špica v prodaji se-
zonske vstopnice za vse tekme
Pivovarne Laško v novi dvora-
ni Tri lilije. Enotna cena je
5000 tolarjev, po porazu z In-
terierjem pa so Laščam v go-
steh premagali Litijo s 84:75
(43:41). Več kot polovico košev
je dosegel Tovornik - 43, do
konca tedna pa bodo nasprot-
niki še Litostroj, Helios in Ro-
gaška.
Slovenske Konjice: v prija-
teljski tekmi poraz Cometa
z Iraklisom 68:79 (26:42; Plev-
nik 14, Šporar 12), danes in
jutri pa bo tradicionalni, 8.
Ikov memorial z udeležbo pr-
voligašev Rogaške, Satexa, In-
teriera in domačega Cometa.
Prebold: v naslednji sezoni
bo v B ligi pokrovitelj Prebol-
da podjetje Plima iz Žalca,
okrepljeno moštvo pa se je pri-
pravljalo tudi v Lučah. V klub
se je kot eden trenerjev vrnil
Brane Strožer, s petimi novin-
ci in dvema igralcema Kovino-
tehne z dvojno registracijo pa
merijo na uvrstitev v boljši del
hgaške končnice.
Živahno poletje na Vranskem
Na Vranskem so bogato osnovnošolsko športno aktivnost s poletnim taborom razširili na celo leto, zadnji teden pa je
poudarek na nogometu. Mlade so obiskali mnogi znani trenerji, med drugimi tudi selektor državne reprezentance dr. ZdeU
Verdenik (na sliki), ki je spregovoril tudi o vtisih z najbolj pomembnih tekem.
Atletika, košarka, nogomet in plavanje so zapolnili največ časa, za pestrost pa je bilo poskrbljeno še s tečajem nemškega jez*
Največji del obveznosti sta prevzela športna pedagoga Marija Satler in Marjan Kozmelj, osnovnošolci z Vranskega pa so se
Savinji preizkusih tudi v raftingu in vožnji s kajaki, vmes so tekmovali v prilagojeni obliki triatlona in na nogometnem turO"
igrah z vrstniki iz domovine iz Avstrije.
Š«. 34. - 24. avgust 1995
19
ŠPORT
Marrane generalka za Evropo
jZjteTivovan^^
i »Zadnjih deset let še ni-
I ' jnieli tako dobre ekipe,«.
jje po zmagi na dobovskem
Ljoirju zatrdil Tomaž Jer-
jič, predsednik Andrej Šu-
sterič se je zadovoljno na-
gibal, sekretar Vlado Priv-
šek Pa Povzel bistvo: »Pri
okrepitvah smo nitko konč-
no že v prvem poskusu vta-
^jjli v šivankino uho!«
prvi vtis o Celju Pivovarni
Laško 1995/96 je tudi za naj-
večje nergače ugoden, za do-
končne sodbe pa bo seveda
Jodločilen 2. krog pokala pr-
vakov. Peric v vratih ele-
gantno amortizira strele, ta-
Ikoj je upravičil sloves moj-
jstra za sedemmetrovke in ob
njem Strašek manj niha.
Stefanovič je daleč najbolj
i pripravljen igralec: hiter,
v napadu ima vedno širok iz-
bor rešitev, v obrambah 3-2-
lf 4-2 in 5-1 vselej v ključni
Vlogi- Zovko je razširil vari-
ante hranjenja lastnih vrat,
v napadu je igra hitrejša, na-
sprotni napadi pa bodo mor-
da celo model za druge
ekipe.
»Skozi vsi sezono bomo
skoraj v enaki meri igrali
obrambi 3-2-1 in 6-0. Na
tekmi z Zagrebom s črto svo-
jim igralcem nikakor nisem
hotel otežiti poti do zmage,
predvsem sem želel videti, če
je Peric tudi vratar za
obrambo 6-0. Nisem nezado-
voljen, čeprav je še veliko vr-
zeli in pomanjkljivosti,« je
trener Zdravko Zovko ko-
mentiral nekoliko nepriča-
kovano igro proti Zagrebu.
Prvi polčas igro na črto, po
jrfmoru varianti 5-1 z izpo-
1 stavljenim Stefanovičem in
4-2 s Stefanovičem in Jerši-
čem v sprednji liniji, pri glo-
boki obrambi (Šerbec (Tom-
šič), Stefanovič, Puc (Levc)-
Pungartnik, Jeršič-Načino-
vič) pa je vztrajal in le nekaj
minut.
Miro Kocuvan je pozorno
spremljal igro Celjanov, po
njegovem mnenju pa je mo-
štvo trenutno le pri dveh
tretjinah svojih zmožnostih.
»Počasi jih tipam, pri utežeh
je obremenitev okrog 100 kg,
morala pa bi biti še za nekaj
deset kilogramov večja. Po
turnirju Marrane bomo spet
stopnjevali intenzivnost
kondicijskih treningov, kajti
razlike med igralci so nas-
ploh še prevelike,« je ocenje-
val strokovnjak za telesno
pripravo, Zovko pa je še po-
sebej okregal nekatere posa-
meznike, ki so v prekinitvi
med obema polsezonama
izključno počivali in se obte-
žili z dodatnimi kilogrami.
Sinoči je v Golovcu gosto-
val avstrijski podprvak Ko-
flach, danes bodo rumeno-
zeleni v Škofji Loki igrali
s Šeširjem in West Wienom,
v petek pri Preventu, v sobo-
to najbrž s Splitom, v nede-
ljo pa potujejo v Francijo na
20. turnir Georges Marrane.
Konkurenca je strašna, več
kot polovica udeležencev bo
igrala v evropskih pokalih,
zaradi petih nosilcev pokala
prvakov (Elgorriaga, Barce-
lona, Zagreb, Braga in Gud-
me) je ocena o najmočnejšem
turnirju vseh časov povsem
umestna. Pa še Celje Pivo-
varna Laško sodi v kategori-
jo super evropskih moštev.
Maranne: preko
Brage med osem
»Na turnirju v Dobovi smo
potrdili, da z igro že sodimo
v evropski vrh, toda edino
merilo bo pokal prvakov.
Turnir Marrane bo dobra
priprava za prvi del sezone,
močne tekme so vedno do-
brodošle, obenem pa bomo
tudi trenirali. V pripravljal-
nem obdobju tekme brez tre-
ningov nimajo nobenega ha-
ska, dodatni cilj pa je seveda
čimdlje ostati v skupini kan-
didatov za turnirsko zma-
go,« ne popušča Zovko, ki bo
po Marranu zaradi zasede-
nosti Golovca ekipo za teden
dni odpeljal na priprave
v Slovenske Konjice.
Skupina D ob Rokavskem
prelivu je najtežja: Barcelo-
na, Braga in Celje Pivovarna
Laško so kandidati za ligo
prvakov, Sydney je na tur-
nirju samo zaradi prisotnosti
Oceanije in bo bolj reklami-
ral olimpijske igre na prelo-
mu tisočletja. Njhova repre-
zentanca je v kvalifikacijah
za zadnje SP z Romunijo iz-
gubila z 11:38...
»Brage se ne bojim, v po-
kalu prvakov bi bila kar pri-
meren nasprotnik,« je pred
časom samozavestno trdil
Zovko in za vstop v četrtfi-
nale bo tako odločilna že
uvodna tekma v Pas de Cala-
isu. Celjani so lani v Brestu
prav proti Portugalcem
z zmago z 20:19 in Pungart-
nikovim golom v zadnjih se-
kundah začeli pohod do vrha
(v nadaljevanju so premagali
mlado reprezentanco Fran-
cije s 27:21, Steauo z 29:23 in
v finalu Astrahan z 31:17),
do primerjav o Rolls Roycu
evropskega rokometa in vsi
si seveda želijo nekaj podob-
nega.
Barcelona je zadnji dve se-
zoni osvojila pokal pokalnih
zmagovalcev, leta 1993 in
1992 je bila polfinalist poka-
la prvakov, leta 1991 je osvo-
jila svoj doslej edini naslov
evropskih prvakov. Zadnjih
pet let je nenehno v vrhu,
lansko zasedbo pa so nekoli-
ko spremenili. Odšla sta Ma-
glajlija in Wenta, iz Elgorri-
age so vzeli švedskega vra-
tarja Svenssona, po nekaj le-
tih se je med rdečo-modre
Katalonce vrnil Papitu. Ste-
fanovič in Peric jih dobro
poznata, igrajo obrambo 6-0
in najbrž so za malenkost
slabši kot lani. Prva sedmer-
ka: Svensson (Rico)-Sepkin-
Ortega, 0'Callaghan-Papitu,
Masip, Garallda.
Uroš Serbec je bil lani ju-
nak Marrana, na začetku se-
zona pa ga je podobno kot
pred svetovnim prvenstvom
zaustavila bolezen. »Pet dni
sem imel povišano tempera-
turo, vzrok pa naj bi bilo
vnetje grla. Izpustil sem pri-
prave na Rogli, po prvem
treningu sem bil ves polom-
ljen in vnetje mišic nikakor
ne popusti. Maksimalno lah-
ko igram 15 ah 20 minut, na-
to pa večinoma samo v napa-
du. Do pravih tekem bom O.
K., v Franciji pa seveda še ne
bom ponovil lanskih iger,«
pravi šef lanske parade, ki je
zadnje dni skupaj s Tomšič
treniral nekoliko bolj inten-
zivno.
»Šele pred dnevi smo prvič
trenirali z žogo, zato je bila
naša igra v Dobovi nad pri-
čakovanji. Moči imamo do-
volj, v Franciji nas v sedmih
dneh Čaka šest tekem in uvr-
stiti bi se morali vsaj v četrt-
finale, v katerem bi bila naš
nasprotnik prvi ali drugi iz
skupine C,« ocenjuje kape-
tan Tomaž Jeršič, s štartom
pa sta zadovoljna tudi oba
novica Rastko Stefanovič in
Dejan Peric. »Soigralci so
tehnično dobro podkovani,
v napadu smo se že dobro
ujeli, v obrambi pa je nekaj
težav s postavitvijo 6-0, saj
nam cona bolj ustreza,« je bil
kratek Stefanovič, medtem
ko Perica ni posebej motila
obramba na črti. »V Španiji
sem dve leti branil na takšno
obrambo, če je ekipa prava,
je vse lažje. Nasprotni napa-
di nam že dobro uspevajo,
v zelo kratkem obdobju sem
se dobro uigral z igralci
v polju, Dobova pa seveda še
ni bila naš maksimum.«
Lani je Francija spoznala
Uroša Serbca, bo letos Izto-
ka Puca, ki je proti Zagrebu
zaradi prekrška dobil rdeči
karton in bil vseeno deležen
priznanja za najboljšega
igralca? »Izbor je samo potr-
ditev, da je bila odločitev
dvojice Kalin-Korič prestro-
ga. Forma seveda še ni ideal-
na, čeprav sem nad igro ce-
lotnega moštva prijetno pre-
senečen in najbrž so pri gla-
sovanju odločile moje asi-
stence. V Franciji branimo
naslova, kar je vselej dodat-
na težava. V vsaki skupini so
kvalitetna moštva in mesec
dni pred začetkom domače-
ga prvenstva bi bil z uvrsti-
tvijo v zgornji del povsem
zadovoljen. Kdo je favorit?
Nikoli se ne ve, tudi Barcelo-
na ni nepremagljiva.«
2ELJKO ZULE
Skupina A (Valence): Creteil,
Elgorriaga, Szeged, Tunizija;
skupina B (Normandija): To-
kio, Gudme, Petersburg, Ivry;
skupina C (Bretanija): Zama-
lek, Zagreb, San Antonio, PSG
Asnieres; skupina D (Pas de
Calais): Sydney, Barcelona,
Celje Pivovarna Laško, Braga.
Celjani bodo v ponedeljek
igrali z Brago, v torek s Sydne-
yem in v sredo z Barcelono.
V četrtek je prost dan, v petek
in soboto so tekme četrtfinala,
polfinala in tolažilne skupine,
v nedeljo pa tekme za uvrsti-
tev od 1. do 8. mesta.
Bolgari so pristali na ponudbo
celjske uprave in obe tekmi 1.
kroga pokala prvakov bosta
pri nas. V Laškem 7. oktobra
ob 17. uri z neposrednim TV
prenosom in naslednji dan ob
16. 30 uri še v Celju.
Načinovič, Jeršič, Ivandija, Šafarič in Leve so še lani veselili ob zmagovalnem pokalu, prve igre
pa so pred odhodom v Francijo podkrepile optimizem.
tok Puc ie sezono začel z rdečim kartonom in priznanjem za najboljšega igralca turnirja
Gobovi.
Št. 34. - 24. avgust 1995
REPORTAŽA
Tihotapstvo v Srbiji -
vsakdanjost preprostih ljudi
Recepcija lokalnega hotela v Go-
lupcu, mestu na obali Donave, na
vhodu v Džerdapsko strugo. Preko
reke je Romunija. Nizek človek
z zlato verižico okrog vratu, ponos-
ne drže, se pogovarja z dvema očit-
no podrejenima človekoma. Slišimo
del pogovora:
»Dve cisterni nafte nista problem.
Izroči jim.«
Predstavimo se in predlagamo
pogovor o nabavi nafte in načinu,
na katerega se nafta pridobiva v Sr-
biji. Ni časa, pravi človek. Mogoče
jutri. Vseeno pa sproti doda:
»Težko boste o tem kaj zvedeli.
V ta posel so vključeni najvišji lju-
dje iz dveh držav. Imen pa vam se-
veda ne bo nihče izdal.«
Tega pa nihče več ne more pre-
prečiti. Danes so desetine ljudi
vključene v nezakonito prodajo
bencina.
Naš sogovornik je eden tistih po-
membnih ljudi v tem poslu z nafto.
Hierarhija je odvisna od količine
nafte oziroma bencina, ki se preko
Donave dnevno prevaža v Jugosla-
vijo.
»Za njimi stojijo državni veljaki,
nihče pa o tem ne sme govoriti. Ar-
kan in družba. Največkrat delajo za
državne firme, zanje nabavljajo
nafto, nam pojasnjuje Neša, mlade-
nič, ki se s tem ukvarja le na
Lrobno<.
Postopek je vedno isti. Jugoslova-
ni pripeljejo cisterne na dogovorje-
no mesto ob Donavi. Romuni pa
s čolni, natovorjenimi z nafto ali
bencinom, pristanejo ob obali. Obi-
čajno v eni rundi pripeljejo tudi do
tri tone. Delajo z močnimi motorji
različnih znamk. Tu jih imenujejo
>pente< po slavnih švedskih motor-
jih. Količina in cena sta že vnaprej
dogovorjeni. Med njimi ni pogajanj.
Če delajo na veliko, je bencin cenej-
ši, za razliko od trgovine na drobno
pa tudi popolnoma čist. Običajno
delajo na skritih, nenaseljenih me-
stih. Tu se bencin pretaka v cisterne
s črpalkami, ki v minuti izvržejo
120 litrov.
»Cela Srbija tu pridobiva bencin
in nafto. Zadnje čase pa tako dela
tudi Črna Gora, ker je tihotapljenje
preko Skadarskega jezera zastalo.
Če jih ne zaustavljajo in zakaj jih
ne, ne morem komentirati. Mislim,
da plačujejo določeno >carino< za ci-
sterne, vendar pa tega tu nihče ne
ve natančno, pravi Miša, natakar
v lokalnem hotelu.
' V kraju, ki se mu reče Starogolu-
bačko, pod trdnjavo, pet kilometrov
stran od Golupca na obali Donave,
stoji kakšnih trideset ljudi. Ura je
polnoč proč. Čakajo na Romune, ki
bodo tudi nocoj pripeljali nafto, kot
je bilo dogovorjeno. Ko jih ni, se
naši posedejo v čolne in prečkajo
reko.
Zvoki se mešajo. Razbijanje Do-
nave ob stene, tolčenje kanistra za
bencin, hrup avtomobilov ali trak-
torjev, ki prihajajo ali odhajajo.
V rokah imajo baterije. Nocoj dežu-
je. To je razlog da je nocoj manj
ljudi kot ponavadi. Včasih jih je tu-
di po tristo.
Nocoj so med seboj solidarni.
Premikajo avtomobile, da bi dru-
gim omogočili prehod ali parkira-
nje, pomagajo natovarjati. Prisot-
nost novinarjev in blisk fotoapara-
tov pritegneta pozornost.
»Vse je v redu,« pojasnjuje Miša,
človek, ki nas je pripeljal. Novinar!
Tudi on je v tem poslu, zato mu
verjamejo.
»Dobro, če nas bo naredil slavne,«
doda človek, katerega obraza ni vi-
deti. »Samo da ne bom jutri dobil
prijave.«
Novi obrazi tu niso deležni do-
brodošlice. Gnezdo ljubosumno pa-
zi nase. Neprespane noči in čakanje
ustvarjajo nervozo. Dobiček je soli-
den, tako da novinarji naletijo na
odpor, sekajo jim gume, včasih pri-
de celo do pretepa.
Dva čolna sta pristala ob obali.
Romuni s posebnimi kapicami, dol-
gimi dežnimi plašči in obuti v ribi-
ške čevlje, kričijo: »Bencin!«
Ljudje so zaposleni z raztovarja-
njem kanistrov. Vse se dogaja ne-
verjetno hitro. Prazne kante dajejo
v čoln, polne na obalo. Konverzaci-
ja je kratka.
»Kako gre posel?« vprašamo
sproti.
»Ne vprašaj, pokajo hrbti,« odgo-
varjajo skoraj v en glas.
Tu se dela na drobno. Tona do dve
na večer. Začeli so sinoči okrog
dvaindvajsetih. Čim manj jih je na
obali, bolj je mogoče pogajanje
o ceni.
Romuna po imenu Žan že vsi poz-
najo. Nocoj je pripeljal tretjo rundo.
Prepričujejo ga, da spet goljufa, da
kante niso dovolj napolnjene.
»Po poti se je polilo«, trdi Žan in
skozi smeh doda: »Žan patron (šef),
Žan mafijaš... «
»Žan pošten... « trdi, ko se vkrca
na barko.
»Nisem še srečal poštenega Ro-
muna. Vsi so dobili vsaj po deset
tisoč mark, obogateli so z nami.
Zdaj, ko jih prosiš, da bi pripeljali
še več, pravijo, da so utrujeni in da
ne morejo. Delajo le, če njim odgo-
varja,« nam je povedal eden od ti-
hotapcev.
Deset metrov od obale Romun
kriči: »Nafta, nafta... «
Iz obale ni odgovora. Vsi čakajo
na bencin. Naredil je krog in se vr-
nil. Uspel je prodati, a šele potem,
ko je ceno spustil na šestdeset pfe-
nigov.
Ob treh zjutraj je na obali le še
pet najvztrajnejših. Ostali so poku-
pili gorivo in odšli. Neša, študent
defektologije, dela z očetom in ne-
kim prijateljem. Prinesli so si kruh,
pivo, radio. Čakajo. V ekipi so le še
trije. Tako je vsako noč.
Za enega je naporno. Nemogoče
je neprespan natovarjati bencin in
prodajati. Običajno eden počiva,
drugi pa čakajo.
»Če zdaj ne bi govoril s tabo, bi
spal,« pravi Neša, eden tistih, ki de-
lajo po tono ali dve na noč.
»Da bi delali na veliko, bi potre-
bovali velik kapital. Okrog 50000
mark, zate pa bi delalo tudi na de-
setine ljudi.«
Nekateri, ki so se začeli s tem
poslom ukvarjati pred nekaj leti, so
ga že opustili, saj so obogateli. Da-
nes je zaslužek veliko nižji, ker je
v poslu mnogo ljudi. Vseeno pa
ostane okrog 200 mark mesečno, ko
si vse razdelijo s partnerji.
Neša ima stalne stranke, del pro-
daje pa tudi na lokalni ravni. Cena
>druge roke< je tu 95 pfenigov za
bencin in 90 za nafto.
>Njegov< Romun mu je že prinesel
tono, zdaj pa čaka na slepo. Posel je
dobro organiziran. Vsi imajo svoje
dobavitelje, ki dovažajo le njim sa-
mim. Delajo ponoči, le redko tudi
podnevi, saj je tvegano.
»Dovolj jih je umrlo. Romuni
imajo močne pente, zaletijo se, ko
vozijo ponoči brez luči, zaletijo se in
naletijo na nekaj, prevrnejo se in
umrejo. Včasih jih povozijo tudi la-
dje, ki plovejo tu mimo. Preprosto
jih ne vidijo. Dogaja se, da nanje
streljajo iz bojnih ladij, takoimeno-
vanih >šalupov<, ko po opozorilu ne
ustavijo. Imajo močne motorje, za-
letijo se ko bežijo. Tako jih največ
umre.
Pozimi so se neki Golupčani ubili.
Naleteli so na ladjo, prevrgli so se in
zmrznili v Donavi,
lja, trdijo ljudje na
ve, da so pred mes<
da se bo posel usta1
»Klali so jih. Gov
med storilci tudi i
tudi ljudje iz arabsl
je bila najbrž konfc
dejstvo, da se s tak
njem znižuje cena r
Tu, na obali prai
policija zadnje čas<
»Pustijo nam, da di
da niso videli niti
UNPROFORJA. »N
munski obali,« poja
Nocoj ni med nj;
pristali v romunski]
»Ničesar ti niti r
pravi Neša. »Ko so
vedali le, da so v zap
dva meseca in plač;
nemških mark. Nik<
dali, kaj se jim je ti
me niti ne zanima. ]
Srbska policija j<
Ko ulovijo Romuna
plača gotovino, ki z
in jih nato izpustij<
dobavljač, običajn
zanj,« pove naš sog<
Sredi Donave je >b
coj ni kontrole in
vsakih 15 minut. S
v Golupcu kot tudi
dištu, ampak nocoj
pce delati.
Na golubački p<
niso pripravljeni na
»Komandirja ni ti
ga privoljenja pa se
govarjati,« pojasnju
cist.
Ostali policisti se<
jo in počivajo. Nit
traktorja s prikolic
natovorjen s kanist
mimo. Tu ljudje žil
vine.
1
Št. 34. - 24. avgust 1995
REPORTAŽA
20,21
Najlepša Celjanka -
Ljubljančanka
Zmaga na predtekmovanju za najlepšo Slovenko Je pripadla 19-letnl Vesni Brunčlč Iz Ljubljane
Minuli petek so na vrtu gostišča Berger
v Celju kljub slabemu vremenu izvedli
uradno predtekmovanje za najlepšo Sloven-
ko '95 z nazivom Najlepša Slovenka Celje
>95, ki sta ga organizirali agenciji Meka in
Nota v sodelovanju s tednikom Kaj in po-
kroviteljem, gostiščem Berger.
Prireditev je bila le ena mnogih, ki jih
bodo izvedli v večjih krajih po Sloveniji,
zmagovalke iz predtekmovanj pa združili
v finalni prireditvi. Najmlajša udeleženka
tekmovanja je bila komaj 14-letna Urška
Horvatič iz Celja, ki jo bomo v prihodnje
prav gotovo še večkrat videli na naslovni-
cah in revijah. Celjani so dokazali, da so
takšni izbori zanimivi za ljudi, saj se kljub
nenehnim pljuskom dežja in neskončnemu
zavlačevanju le niso pustili odgnati. Sicer
pa tudi vstopnice niso bile tako poceni (500
tolarjev), in za tak denar že moraš kaj vide-
ti. Enourna zamuda navzoče sploh ne bi
tako motila, če ne bi ravno na sredi nastopa
Oliverja Twista svojega dodal vsemogočni.
Morda pa je hotel organizatorjem s tem kaj
namigniti. Zakrpana rdeča preproga, na ro-
ko napisane reklame, ki so vse prej kot
krasile zastor, za katerim so se tlačile mla-
denke, so gledalce prepričale o tem, da nam
pri organizaciji takih prireditev še precej
manjka.
Prava poživitev po prvi plohi je bil nastop
živahnih plesalk plesne skupine Marness iz
Celja, ki so svojo mladostno energijo zdra-
mile občinstvo. In končno so na oder priko-
rakale tudi najlepše. Najprej so se predsta-
vile v kopalnih kostimih, ki so žiriji, katere
predsednica je bila najbolj znan slovenski
model Anka Senčar, pokazale pravzaprav
vse. Ali pa vsaj tisto, kar je devetčlanska
žirija želela videti. V žiriji so bih med dru-
gim tudi direktor tabloida As Roman Leljak
in slikarja Stane Petrovič-Čonči ter Karli
Kozole, ki sta prvim trem podarila svoje
slike.
Za tiste, ki bolj spremljajo lepotne prire-
ditve, revije in modne časopise, je bilo kar
nekaj deklet sicer že >starih< znank, a to
navsezadnje niti ni tako pomembno. Če je
dekle lepo in prikupno, zakaj pa ne? Tako je
na primer tretjeuvrščena Margareta Ana
Bole s Teharij že drugič postala druga
spremljevalka na predtekmovanju za naj-
lepšo Slovenko '95. Prvič na Otočcu, kjer je
prva spremljevalka najlepše postala Nataša
Dobelšek iz Letuša. Kako majhen je svet?
Tudi v Celju ni manjkalo lepotičk z dru-
gih koncev Slovenije. Medtem, ko je čast
mesta ob Savinji branila le ena tekmovalka,
sta bili med najlepšimi kar dve Mariborčan-
ki, dve Mojstrančanki in pa seveda Ljub-
ljančanka, za katero bi lahko rekli le: prišla,
videla, zmagala. 170 centimetrov visoka in
49 kilogramov lahka lepotica z merami 87/
60/87 je ves čas delovala umirjeno in nekoli-
ko zamišljeno. Očitno je s svojo nežnostjo in
lepoto prepričala tudi komisijo, saj je bila
le-ta enotna pri odločitvi. Za prvo spremlje-
valko je izbrala 16-letno Valentino Ivanušo
iz Šentjurja, na katero so stavili gledalci, ki
so jo navdušeno spodbujali z vzkliki in žviž-
gi. Tretje mesto je pripadlo Margareti Ani
Bole, fizioterapevtki, ki je bila s svojimi
triindvajsetimi leti ena najstarejših kandi-
datk. Z odločitvijo žirije je bilo zadovoljno
tudi občinstvo, ki pa ga je s prizorišča konč-
no pregnal dež.
Dobili smo torej najlepšo Celjanko, če-
prav je le-ta Ljubljančanka. Po mnenju žiri-
je je pač zmagala najlepša, ki je bila obenem
izbrana tudi za najbolj fotogenično. Kako se
bo odrezala na finalni prireditvi, nihče ne
ve, vsekakor pa so dekleta dokazala, da
lepote slovenskih deklet ne gre zanemarjati.
Zato bi se organizatorji takšnih in podobnih
tekmovanj lahko zamislili, zakaj se na le-
potna tekmovanja ne prijavlja več deklet, ki
jih pri nas očitno ne manjka.
BOJANA JANČIČ
Foto: SHERPA
Cvet najlepših: zmagovalka Vesna Brunčič iz Ljubljane, prva spremljevalka Valentina Ivanuša iz Šentjurja in druga spremljevalka
Margareta Ana Bole s Teharij.
Št. 34. - 24. avgust 1995
RADIO
22
Jubilejni Vrtiljak se je odvrtel
Gostišče Kocman v Šentru-
pertu nad Laškim je bilo v po-
nedeljek, 21. avgusta premajh-
no, da bi sprejelo vse, ki so bili
povabljeni, da se udeležijo ju-
bileja, 100. Vrtiljaka polk in
valčkov, oddaje domače za-
bavne glasbe na Radiu Celje.
Prišli so skoraj vsi, ki so so-
delovali v dosedanjih Vrtilja-
kih, saj se jih je opravičilo pet,
šest pa jih na vabilo ni odgo-
vorilo. Navzoči so si bih enot-
ni, da tako vrhunskega zbora
ustvarjalcev domače zabavne
glasbe v Sloveniji še ni bilo,
saj so prišli domala vsi, ki na
tem področju kaj pomenijo.
V oddaji, ki jo je neposredno
prenašal Radio Celje, so sode-
lovali predstavniki 35. ansam-
blov, dva predstavnika založb
(Ivo Umek ZKP RTV Slovenija
in Igor Podpečan Zlati zvoki),
dve tekstopiski (Vera Soline in
Brigita Kobe, medtem ko se je
Ivan Sivec opravičil, ker je na
dopustu) in dva predstavnika
festivalov (Alojz Toplak Vur-
berški festival in Franc Lačen,
sicer direktor Radia in Tedni-
ka Ptuj, Ptujskega festivala).
Navzoča sta bila tudi dva
predstavnika sponzorjev Vrt-
narstva Celje direktor Franc
Zdolšek in Veplasa Velenje
Franc Vedenik (tudi vodja
Podkrajskih fantov), medtem
ko je manjkal Stanko Zakel-
šek, Hudournik gradbeništvo
Laška vas Štore. Navzočih je
bilo šest županov (Celje, La-
ško, Štore, Šentjur, Vojnik in
Mengeš), za posebno presene-
čenje pa so poskrbeli Jože Žla-
us s priložnostno razstavo gra-
fik na temo Lepote Slovenije
ter Marica Lesjak in Lojzka
Štravs z izdelovanjem spomin-
skih šopkov iz raznobarvnega
suhega cvetja. Glasbeniki so
govorili o svojem delu in načr-
tih, medtem ko so Franc La-
čen, Jure Jan, Vlado Marot in
Milan BrecL predstavili Ptuj-
ski festival, abonma polk in
valčkov v Laškem, srečanje
z obujanjem ljudskih šeg in
običajev v Marija Gradcu ter
finalno prireditev Zlata har-
monika 95 na Ljubečni.
V programu so sodelovali
oktet Studenček in trio Vikija
Ašiča (vodja Alpskega kvinte-
ta Jože Antonič jih je povabil
na Alpski večer 96 na Bled),
sestri Zdenka in Tonika Zaje
iz Šentruperta, harmonikarka
Tanja Čretnik s Frankolovega,
odlični trobentar Franc Kom-
pare iz Mengša, Vitezi Polk in
valčkov (Oto Rom, Viki Ašič,
Mirko Polutnik, Franci Zeme,
Boris Terglav, Vili Ograjenšek
in Tone Videč) ter preseneče-
nje večera ansambel Dori, ki
ga je na brezplačno snemanje
v svoj studio povabil Igor Pod-
pečan, Franc Kompare pa na
srečanje ansamblov Pod Men-
geško marelo februarja pri-
hodnje leto.
Jubilejni Vrtiljak polk in
valčkov na Radiu Celje se je
odvrtel s tako hitrostjo, da se
prav gotovo ne bo ustavil vsaj
do številke 200.
TV
Foto: SHERPA
Da se ne spoznajo samo na politiko, ampak tudi glasbo, so v svojih izjavah potrdili župani (od
leve) Peter Hrastelj iz Laškega (zakrit), Beno Podergajs iz Vojnika, Jože Zimšek iz Celja, Jurij
Malo\rh iz Šentjurja in Franci Jazbec iz Štor, s katerimi se je pogovarjal avtor oddaje in
prireditve Tone Vrabl.
Zvezda Vrtiljaka (tudi zaradi povedanega na račun nacionalne
televizije) je bil Boris Kopitar, ki ga je »zaslišala« ena izmed
treh voditeljic, Jožica Škorja.
Franc Žerdoner, vodja Šaleških fantov, ki letos slavijo 25 let, je
odgovarjal na vprašanja voditeljice Simone Brglez.
Igor E. Bergant
Na velikem predvolilnem
plesu je za ples in zabavo igral
Košir rap team. Mlada dama
reče svojemu plesalcu: »Na
tem plesu je cvet našega naro-
da: inteligenca, šarm, lepota in
nekaj zoprnih športnikov.«
»Kateri šport pa vi trenira-
te?« jo je vprašal.
V oddaji Glasba je življenje
bomo gostih Igorja E. Bergan-
ta, ki je v televizijsko športno
redakcijo vnesel obilico vedri-
ne. Pravi, da ima zelo rad glas-
bo, ne igra nobenega instru-
menta, kar pa bo popravil
v zrelejših letih, ko se bo na-
učil igrati klavir. Ves pa je
predan športu. Med športniki
ga tudi kot glasbenik najbolj
navdušuje Jure Košir, ki men-
da razmišlja o novi smučarski
himni.
Igor po televiziji najraje
spremlja športne oddaje. Na
sporedu je bilo smučanje. Nje-
gova izvoljenka pravi: »Na
drugem programu je kome-
dija.«
»Če ne pustiš televizorja pri
miru, bo tragedija,« odvrne
Igor.	SIMONA H20
Odgovorni urednik: Milja tJmaik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Goijanc.
UredniJtvo: Simona Brglez. Nataša Geifceš, Vesna Lejk. Sergeja MHit, Mateja
Podjed, Vida Tanko. Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Staae Spegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon. 442 500.
Studio 441-310. 441-510.
Zeleno, ker te ljubim zeleno
Radijski križem kraž od Zreč do Slovenskih Konjic
Naša sredina radijska popo-
tovanja po krajih, ki jih pre-
krivamo z našimi valovi, so
vselej zanimiva in prijetna
srečanja tudi z ljudmi, ki jih
obiščemo in s katerimi se za-
pletemo v pogovor o aktualnih
dogajanjih in načrtih, ki jih
kujejo. Minuli teden je naša
terenska ekipa obiskala vse
bolj obiskane Zreče pod zeleno
kapo Rogle in Slovenske Ko-
njice ob Dravinji.
Kot se spodobi, smo najprej
v Zrečah, (po enakem koncep-
tu pa popoldne še v Slovenskih
Konjicah), potrkali na župa-
nova vrata. Zreški župan Jože
Košir se je izkazal za prijetne-
ga sogovornika, nanizal pa je
tudi celo vrsto takih zanimivo-
sti, ki si jih bo seveda kazalo
zapomniti in jih ob priložnosti
še pozorneje predstaviti. Na
primer: zreški grb - zeleno srce
z valovnicami po sredini je
brez dvoma osnutek, ki ga bo-
do podprli tako domačini kot
prišleki. Tako kot tudi številne
druge programe, najtesneje
povezane s turizmom na Rogli
in pod njo.Turistični delavci
Unior Turizma, nam je pove-
dal direktor Maks Brečko, so
si že krepko zavihali rokave za
pripravo zimske sezone, v Ter-
mah imajo iskre zamisli in po-
nudbe za jesenski čas in turi-
zem je v mestu, ki bo prve dni
septembra staro osem let in
v občini, ki je še kot samostoj-
na čisto mlada, veliko zamisli.
Odbor za razvoj turizma ima
vse niti v svojih rokah: od te-
ga, kaj ponuditi za izviren
spominek, do skupnih navez
z industrijo, kmetijstvom in
predelavo domače hrane. Ar-
mada 300 zaposlenih turistič-
nih delavcev bo vsemu temu
prav gotovo kos!
Je pa v Zrečah na področju
turistične in gostinske ponud-
be na vsakem koraku ob vsa-
kem času kakšno prijetno pre-
senečenje. Eno takih je bistro
in pizzerija Paladin, kjer je go-
stoljubni lastnik Vili Padežnik
odprl vrata tudi za postavitev
našega terenskega studia.
V letno zimskem vrtu, ki je no-
va pridobitev bistroja, bodo
tudi zimski večeri ob glasbi
(ansambli, pozor! Vili vabi
k sodelovanju manjše zasedbe
in soliste) in dobri ponudbi
prijetni in topli.
V Zrečah in okohci je najpo-
gostejša tema pogovora kaj-
pak turizem, ki ga znajo pove-
zati tudi z izvirno obrtjo in
izročilom. Milan Očko, ki ima
streljaj iz Zreč, v Loški Gori 1,
obrt umetnega kovaštva, je si-
cer bolj vajen svojega orodja
kot mikrofona, je dejal. Kip
svetega Florijana pred gasil-
skim domom pove največ
o njegovi strokovnosti, pa ko-
vane slike, ograje in drugi
umetno kovani izdelki.
Po 13. uri smo morali radijci
pobrati šila in kopita iz gosto-
ljubnih Zreč in jadrno smo
zdrveli v sosednjo, konjiško
občino, kjer so nas povabili
kar pod klopotec vinotoča na
Škalcah. Tja so nas pospremile
štorklje, ki so se spreletavale
nad mestom (pa ja menda že
ne nameravajo oditi v tople
kraje!) in po vinski cesti, ka-
mor popotnika lahko pripelje
tudi konjska kočija, ali pa
traktor, vprežen v majhen va-
gon, smo se znašh v zelenem
okolju vinogradov Zlatega gri-
ča. Beseda je kajpak stekla
prav o bližnji trgatvi. Podjetje
Zlati Grič ima kar 80 hektar-
jev vinogradov, zasajenih
z žlahtno trto in prav toliko
sadovnjakov.
Jesen bo tod res zlata, tudi
po drugih berah, ki jih v svojih
logeh načrtujejo v Slovenskih
Konjicah. Direktor podjetja
Jelen Boris Klančnik ima te
dni polne roke z ureditvijo
dvorane v hotelu, pa z zaba-
viščem Tarantela (to morate
videti!). Župan Janez Jazbec,
ki si je tudi vzel urico časa za
klepet na zelenih Škalcah, pa
je (če ste morda preslišali)
v oddaji zatrdno obljubil, da
bo v času svojega »vladanja«
naredil vse za ureditev proble-
ma z zdravo pitno vodo in pri
tem v šah še dodal, da je vino-
gradniki zagotovo ne bodo
smeh zlorabljati v zvezi z vi-
nom. Sicer pa ima župan še
veliko načrtov v zvezi s praz-
novanjem 850-letnice prazno-
vanja trga Slovenske Konjice,
pa žičke kartuzije in še kaj.
Tako bo menda res uresničil
volilni slogan: z Jazbecem na
konja!
Z zelenih obronkov Škalc
smo se spustih še v gostišče
Fink ob cesti pri vstopu v Slo-
venske Konjice. Aleksander
Fink je še posebej ponosen na
bogato ponudbo nemško-ba-
varskih piv, v načrtu ima širi-
tev lokala, tako da bo pred
zimsko sezono že lahko ponu-
dil tudi sobe. Ob dobri ponud-
bi s hrano — zamislite si na pri-
mer samogojene gobe ostrigar-
je s česnom in druge dobrote,
lahko gostje mimogrede v nje-
govi trgovini kupijo tudi vse
za domačo porabo. V lepih
dneh pa še skok na bazen, ki
ga ima, tako kot tudi nogomet-
no igrišče, Aleksander Fink
v najemu. Pa ne recite, da tile
Konjičani in Zrečani ne znajo
presenečati in da se gredo tu-
rizem, ki kar lepo vštric kora-
ka s ponudbo na koncu Mari-
borske ceste...
O tem smo si bih po radij-
skem križem kražu po obeh
občinah kar enotni: komerci-
alistki Vesna Matjašič in Car-
men Hriberšek ter tehnik Bo-
jan Pišek in Mateja Podjed.
Upamo, da tudi vi!	^p
Kar ste obljubili, ste obljubili, gospod župan!
Št. 34. - 24. avgust 1995
23
PISMA BRALCEV
Pori zapušča
Slovenijo
Nekoč mi je nekdo dejal, da
papir prenese vse. Jaz pa bi te-
mu dodala, da tudi naša ljuba
zemlja marsikaj prenese. In kaj
gele mora prenašati človek, ki
je po nedolžnem obsojen, izg-
nan ali kako bi rekla iztrgan iz
kraja, (ki je postal znan šele po
njegovem prihodu) oz. iztrgan
od ljudi, ki smo ga in ga še ima-
mo radi.
Verjetno ste že vsi ugotovili,
da je ta dobri človek - gospod
Dori - župnik, kije moral zapu-
stiti Šentrupert, tisti Šentrupert,
ki so ga ljudje daleč naokoli
spoznali le po njegovi zaslugi.
Marsikdo prej sploh ni vedel, da
ta kraj obstaja. Je kdo pred še-
stimi leti sploh pomislil, da se
nam bo ta župnik tako zapisal v
srca, je kdo sploh pomislil, da
bo zaradi predobrega srca, po-
štenja in odprtih rok moral tudi
oditi? Kje pa! Saj nas cerkev
vendar uči poštenja, pravice,
dobrote, odpuščanja in še bi lah-
ko naštevala. In, kako naj po-
tem verjamemo v to, če nam ti-
sto kar je dobro in pošteno, po-
tem vzamejo? Le kako? In kje
je potem pravica? Kje? Ali bo
res vedno in povsod nekje da-
leč, kjer ne bo nikoli doseglji-
va?
Žalostno in to zelo žalostno
paje tudi to, da gospoda Dorija
v Šentrupertu ne bo več. In kdo
je kriv za to? Ljudje? Verjetno
tudi - nekateri. Denar, kije sve-
ta vladar ali morda "faušija"?
Tudi ta bo zraven, kajti gospod
Dori je zares imel veliko krstov
in porok - katerih v sosednjih
farah res ni bilo toliko. Pred le-
ti, ko je v Celju bil še župnik
Robert, so ljudje tudi k njemu
množično zahajali. A na žalost
je prav zaradi dobrega srca mo-
ral prav tako oditi - v tujino. Na-
to smo postali reveži prav mi -
Šentrupertčani, saj je ravno v
naš kraj prišel najboljši župnik.
A ne za dolgo. Tudi ta je moral
oditi. V tujino. In kdo bo na-
slednji? Morda kakšen dober
župnik izpod Pohorja? Le zakaj
morajo oditi samo takšni, ki so
med ljudmi priljubljeni, ki so "v
redu" župniki in to v vsakem
pomenu besede - in ne taki, ki
med ljudmi niso priljubljeni?
Takšnih nepriljubljenih bi bilo
gotovo več. In še enkrat - le za-
kaj je moral oditi Gospod Dori,
župnik, učitelj, prijatelj, zlasti
pa vzornik, ki so ga imeli otro-
ci neizmerno radi, prav tako pa
tudi odrasli. Toda, verjetno so
bile tudi izjeme. A kljub temu
se moramo le Doriju zahvaliti
za veliko, veliko stvari. Tako za
kapelico Sv. Barbare v Trobnem
dolu, kot za bencinski servis in
Še in še bi lahko naštevali. To-
da dobrota je sirota. In ta pre-
govor zagotovo drži, vsaj pri
nas v Šentrupertu.
Gospod Dori je bil predober,
zato je moral oditi. Z njegovim
odhodom pa bo Šentrupert po-
časi, a vztrajno tonil v pozabo.
Toda, v srcih "nekaterih" ne bo
pozabljen nikoli.
C.T.,
Šentrupert.
Razglednica
Polzele
Ob predstavitvi nove razgled-
nice Polzele (NT 10.8.95) sem
prebral, da graščino Šenek ob-
daja "gozd s številnimi zelo sta-
rimi in posebnimi drevesi, za-
radi česar je zaščiten..."
Sprašujem: je park tako pro-
padel, da lahko govorimo samo
o gozdu, v katerem so zaščitena
drevesa?
Ob tem se spominjam opisa
parka v eni izmed raziskovalnih
nalog Osnovne šole Polzela,
spominjam se zapisa v Inventar-
ju naravne dediščine Slovenije
1. 1989. V njem najdemo zapis,
daje ob baročnem dvorcu park,
ki je spomenik oblikovalne na-
rave. Zapisano je, daje v parku
parter, obdan s pušpanom, itd.
Zapisano je, da je park močno
okrnjen, vendar še vedno pred-
stavlja primer ureditve parkov
iz 19. stoletja. Poudarjeno je, da
ima sestavine francoskega geo-
metrijskega sloga.
Leta 1989 so ugotavljali, da
je park okrnjen in sedaj 6 let po
tem zapisu vprašanje: ali je res,
da parka ni več? Če je to res, je
to žalostna ugotovitev v letu
varstva naravne dediščine.
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
Preverjanje in
ocenjevanje
znanja I.
Bralcem Novega tednika in
državni podsekretarki Ministrs-
tva za šolstvo in šport Majdi Ši-
rok se opravičujem, ker nisem
takoj odgovorila na njena vpra-
šanja, trditve in razmišljanja za-
pisana v tej rubriki in časopisu
20.7. 1995, ki se nanašajo na
moj članek v istem časopisu
13.7. 1995, čeprav sem čutila
potrebo in dolžnost, da se nanj
odzovem. Zaradi obilice dela
sem morala počakati na dopust,
da lahko odgovorim.
Naj ponovno poudarim, daje
področje ocenjevanja in prever-
janja znanja zelo široko področ-
je pedagogike, ki ima za udele-
žence izobraževanja tudi prav-
ne posledice (napredovanje, do-
seganje poklicne usposobljeno-
sti,...), zato gaje mogoče obrav-
navati iz različnih zornih kotov.
Svetovalni delavci smo prav ob
obravnavi te teme na študijski
skupini čutili veliko nedoreče-
nosti na področju informiranja
glede vpisnega postopka na viš-
je in visoke šole. Za poseganje
na področje metodike in ocenje-
vanja pri posameznih predme-
tih, seveda in žal, nismo zadost-
no usposobljeni, vpisna proble-
matika pa je del naše vsakdanje
delovne obveznosti. Prenos in-
formacij o vplivu ocen na nji-
hovo nadaljnje doseganje ciljev,
pomeni dijakom in njihovim
staršem veliko pomoč pri njiho-
vih odločitvah. Ker se tega do-
bro zavedamo, nam s stališča
poklicne etike ni vseeno, kaj in
kdaj lahko dijakom povemo.
Zato me presenečate, ko pišete,
daje bil Zakon o visokem šols-
tvu sprejet že decembra 1993
(ko so letošnji maturanti že bili
sredi 3. letnika priprav na ma-
turo) in da je tudi že njegov
predlog iz novembra 1992 vse-
boval izenačitev zaključnega iz-
pita z maturo. Predlogi se spre-
minjajo, zakoni pa določajo, in
dijaki so se morali za pripravo
na maturo ali zaključni izpit od-
ločiti že do 20. 5. 1993, saj so
na podlagi njihove odločitve
ravnatelji šol morali izdelati or-
ganizacijsko shemo za nasled-
nje šolsko leto, ko novi zakon
še ni bil sprejet. Šolski sveto-
valni delavci smo starše in dija-
ke o maturi ali zaključnem iz-
pitu in vseh daljnoročnih posle-
dicah obojega morali seznaniti,
ko so ti bili v 2. letniku. To smo
lahko storili le s pomočjo pred-
loga o zakonu, s pomočjo Ob-
jave - matura MŠS (2. 4. 1993,
ob izdaji nam je bilo zagotov-
ljeno, da se pogoji ne bodo spre-
minjali, pa so se) in dveh sestan-
kov z vašimi kolegi ali člani re-
publiške maturitetne izpitne ko-
misije, ki so nam dali le pičle
informacije, zagotovila, da se bo
marsikaj še spremenilo (in seje
k sreči res) ali pa nasvet, naj na
konkretno zastavljena vprašanja
raje ne odgovarjamo. V tako
spreminjajoči situaciji so se di-
jaki morali odločiti in vztrajati
vse do konca, do mature, če jim
šola ni mogla omogočiti presto-
pa iz priprave na maturo v pri-
pravo na zaključni izpit. Ker so
nekatere šole to lahko počele, se
je spreminjalo tudi število dija-
kov, ki se na maturo pripravlja-
jo od začetnih 12000 na 7597,
kolikor jih je maturo tudi oprav-
ljalo. Število govori tudi o smeri
migracij in zanimiva bi bila ana-
liza, čemu tako. Naše (vaše) in-
formacije so se zato spreminja-
le v dezinformacije, kar se ne bi
zgodilo, če bi ministrstvo ime-
lo predhodno izdelan zakon o
visokem šolstvu, maturi, vpisne
pogoje, pripravljene profesoije
in ocenjevalce.
Čeprav ste zapisali, "da se ne
bi spuščali v to, kdo in zakaj je
širil na celjskem (dezinforma-
cije" sem čutila dolžnost, da na-
tančneje pojasnim, kako priha-
jamo šolski svetovalni delavci
do informacij, kako jih prena-
šamo in kaj se s temi informa-
cijami zgodi.
In še k zadnjemu odstavku
vašega članka, kjer ste zapisali,
da moja trditev o težavah z le-
tošnjim vpisom na visoke šole
ne drži. Verjetno je v časovnem
zamiku med vašim in mojim
člankom postalo tudi vam jasno,
daje ta moja teza potrjena.
VIDA LONČARIČ,
mag., prof. soc.-ped.
Poprava krivic
ne na račun
mladih
Politična jesen, kije pred na-
mi, bo med drugim prinesla no-
ve razprave o popravi krivic.
Politiki bodo energijo ponovno
usmerjali v razprave o preteklo-
sti, za sedanjost in prihodnost
pa iim bo ostalo bolj malo časa.
Članice in člani Mladega fo-
ruma Združene liste socialnih
demokratov smo prepričani, da
taka usmeritev političnih raz-
prav ustvarja nova bremena pre-
teklosti. Hkrati odločno naspro-
tujemo sprejetju takega zakona
o popravi "krivic", ki bi z odš-
kodninami obremenil državni
proračun. Te bi, ob omejenih
proračunskih sredstvih, pome-
nile znižanje že tako nizkih so-
cialnih prejemkov.
Z izplačevanjem odškodnin
bi mladi postali še bolj deprivi-
legirani, saj bi to pomenilo manj
denarja za razvojne programe,
stanovanja, zaposlovanje,
zdravstvo in šolstvo.
Zato naj se krivice - če so bi-
le - popravlja na moralni ravni.
Vsekakor pa tako, da se ne raz-
vrednoti partizanski upor oku-
patorju med drugo svetovno
vojno, saj je ta eden temeljev
slovenske državnosti. Z nagra-
jevanjem tistih, ki so se odloči-
li za napačno stran, si stranke
slovenske desnice skušajo le na-
brati volilne glasove. Zgodovin-
skih dejstev s to potuho ne bo-
do mogle spremeniti, ampak se
bodo s svojo profašistično držo
ponovno osmešile pred vso
Evropo.
DANILO TOMŠIČ,
predsednik Mladega foruma
ZLSD Slovenije
Glavnica,
osnovni del
dolga!
Nekaterim posameznim rtv
naročnikom, ki zaradi določenih
razlogov ne plačujejo redno rtv
naročnine (socialna stiska, ne-
pravilni rtv obrazci, slabi rtv
programi), RTV Slovenija
vztrajno pošilja rtv opomine, če-
prav je natančno seznanjena s
tematiko, zakaj naročnik noče
plačevati naročnine.
Na osnovi takšnega vztrajne-
ga pošiljanja rtv opominov,
RTV ustvarja nepotrebne opo-
minske stroške, kijih skrbno za-
računava naročnikom. Ostrejše
opozorilo pred začetkom po-
stopka za sodno izterjavo pa
RTV pošilja (posameznim) rtv
naročnikom "rtv naročnina opo-
min pred tožbo". Na tem opo-
minu je prikazana "glavnica", ki
je sestavljena iz "rtv naročnine
in opominskih stroškov". Seve-
da so na osnovi takšne glavnice
(primerno visoko) izračunane
"zamudne obresti", kar je potem
vse skupaj potrebno čimprej
plačati. V izvršilnem predlogu
na podlagi verodostojne listine
se omenjena glavnica preimenu-
je v "skupni znesek dolžne na-
ročnine". Omenjene zamudne
obresti pa se v izvršilnem pred-
logu spremenijo v "zakonite za-
mudne obresti od dneva zapad-
losti plačila vsake mesečne ne-
plačane naročnine, to je od 15.
v mesecu za vsak tekoči mesec,
do vložitve tega predloga".
RTV Slovenija - služba za rtv
naročnino sprašujem, na kakšni
zakonski podlagi lahko izvaja
takšen način obračunavanja za-
mudnih obresti za (upravičeno
ali neupravičeno) neplačano rtv
naročnino? Menim tudi, da so
zamudne obresti previsoke. Za
en dan zamude plačila mi ni po-
trebno ponavljati (pisal je že g.
Lužar), vendar ni dobil popol-
noma točnega odgovora. Za pet
dni zamude je bilo 7 SIT (pred
zadnjo podražitvijo) zamudnih
obresti. Če pa je naročnik pla-
čal rtv naročnino zadnjega v
mesecu za tekoči mesec si je pa
prislužil 21 SIT zamudnih obre-
sti. RTV opomin pa je stal 19
SIT. Pri tem pa ni izjema, da ga
rtv naročnik dobi in plača, če-
prav pred 15. v mesecu plača rtv
naročnino za tekoči mesec. Da
bom korekten naj ponovim, v
Zakonu o RTV Slovenija (Ur.
list 18/94) tudi piše, da je po-
trebno vsak radijski in televizij-
ski sprejemnik prijaviti RTV
Sloveniji najkasneje v 30 dneh
po pridobitvi in ne v 10 dneh,
kot piše na RTV obrazcu za pri-
javo oz. odjavo sprejemnika.
JURIJ CVIKL,
Dobrna
Izjava za javnost
Več kot pol leta je minilo od
začetka delovanja nove občin-
ske oblasti in zdaj že lahko oce-
nimo to obdobje. V Občinskem
odboru LDS Šentjur smo sku-
paj z našimi predstavniki v ob-
činskem svetu nezadovoljni. Le
z velikimi napori uspevamo za-
gotavljati komaj minimalno rea-
lizacijo že v prejšnjem manda-
tu zastavljenih projektov naše-
ga županskega kandidata g. Gr-
dine.
Naša konkretna prizadevanja
se najbolj odražajo v naslednjih
rezultatih. Preko poslancev
LDS v DZ smo pripomogli za-
gotoviti del sredstev iz držav-
nega proračuna za projekte kot
so: šentjurska obvoznica, cesta
od Prevorja do Lesičnega, Pla-
nine proti Sevnici, Jurklošter -
Dežno in dom upokojencev v
Šentjurju. Ugotavljamo, da ne-
kateri izvajalci žal spretno izko-
riščajo menjavo prvih mož v ob-
čini. Zaradi zastoja v razvoju te-
lefonije smo v stranki večkrat
zelo ostro reagirali in dosegli,
da je prišlo do obravnave te
problematike v občinskem sve-
tu. Od župana in Telekoma zah-
tevamo, da se dela na tem po-
dročju takoj nadaljujejo. Če ne
bodo stekla kot je potrebno, bo-
mo pritisk nadaljevali na vseh
pristojnih ravneh in v skrajni sili
pozvali občane na prizadetih
območjih k državljanski nepo-
korščini. Sumljivo je, da so se
zapleti pričeli takrat, ko bi mo-
rali to potrebno dobrino prido-
biti v najmanj razvitih in demo-
grafsko ogroženih delih občine
(KS Slivnica, Loka, Prevorje,
Dobje in na Planini).
Zadovoljivo pa potekajo de-
la pri nadaljevanju plinifikacije
in polaganje drugih instalacij v
zgornjem trgu v Šentjurju. Se
najboljša je realizacija progra-
ma na področju družbenih de-
javnosti, kijih po sporazumu z
nekaterimi strankami in s poseb-
nim pooblastilom župana vodi
predstavnik naše stranke. Nada-
ljujejo se vsa začrtana dela. 1.
septembra bo otvoritev nove OŠ
v Hruševeu. To je trenutno eden
največjih dokončanih objektov
v občini, pa tudi v slovenskem
osnovnem šolstvu nasploh. Pri-
čenja se izgradnja nove štirilet-
ne OŠ na Prevorju, verjetno se
bodo že letos pričela pripravljal-
na dela za dom upokojencev v
Šentjuiju. Ob občinskem praz-
niku bo predan svojemu name-
nu tudi lep objekt v športnem
parku v Šentjurju ter nov vars-
tveno delovni center.
Na našo izrecno zahtevo so se
začele priprave na izdelavo stra-
tegije razvoja občine oz. nalog
in ciljev v tem mandatu. Jeseni
bodo potekale volitve v nova
vodstva Krajevnih skupnosti. V
naši stranki se bomo sodeč po
dosedanjih diskusijah zavzema-
li, da bodo dosledno upošteva-
na določila statuta občine o te-
ritorialni sestavi vodstev KS. To
razumemo tako, da morajo biti
sveti KS sestavljeni iz predstav-
nikov posameznih vaških skup-
nosti in uličnih odborov glede
na število prebivalcev. Na teh
nivojih naj ljudje predlagajo
kandidate in volijo svoje pred-
stavnike. Zagotoviti želimo, da
bodo KS vodili najboljši in najs-
posobnejši ljudje. Menimo, da
je to večinski interes krajanov.
Zato upamo v modrost in pod-
poro tudi drugih strank v obči-
ni, saj strankokracija na teh ni-
vojih ne bi koristila.
JOŽEF ARTNAK,
predsednik LDS Šentjur
Koncesija za
umetni sneg
Vlada RS je pred počitnica-
mi sprejela uredbo o koncesiji
za rabo reke Kokre za namen
dosneževanja smučišč RTC Kr-
vavec. Kje in kako se dosnežu-
je na Krvavcu, je določeno z
okolje varstvenimi zahtevami v
lokacijskem dovoljenju. Zato s
tem, kako bomo smučali po
umetnem in naravnem snegu,
koncesija ni povezana.
Kokra je med najbolj ogrože-
nimi vodotoki v Sloveniji. Ker
je tudi potencialni vir pitne vo-
de za območje mesta Kranj, je
ministrstvo zaprošeno porabo
vode za smučišče skrbno pre-
tehtalo in uskladilo prioritete je-
manja vode iz Kokre z vsemi
porabniki.
Ministrstvo je na zahtevo
obeh občin, Preddvora in Cer-
kelj, pristopilo k pripravi kon-
cesijskega akta šele potem, ko
smo ponovno preverili okolje-
varstveno vsebino lokacijske
dokumentacije, in ko sta komu-
nalni podjetji, ki oskrbujeta to
območje s pitno vodo, sprejeli
program obnove zajetja pitne
vode na Krvavcu.
Z odločbo o podeljeni konce-
siji, ki jo bo potrdila Vlada RS
na prvi naslednji seji, mora in-
vestitor pridobiti še z zakonom
predpisana soglasja, obvezna za
izdajo gradbenega dovoljenja.
Relativno daljšemu obdobju
pridobivanja gradbenega dovo-
ljenja ni kriva podelitev konce-
sije, ampak povsem upravičena
bojazen lokalne skupnosti, da
bo širitev smučarskih kapacitet
na Krvavcu izvedena na račun
kvalitete okolja, kar posredno
pomeni tudi dodatno obremeni-
tev zajetja pitne vode.
Iz izjave, ki jo je javnosti po-
sredovala Slovenska nacional-
na desnica, veje domneva, daje
pri izkoriščanju vodnih virov
možna samopostrežna trgovina.
Takšnega ravnanja pa Ministrs-
tvo za okolje in prostor tudi gle-
de na obremenjenost slovenskih
vodotokov ne more dopustiti.
Služba za stike z javnostjo
Ministrstva za okolje in
prostor
Hvala
travmatološke-
mu oddelku
Prisrčno se zahvaljujem spe-
cialistu kirurgu dr. Božidarju
Pekaroviču, ki mi je po moji
prometni nezgodi 19. aprila le-
tos operiral desno nogo, ker je
bila zlomljena pogačica.
Ko me je rešilni avtomobil
pripeljal v Splošno bolnišnico
Celje, me je zelo lepo sprejelo
strokovno medicinsko osebje.
Na travmatološkem oddelku
sem ležal 20 dni in se moram
zahvaliti vsemu zdravniškemu
osebju, ki mi je pomagalo pri
zdravljenju mojih nog.
Posebna hvala pa tudi glavni
medicinski sestri Zdenki Kolar.
Še enkrat prisrčna hvala vsem.
ANTON FERLIČ,
Ljubljana
Memonova
trgovina
Mnogi potrošniki opažamo,
da se množijo "samostojne" tr-
govine, tudi večji objekti. K te-
mu marsikdo pripomne kakšno
dobro, pa tudi s slabo besedo ne
molči.
Svojčas se ljubitelji železnih
konjičkov gotovo spominjajo
avtolakirne delavnice last Silva
Memona na Dobrni. K njemu se
je kot strokovnjaku marsikdo
zatekel po nasvet. Zadnji čas pa
se ni počutil povsem dobro. Saj
ni čudno, avtolaki so vsi stru-
peni, zdravje lahko hitro posta-
ne ogroženo. Zato je iz te obrti
presedlal med trgovce.
Danes ima za vse privlačno
trgovinico. Posebno še za doma-
čine, ker se nahaja izven središ-
ča vasi. Iz okoliških vasi se
kmet, četudi preznojen, poda na
nakup. V delovnem oblačilu sc
pač ne bi bilo vmesno vriniti
med zdraviliške goste. Vsako-
mur duh po "kmetu" ne prija...
Trgovina je vedno dobro za-
ložena. Iz pekarne Presta v Ve-
lenju je izvohal posebno dober
kruh. Po želji nudi potrošnikom
vsako sredo popoldan vedno
sveže morske pa tudi sladko-
vodne ribe. Naročeno blago vsa-
komur dostavi tudi na dom. Ka-
dar je po svojih opravilih - na-
bavi, ga brez prekinitve v trgo-
vini nadomešča prijazna hči Di-
ta. V Memonovo trgovino tudi
mimoidoče nehote privablja na
tisoče cvetic, oskrbovanih od
njegove "ta boljše polovice".
Mi potrošniki smo zadovolj-
ni, Silvu Memonu hvaležni, in
želimo, da dober glas seže v de-
veto vas!
S.M.,
Dobrna
Št. 34. - 24. avgust 1995
KRONIKA

•	Damjan je 15. avgusta
popoldne prijavil, da ga je
nekdo, ki mu ne ve imena,
pred trgovino Jarh ojajcal.
Neznanec mu je namreč na
»haubo« njegove petke za-
lučal kurje jajce, ki je po-
škodovalo barvo na karo-
seriji. Metalca jajc še iš-
čejo.
•	Istega dne so šli policisti
intervenirat na Čopovo uli-
co. Tam je po bloku razgra-
jal moški, ki ima enako ime
in enak priimek kot neka
znana oseba iz obdobja slo-
venske pomladi. In še na-
mig: ta oseba ima brado,
rojena pa je v znaku
strelca.
•	Petnajstega avgusta po-
poldne je bila potrebna in-
tervencija tudi v lokalu Daj
dam v Zagati. Rudi C.,
s katerim se bomo v tokrat-
ni kroniki še srečali, je
tamkaj obdeloval Aleša Ž.,
zaradi česar ga bo na po-
menek povabil sodnik za
prekrške.
•	V torek zvečer je šla po-
licijska patrulja še enkrat
intervenirat v stari del me-
sta. V stanovanju v Gospo-
ski ulici je javni red in mir
spet kršil Rudi C., ki se je
tokrat spravil nad lastno
mater, ko je od nje zahteval
denar in jo udaril. Policisti
so ga iskali, a ga niso mogli
izslediti. Rudija C. so poli-
cisti v isti noči iskali še en-
krat, a tokrat ni šlo več sa-
mo za kršitev javnega reda
in miru.
•	V Ulici 14. divizije je
v petek popoldne tamkajš-
nje prebivalce in mimoido-
če vznemirjalo obnemoglo
moško telo. Ivan C. je
v dvoboju z maligani klonil
in se predal. Do naslednje
bitke z istim nasprot-
nikom.
•	V taverni Koper je istega
popoldneva podobno bitko
bil in izgubil Aleš G.
•	Kultura tistega voznika
oranžnega oplovega avto-
mobila, ki se je v nedeljo
okrog devetih peljal v dež-
ju po Kersnikovi ulici, je pa
res na precej nizki ravni.
Možakar se je namreč z vso
hitrostjo peljal mimo Ani-
ce, ki je pešačila po pločni-
ku, in jo vso zmočil. Vozni-
ki s kulturo in omiko se
v takšnih okoliščinah tru-
dijo, da nebogljeni pešci, ki
jih srečavajo, ostanejo kar-
seda neomadeževani in
suhi.
M.A.
Udarec kovinske
roke
Do nezgode pri delu, v kate-
ri je bila ena oseba hudo teles-
no poškodovana, je prišlo 17.
avgusta dopoldne v Žalcu,
v času med betoniranjem te-
meljev pri gradnji stanovanj-
ske hiše.
Podjetje Pluton d.o.o. je pri
podjetju Ingrad Gramat naro-
čilo delovno vozilo (črpalko za
beton) za betoniranje teme-
ljev. Voznik Božo P., ki je
strojnik, je upravljal stroj,
Boštjan Z. (18) iz Velenja pa
gumijasto cev in jo usmerjal
na ustrezna mesta. Ko je bilo
izlitega že okoli 17 kubičnih
metrov betona, se je odlomil
nosilni del hidravlične roke
črpalke. Zaradi tega se je ce-
lotna (18 m) dolga roka črpal-
ke povesila in s koncem kovin-
skega dela udarila Boštjana Z.
po glavi, potem pa je padla še
na njegovo levo nogo.
M.A.
Obnemoglo polil z
vodo, pa spet posilil
Trpinčenje ženske Je trajalo več let — Osumljenca so policisti
že ovadili
Ker se je nasilje nad njo
stopnjevalo iz leta v leto, iz
dneva v dan, se je ženska
končno le odločila, da orga-
nom pregona prijavi moške-
ga, s katerim je živela v iz-
venzakonski skupnosti. Kri-
minalisti so te dni zoper
osumljenega storilca sestavi-
li kazensko ovadbo, državni
tožilec pa ga je po zaslišanju
izpustil. Ženska in oba otro-
ka so pred nasilnikom zdaj
že varni.
Dvaintridesetletni Celjan
je osumljen kaznivega deja-
nja posilstva in grdega rav-
nanja nad izvenzakonsko
partnerko. Skupaj sta živela
vrsto let, pretepanje pa je
postalo njegova vsakodnev-
na praksa kmalu potem, ko
sta začela živeti skupaj. Po-
navadi se je nasilje začelo
z žaljivkami in klofutami in
se je skoraj praviloma nada-
ljevalo s pravim mučenjem
in zaključilo s spolnim zlo-
rabljanjem. Med pretepa-
njem ji je osumljeni večkrat
povzročil telesne poškodbe,
v neprestanem strahu pred
njim pa ženska tudi ni šla
nikoli k zdravniku. Pa četudi
bi hotela nasilje oziroma po-
škodbe prijaviti, to ni bilo
mogoče, saj ji grobjan ni do-
voljeval stopiti iz stanova-
nja, da ne bi kdo opazil po-
sledic terpinčenja na njenem
telesu. Poniževanja so bila
vseh vrst, med drugim mu je
morala umivati noge, potem
pa je ponavadi vanjo zalučal
posodo z vodo. Vse pogosteje
se je tudi dogajalo, da jo je
v hlevu privezal z verigo in
jo pretepal z ročajem vil. Ko
je nazadnje to storil, je reva
izgubila zavest. Da bi jo
obudil, jo je polival z vodo,
čim si je malo opomogla, pa
je, kljub njenemu nasproto-
vanju, z njo še spolno ob-
čeval.
Pred kratkim je ženska
svojo žalostno zgodbo pove-
dala znancem, ti pa so ji sve-
tovali, naj zadevo prijavi, da
bi trpinčenju enkrat za vse-
lej naredila konec.
Osumljenega so organi
pregona že obravnavah za
kazniva dejanja z elementi
nasilja. Ko so ga preiskoval-
ci vprašali, zakaj je žensko
tako nečloveško mučil, je iz-
javil, da je bil glavni vzrok
ljubosumje. Ko pa so vpraša-
li žensko, zakaj je tako dolgo
čakala s prijavo, je med dru-
gim odgovorila, da jo je bilo
strah, saj je bila prepričana,
da ne bo nikjer varna pred
njim. MARJELA AGREŽ
Oplazil otroka
Na lokalni cesti v naselju
Rakovlje se je, v torek 15. av-
gusta popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil hudo ra-
njen otrok.
Nedeljko P. (43) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Braslovč proti Zgornjim
Gorčam. Ko je pripeljal v na-
selje Rakovlje, je s sprednjim
delom vozila oplazil štiriletne-
ga Alena J. iz Rakovelj, ki je
z voznikove leve strani prečkal
vozišče in v nesreči utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Zaril v zemljo
Na magistralni cesti zunaj
naselja Grajska vas se je,
v sredo 16. avgusta popoldne
pripetila nezgoda, v kateri je
bil hudo ranjen voznik motor-
nega kolesa. Gmotna škoda
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Stanislav P. (22) iz Šentilja
je vozil motorno kolo iz smeri
Sentruperta proti Gomilskem.
Ko je v Grajski vasi pripeljal
v levi pregledni ovinek, je za-
peljal s ceste, vozilo pa je trči-
lo v zemljo. Voznik, ki je padel
po travniku, se je hudo telesno
poškodoval.
Vozil brez dovoljenja
Na Kidričevi ulici v Celju se
je, v četrtek 17. avgusta do-
poldne pripetila nezgoda,
v kateri sta bila dva udeležen-
ca težko ranjena. Na vozilu je
škode za okoli 300 tisoč to-
larjev.
Jožo J. (42) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Te-
harij proti Celju. Ko je pripe-
ljal v blagi levi ovinek, je za-
peljal preko vozišča na levo
stran in trčil v robnik. Ker je
pri tem izgubil oblast nad vo-
zilom, je trčil še v robnik hod-
nika za pešce, od tam pa ga je
odbilo na travnato površino.
Vozilo je zdrsnilo po nabrežini
in na koncu trčilo v jarek. Hu-
do sta se poškodovala voznik,
ki je vozil brez dovoljenja, ter
sopotnik, 40-letni Momir V. iz
Celja.
Trčila v kolesarja
Na magistralni cesti zunaj
naselja Prekopa se je, v petek
18. avgusta popoldne pripetila
nezgoda, v kateri je bil huje
ranjen kolesar, gmotna škoda
pa znaša približno 70 tisoč to-
larjev.
Ivan Š. (69) iz Prekope je
vozil kolo po magistralni cesti
iz smeri Vranskega proti Ka-
pli. Pred gasilskim domom
v Prekopi je zavijal levo, ta-
krat pa je za njim pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
38-letna Jožica R. iz Domžal,
ki je trčila v levi bok kolesa,
kolesar pa se je pri padcu hudo
telesno poškodoval.
Na mokri cesti
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v soboto 19. avgusta zju-
traj pripetila nezgoda, v kateri
se je ena oseba hudo poškodo-
vala, na vozilu pa je škode za
okoli 400 tisoč tolarjev.
Šefit B. (39) iz Celja je vozil
osebni avtomobil iz smeri Ki-
dričeve proti Levstikovi ulici.
Ko je v križišču na Mariborski
cesti nameraval zaviti desno,
je vozilo na mokrem vozišču
zdrselo in trčilo v betonsko
korito ob cesti. Hudo telesno
poškodovanega voznika so iz
razbitin avtomobila rešili celj-
ski poklicni gasilci.
Na mestu mrtev
Na regionalni cesti v naselju
Latkova vas se je, v soboto 19.
avgusta popoldne, pripetila
smrtna nesreča.
Bojan K. (21) iz Latkove va-
si je vozil tovorno vozilo iz
smeri Šempetra proti Prebol-
du. Ko je pripeljal v naselje
Latkova vas, je zapeljal desno
na lokalno cesto, takoj za tem
pa vzvratno nazaj na regional-
ko. Takrat je iz smeri Prebolda
pripeljal voznik osebnega av-
tomobila, 24-letni Boštjan S.
iz Šentruperta, v silovitem tr-
čenju je sopotnik v osebnem
vozilu, 25-letni Damjan M. iz
Trnave, utrpel tako hude po-
škodbe, da je umrl na kraju
nesreče. Voznik je bil huje ra-
njen.
Trčenje v Žalcu
Na Šlandrovem trgu v Žalcu
se je, v ponedeljek 21. avgusta
dopoldne pripetila nezgoda,
v kateri sta bili ranjeni dve
osebi.
Matej G. (28) iz Prebolda je
vozil osebni avtomobil po
Šlandrovem trgu, pri vključe-
vanju na prednostno cesto pa
je zavijal desno proti bencin-
skemu servisu. Takrat je iz
smeri avtobusne postaje po
prednostni cesti pripeljal voz-
nik kolesa z motorjem, 16-let-
ni Andrej G. iz Žalca, v trče-
nju, ki je sledilo, pa je voznik
utrpel hude telesne poškodbe,
njegova sopotnica Metka G.
(19) iz Žalca pa je bila lažje
ranjena.
Niso ga mogli rešiti
Za posledicami prometne
nezgode, ki se je pripetila 4.
avgusta, je 18. avgusta ob
15.10 uri v ljubljanskem Kli-
ničnem centru umrl petletni
Maks Z. iz Bočne, ki ga je kot
pešca na cesti v Bočni povozil
osebni avtomobil.
S smrtjo malega Maksa, ki
ga zdravniki v Ljubljani kljub
vsem naporom niso mogli ob-
držati pri življenju, se je števi-
lo ljudi, ki so izgubili življenja
v prometu na cestah na ob-
močju UNZ Celje, povzpelo že
na 38!
Je mogoče posiliti
lastno ženo?
Je lastno ženo sploh mogoče
posiliti? Se jo sme posiljevati?
Bojim se, da bi od kar precejš-
njega dela moškega sveta do-
bili odgovore, ki bi bili obe-
nem tudi odgovori na splošno
vprašanje, zakaj je pri nas in
v tem času še vedno toliko tr-
pinčenih in dnevno na razne
načine posiljevanih ter spolno
zlorabljenih žena in žensk.
Lastno ženo ali žensko s ka-
tero živiš v izvenzakonski
skupnosti je, kajpak, nemogo-
če posiliti, saj gre vendar za
tvojo lastnino, ki ti mora biti
v vsakem času na razpolago.
Torej posilstvo lastne žene
(ženske) sploh ni mogoče, sicer
pa se ženske itak ves čas samo
delajo, da jim ni, v resnici pa
komaj čakajo, da jih dedec ob-
dela tako, kot se za vsakod-
nevni obrok spodobi, bi dobili
še komentarje k odgovorom.
Če kdo misli, da so primeri te
vrste razmišljanja in ravnanja
posamični oziroma v sloven-
skih družinah kakšne raritete,
se krepko moti. Trpinčenja
žensk in spolnega nasilja je
v naših družinah še vedno ve-
liko, so pa ti pojavi lepo poraz-
deljeni po vseh družbenih slo-
jih enako — da si ne bi kdo do-
mišljal, da je to specifika soci-
alno šibkejših družin.
In koliko je na drugi strani
žensk, poročenih in neporoče-
nih, ki redna trpinčenja in
spolno zlorabljanje sploh pri-
javijo? Koliko jih je med njimi,
ki se sploh zavedajo, da gre za
kaznivo dejanje, lepo oprede.
ljeno v slovenskem kazenskeju
zakoniku, četudi gre za lastne*
ga soproga ali izvenzakonske,
ga partnerja? Zelo malo je
takšnih. Razlogov za molk pa
imajo veliko: od gmotne odvis-
nosti od moža in strahu pred
njegovim maščevanjem do
izredno dolgotrajnih in za
oškodovanko mučnih preisko-
valnih postopkov, zlasti tistih
na sodišču, ko mora dokazova-
ti, da je bila zares posiljena. To
dokazovanje je zanjo lahko
prava mora in poniževanje
pred »nasprotniki« v sodnih
postopkih, ti pa so še vedno
večinoma moškega spola.
Slovenska ženska ima torej
kar precej razlogov za molk in
tiho pristajanje na vlogo tr-
pinčene in zlorabljene osebe.
Ta, katere zgodbo objavljamo,
ni nikakršna pogumna ali
osveščena ženska, saj se je za
korake na policijo odločila še-
le po najhujših poniževanjih in
trpinčenjih. Kakor koli že, je
sreča, da so zanjo izvedeli tisti,
ki jo bodo rešili trpljenja in
storilca po končanem sodnem
postopku kaznovali, če mu bo
dejanje dokazano.
Kakor koli že, se je dobro
opogumiti in posilstvo prijavi-
ti. Posiljevalec, pa četudi je to
lastni soprog, je aktiven, do-
kler ga kdo ne ustavi. Ustaviti
pa ga je mogoče le na silo. Če
ni tožnika, tudi sodnika ne
more biti, kajne?
MARJELA AGREŽ
Požar na praznični
dan
Petnajstega avgusta okoli 2.
ure je prišlo do požara na raz-
padajočem gospodarskem po-
slopju Marije J. v Slatini pri
Ponikvi. Zgorelo je ostrešje,
manjša količina sena, star
kavč, več starih oken in oblačil
ter pletena košara. Gmotna
škoda znaša okoli 150 tisoč to-
larjev, dan po požaru pa so
kriminalisti ugotovih, da je šlo
za požig. V hudi gmotni stiski
je lastnica sama zanetila požar
in računala na »pomoč« zava-
rovalnice.
Gorelo v delavnici
Minuli četrtek popoldne je
izbruhnil požar na elektro
omarici v obrtni delavnici Ja-
neza F. v Slovenskih Konjicah.
Do požara v omarici, ki so ga
zajezili in pogasili konjiški ga-
silci, je prišlo zaradi preboja
električnega toka, gmotna
škoda pa znaša okoli 800 tisoč
tolarjev.
Požara zaradi strele
Zaradi udara strele v sobot-
nem (19. avgust) neurju je oko-
li 15. ure izbruhnil požar na
zapuščeni vinski kleti Jakoba
R. v Babnih Brdih. Ogenj sta
lastnik in njegov sosed sama
pogasila, tako da je zgorel sa-
mo del ostrešja. Škoda zaradi
udara strele in požara znaša
okoli 100 tisoč tolarjev.
Okoli 17.30 ure pa je zaradi
udara strele zagorelo na leseni
vikend hišici v kraju Pernek
pri Rogaški Slatini. Hiša je
z vso notranjo opremo vred
zgorela še pred prihodom ga-
silcev, gmotna škoda, ki jo je
utrpela lastnica Štefka H., pa
.znaša okoli pol milijona to-
larjev.
Oplov kadet v ognju
Minuli ponedeljek zvečer se
je Andrej R. iz Zadobrove pe-
ljal s svojim vozilom po lokal-
ni cesti proti Tolstemu vrhu,
v Konjiški vasi pa je zaznal
ogenj v predelu motorja. Usta-
vil je in hitro pogasil ogenj, ki
je nastal zaradi napake na
električni napeljavi. Kljub te-
mu je na vozilu za okoli 100
tisoč tolarjev škode.
Strela ubila kravo
V torek, 22. avgusta zgodaj
zjutraj je neurje z močnim
dežjem zajelo tudi velik del
celjskega območja. Tako je
okoli 4.40 ure strela udarila
v gospodarsko poslopje Jožefa
J. iz Pletovarij v šentjurski ob-
čini. Udar strele je v hlevu ubil
eno kravo, hkrati pa povzročil
požar na ostrešju poslopja. Po-
leg ostrešja je ogenj zajel in
uničil tudi okoli 200 ton sena.
Ob pomoči sosedov in s posre-
dovanjem gasilcev iz Dramelj,
Lokarij in Šentjurja, so doma-
či uspeli rešiti vso ostalo živi-
no (14 govedi) ter kmetijsko
mehanizacijo. Nastala gmotna
škoda znaša okoli 2 milijona
tolarjev.
Počitnice so čisto pri koncu
Le še nekaj kratkih dni je našim šolarjem preostalo do pričetka novega šolskega leta. V teh
zadnjih počitniških dneh pa z vso paro razmišljajo in delajo vsi tisti, ki vsako leto naredijo kar
največ več za to, da so prvi šolski dnevi v prometu čimbolj varni, zlasti za tiste, ki se prvikrat
podajo na pot od doma v šolo in nazaj domov.
Tu so naši pohcisti, pa cestarji in delavci avtošol ter vso ostali, ki skupaj z občinskimi sveti za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu sestavljajo načrte dela in aktivnosti za prve šolske dni.
Seveda pa tu v prvi vrsti stojimo vsi udeleženci v prometu, zlasti vozniki motornih vozil, ki smo
glavni krivci, da mlada življenja v prometu na naših cestah ugašajo, ko še niti prav zagorela niso.
M.A., foto: SHERPA
it. 34. - 24. avgust 1995
25
KRONIKA
Maja zabodel mladoletnico, zdaj mater
Zgodilo se je že 8. maja letos, ko je
23-letni Rudi C. v stanovanju v Gospo-
ski ulici v Celju, kjer živi skupaj s svo-
jo materjo, pretepel in z nožem zabo-
del ter hudo ranil svoje 17-letno dekle,
mati Veronika pa ga je po storjenem
dejanju, ki ga je Rudi tudi priznal,
v policijskem preiskovalnem postopku
poskušala na vse načine zaščititi, kar
je delno razumljivo.
Zdaj se je dogodek ponovil, le da
Žrtev Rudija C. ni bila kakšna mlada
ženska, ampak njegova lastna mati, ko
jo je 15. avgusta okoli 19. ure namera-
val umoriti.
Tega dne je Rudi C. že v popoldan-
skem času kršil javni red in mir ter
vznemirjal občane in enega v gostin-
skem lokalu blizu doma celo pretepel.
Njegova agresivnost se je stopnjevala
iz ure v uro, dokler se ni okoli 19. ure
vrnil domov iz gostilne in od 57-letne
matere Veronike zahteval, naj mu
izroči denar, očitno za nadaljnje popi-
vanje in pohajkovanje po mestu. Ker
mu denarja ni hotela dati, jo je z roko
nekajkrat udaril v obraz in še pred
prihodom policistov pobegnil v nezna-
no. Ko je začutil, da je teren spet va-
ren, se je vrnil domov in spet od mate-
re zahteval denar. Ker mu ga spet ni
hotela dati, jo je na hodniku pred vho-
dom v klet večkrat zabodel v predel
vratu in ji povzročil zelo hude telesne
poškodbe. Očitno ga je to krvavo deja-
nje toliko šokiralo oziroma streznilo,
da se je še istega večera sam javil na
policijski postaji v Celju. Naslednji
dan so ga s kazensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj
odredil pripor. MARJELA AGREŽ
Poskus umora?
Do hudega kaznivega dejanja je prišlo 16. avgusta ob
18.30 uri v Šaleku pri Velenju, ko se je k 54-letnemu
Albertu J. pripeljal 38-letni Ranko M. iz Pernovega.
Pri Albertu J. se je Ranko M. oglasil zaradi neke rekla-
macije oziroma dela, ki naj bi ga Albert preslabo opravil.
Ranko se je najprej spri z Albertovo ženo in jo v navalu
besa tudi fizično napadel, potem pa je v prepir posegel
Albert. Ranko se je Alberta očitno ustrašil, zato se je hotel
z avtomobilom odpeljati, to pa mu je Albert preprečil
tako, da se je postavil pred vozilo. Takoj za tem je potegnil
revolver in najprej ustrelil v zrak, potem pa še v Rankovo
vozilo. Sreča v nesreči je bila v tem, da naboj Ranka ni
zadel, prav tako ne naslednji, ko je Albert ustrelil še
enkrat. Drobci stekla so Ranku M. povzročili le lažje
telesne poškodbe.
M.A.
Bomba v smeteh
Med ponedeljkovim (21. av-
gust) pobiranjem smeti po Ro-
gaški Slatini so tamkajšnji ko-
munalni delavci naleteli tudi
na nevsakdanji odvržen
predmet.
Med številnimi smetmi in
odpadki, ki so jih že spravili
v tovornjak, so opazili sumljiv
predmet, pri pregledu pa ugo-
tovili, da je nekdo med ostale
smeti odvrgel neaktivirano
ročno bombo M75. Je sploh
pomislil, kako zelo neodgovor-
no je bilo to njegovo dejanje?
Na srečo se je vse skupaj
končalo srečno, sicer pa poli-
cisti UNZ Celje opozarjajo, da
takšni in podobni predmeti ne
sodijo v posode za smeti in po-
dobna mesta. Kdor pa na ka-
kršen koli način pride v stik
z nevarnim eksplozivnim
predmetom, naj o tem čimprej
obvesti najbližjo policijsko
postajo, saj bodo policisti po-
tefn najdeni predmet odstrani-
li na kar najbolj varen način.
M.A.
0 novih osebnih izkaznicah
Vlada je dala v parlamentarno razpravo predlog Zako-
na o osebni izkaznici, ki povzema mednarodne standarde
in izkušnje nekaterih drugih evropskih držav.
Po novem zakonu, ki je zdaj še v fazi prvega branja, naj
bi v prihodnje z novo osebno izkaznico državljani dokazo-
vali istovetnost in državljanstvo, ta dokument pa bi omo-
gočal tudi prehod preko državne meje. Obvezen naj bi bil
samo za tiste polnoletne državljane, ki nimajo druge
veljavne javne listine (potni list, vozniško dovoljenje),
opremljene s fotografijo in s katero je mogoče dokazati
istovetnost.
Pogreša tudi
practico
V	času od 5. do 15. avgusta
je neznani storilec vlomil
v stanovanje na Opekarniški
ulici v Celju. Ukradel je nekaj
malega tolarjev, nekaj več
nemških mark, malo zlatnine
in fotografski aparat znamke
practica. Lastnika Mirka Š. je
okradel za okoli 90 tisoč to-
larjev.
Okradeni kiosk
V	dneh od 11. do 16. avgusta
je nekdo vlomil v prodajalno
(kantino) na območju Rudnika
lignita Velenje v Velenju. Od-
nesel je več zavojčkov različ-
mh vrst cigaret, od sokov pa se
je ogrel za napitek, imenovan
pingo. Podjetje Gost d.o.o. je
s tem oškodovano za okoli 13
tisoč tolarjev.
Ukradel televizorje
V	noči na 18. avgust je nez-
nani storilec na prodajalni Ve-
grada na Prešernovi cesti
v Velenju razbil izložbeno
°kno in iz notranjosti odnesel
p prenosne televizijske spre-
jemnike (dva črnobela in ene-
ga barvnega) znamke rodstar
ter videovarnostni sistem.
S tem je podjetje Vegrad oško-
doval za dobrih 167 tisoč to-
larjev.
Hud na bus
Prejšnji petek popoldne ozi-
roma zvečer se je nekdo grdo
znesel nad Izletnikovim avto-
busom, ki je stal na parkirišču
sredi Mozirja. Z večjim kam-
nom je razbil vetrobransko
steklo ter s tem lastnika oško-
doval za okoli 150 tisoč to-
larjev.
Rop v velenjskem
parku
Nemajhno in zelo neprijetno
presenečenje sta minulo nede-
ljo ponoči doživela Velenjčana
Matjaž Ž. (18) in Jernej N. (21),
ko sta šla skozi park v bližini
velenjske gimnazije. Tam ju je
namreč ustavila in pretepla
skupina šestih oseb, med pre-
tepanjem pa so jima neznanci
pokradli vse, kar sta imela pri
sebi. Tega pa ni bilo veliko:
1.700 tolarjev, zavojček ciga-
ret, vžigalnik ter denarnico
z osebno izkaznico vred. Sto-
rilci so se po opravljenem
»podvigu« raz bežali, napade-
nima pa so ostale boleče rane
in praske.
Po tolarje in pijačo
V	noči na 21. avgust je nez-
nani storilec vlomil v proda-
jalno Mix market na Koroški
cesti v Velenju. Ukradel je za
35 tisoč tolarjev gotovine, ste-
klenico viskija in steklenico
vilijamovke ter več zavitkov
cigaret. Lastnica Andreja G. iz
Žalca je oškodovana za okoli
60 tisoč tolarjev.
Poskrbel za
garderobo
V	noči na 19. avgust je nez-
nani storilec vlomil v dva buti-
ka na Gubčevi ulici v Celju,
v Ark in v Blue Point. Iz obeh
prodajaln je ukradel več ra-
zličnih oblačil, največ tistih, ki
jih krasi napis fruit of the lo-
om, nekaj pa tudi drugih
uglednih in manj uglednih
blagovnih znamk. Spotoma si
je nabral še za skoraj 4 tisoč
tolarjev menjalnega denarja,
Celjanki Marjeto P. in Marino
T. pa oškodoval za okoli 265
tisoč tolarjev.
Avtovlomi
V	noči na 16. avgust je nez-
nani storilec vlomil v osebni
avtomobil, ki je bil parkiran
pred stanovanjskim blokom
Salek št. 82 v Velenju. Ukradel
je avtoradio kasetofon, dva
zvočnika, 4 kasete, manjši
ventilator in digitalno uro. Ve-
lenjčan Janez K. je oškodovan
za okoli 55 tisoč tolarjev.
Isto noč je bilo vlomljeno še
v tri osebna vozila, ki so stala
pred istim blokom. Iz teh vozil
je izginilo: dva avtoradijska
sprejemnika, dva zvočnika, 10
kaset in ustne orglice v skupni
vrednosti okoli 65 tisoč to-
larjev.
V petkovih prvih jutranjih
urah je nekdo vlomil v osebni
avtomobil, ki je bil parkiran
v Silovi pri Velenju pred di-
skoteko Duo. Ukradel je avto-
radio kasetofon znamke bla-
upunkt in 4 zvočnike, Žalčana
Danijela T. pa oškodoval za
približno 56 tisoč tolarjev.
Prejšnjo soboto ponoči je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil R5 campus, last Sonje G.
Vozilo je bilo parkirano na Po-
djavorškovi ulici v Celju, sto-
rilec pa je ukradel avtoradio
kasetofon blaupunkt, vreden
okoli 50 tisočakov.
Zbiralec blaupunktovih av-
toradijskih sprejemnikov je
vlomil tudi v avtomobil jugo,
ki je v noči na nedeljo stal na
parkirišču v Vojkovi ulici
v Celju. Lastnica Brina Z.R. je
oškodovana za okoli 30 tisoč
tolarjev.
M.A.
Spet so tu obiralci hmelja
Letošnja hmeljska letina se je začela z obiranjem hmelja
širom po naši dolini zelenega zlata. Seveda pa je to tudi čas, ko
se v prometu pojavijo nove pasti. Prometni znaki in table
voznike sicer dovolj vidno opozarjajo na obiranje in z njim
povezane nevarnosti na cestah, a naj ne bo odveč opozorilo na
previdnost tudi na tem mestu. Zakaj bi moral biti čas hmeljske
trgatve povezan s tragedijami, ki jih je na naših cestah mnogo
preveč.
Žalostna smrt na Dobrovljah
Pri Matevžak Frančiški na
Dobrovljah pri Braslovčah je
dolgo vrsto let služila za pasti-
rico 42-letna Pocajt Angela.
Bila je malenkostno slaboum-
na, kar je domačim le koristi-
lo, da so jo laže izkoriščali.
Angela je opravljala težka de-
la na polju, a nikoli ni sedla
z njimi skupaj k mizi. Jesti je
morala v veži ali na hišnem
pragu. Včasih je dobila le
krompir iz svinjskega kotla.
Spala je za jasli v hlevu na
tleh. V letošnji zimi je dvakrat
nosila tako težko v mlin, da je
na poti v visokem snegu oma-
gala in so jo drugi ljudje mora-
li spraviti na varno.
Ko je nekega dne Pocajtova
zbolela, se ji je trpljenje še po-
večalo. Tri tedne je ležala
v hlevu, kjer skozi troja vrata
piha veter in mraz. Ležala je
tam brez odeje. Če je hotela
jesti, je morala z muko priti
v kuhinjo, a zadnja dva dni od
slabosti ni mogla več v hišo,
zato je ostala brez hrane v hle-
vu do smrti.
Posebno človekoljubnost je
pokazala gruntaričina svaki-
nja Jerčka. Ta je šla 23. marca
zvečer v hlev in poklicala An-
gelo. Ker se iznemogla pastiri-
ca ni mogla oglasiti, se je vrni-
la v hišo in delala mirno dalje.
Šele opoldne je poslala dva
fanta v hlev, naj pogledata, če
je pastirica umrla. Fanta nista
upala v bližino, zato sta s koli
suvala bolnico. Ker se leč/ta
ni zganila, sta bila prepričana,
da je umrla. Fanta sta nato
sporočila daljni sosedi Kakov-
nik Ani, ki je prišla in preoble-
kla nesrečnico. Tudi tej ženi
nišo domači hoteli pomagati,
zato je Kokovnikova poklicala
še neko žensko, s katero sta
ugotovili, da je Pocajtova še
pri življenju. Kljub nasproto-
vanju »dobrosrčne« Jerčke sta
pastirico odnesli v hišo, kjer je
še istega dne umrla. Domači
svoji pastirici niso hoteli po-
magati k zdravju. Zdravnika
niso hoteli poklicati, pač pa so
poklicali župnika in s tem mi-
slili, da so se spravili z bogom
in ljudmi. Če so se s prvim, se
s slednjim niso, ker bo grunta-
rico Matevžakovo učil krščan-
ske ljubezni sodnik.
Savinjski vestnik, 29. april 1952.
Nekaj nasvetov za
varnost motoristov
V Sloveniji je ta čas regi-
striranih že skoraj 9 tisoč
motornih koles, ki postajajo
vse bolj priljubljena prevoz-
na sredstva. In ker je tudi
nesreč z udeležbo motoristov
pri nas vse več, ponujamo
nekaj nasvetov za večjo var-
nost, nasvete pa povzemamo
po julijsko-avgustovski šte-
vilki revije Sled.
•	Za vožnjo bodi telesno in
duševno spočit, med vožnjo
pa zbran.
•	Vozi v varnostni razdalji
in predvidevaj dogajanje.
Pozorno spremljaj promet
pred in za seboj.
•	Bodi pozoren na nanešeni
pesek, blato, poškodbe vo-
zišča ...
•	Pri speljevanju ne vleči za
sabo po tleh svojih nog.
•	Pred zavojem pravočasno
zmanjšaj hitrost in prestavi
v nižjo prestavo.
•	V zavoju ne prestavljaj
prestav in naglo ne povečuj
hitrosti.
•	Sila telesa naj vedno delu-
je na vertikalno os motorja.
•	Če je treba motor umiriti
(udarna jama, velika hitrost,
tresljaji...), močno poprimi
krmilo in z nogami stisni
motor ter popusti plin.
V okoliščinah, ko je padec
neizogiben, ne misli na mo-
torno kolo in ne poskušaj re-
ševati njega, ampak samo se-
be. Ko se padcu ne da izogni-
ti, bodo posledice manjše, če:
•	odrineš motorno kolo od
sebe in ne dovoliš, da drsi za
tabo;
•	ne dovoliš, da bi padel
pred motorno kolo;
•	pri bočnem drsenju ne iz-
gubiš orientacije;
•	pri drsenju krmariš z raz-
kril j enimi rokami in razko-
račenimi nogami...
it. 34. - 24. avgust 1995
GLASBA
2«
Na vožnji s Haddawayem
Nova plošča karibskega Američana na začasnem delu v Nemčiji
V začetku devetdesetih se je
tehno glasba, po »zaslugi«
nemških, italijanskih in nizo-
zemskih štanc producentov, iz
podzemlja začela počasi
a vztrajno seliti v evropske
mainstream tokove. Temu po-
javu je takrat večina glasbenih
kritikov, zaradi plitkosti in
enoličnosti lahkotnih tehno
pop štanc, prisodila kratek rok
trajanja. Zmota. Tehno pop
glasba je danes, slabih pet let
po njenem nezadržnem poho-
du na lestvice, tako trdno zasi-
drana v glavah in nogah
evropskih mladcev in mla-
denk, da bo za ponovno preve-
tritev glasbenih tokov,zagoto-
vo potrebno kaj več kot pa sla-
botno obujanje dobrih starih
punkerskih časov (Greenday,
Offspring, Rancid...). Eden
izmed dokazov za pravkar na-
vržene trditve je zagotovo
Haddaway, tipični predstav-
nik zvezdnikov porukrane
tehno generacije, ki so s po-
močjo dobro utečenih produ-
centskih teamov in pohlepnih
založnikov, uspeli tako rekoč
čez noč.
Haddaway, njegovo pravo
ime je znano le redkim, se je
rodil in prvih devet let tudi
preživel na karibskem otoku
Tobaga. Leta 1974 se je s starši
preselil v Washington v ZDA,
kjer je vse do konca srednje
šole, ko se je odpravil v nemški
Koln, živel popolnoma nor-
malno malomeščansko življe-
nje, ki mu je obetalo vse kaj
drugega, kot kariero pop
zvezdnika. Haddaway je sicer
za silo znal igrati trobento,
vendar pa se, razen kratko-
trajnega sodelovanja z nezna-
nim lokalnim bendom, nikoli
ni preveč posvečal glasbi.
V Kolnu je podjetni Hadda-
way kmalu ustanovil podjetje,
ki se je ukvarjalo s prirejanjem
banketov na modnih revijah in
foto shovvih. Kot ljubitelj
športa, posebej še nogometa
(tipično), je kmalu odprl tudi
nekaj trgovin s športno opre-
mo. Pri otvoritvi ene izmen
njih se je leta 1992 spoznal
z Alexom Trimeom, ta pa je
poznal znani producentski par
Dee Dee Halligan&Jr. Torell.
Haddawayeva športna posta-
va, eksotičen in fotogeničen
obraz, soliden glas ter nekaj
denarja so bili aduti, ki so
omenjeno dvojico prepričali,
da sta zanj naredila prvo
skladbo. Single »What Is Lo-
ve?« se je nepričakovano uvr-
stil na prvo mesto nemške, av-
strijske in danske lestvice,
precej dobro pa se držal tudi
na britanski in ameriški le-
stvici. Še pred lansiranjem
drugega singla »Life« je »What
Is Love?« presegla naklado
dveh milijonov kopij, kar je že
dalo slutiti, da Haddaway ne
bo muha enodnevnica. Z nje-
govega debitantskega albuma
se je poleg balade »I Miss You«
visoko na lestvice povzpela tu-
di skladba »Ročk My Heart«,
prvo leto svojega glasbenega
udejstvovanja pa je Haddaway
zaključil s 4,5 milijoni proda-
nih single plošč in z več kot
dva milijona prodanimi al-
bumi.
Svetovna turneja, ki je bila
še posebej uspešna v Evropi in
Latinski Ameriki, je samo še
utrdila njegov visok položaj na
tehno pop sceni. Pred kratkim
je Haddaway izdal svoj drugi
album »The Drive«. Večina iz-
med dvanajstih skladb je spet
delo Dee Dee Halligana in Jr.
Torrela, pri nastajanju plošče
pa je baje precej pomagal tudi
Haddaway sam. Značilna
nemška tehno produkcija, po-
mešana z že slišanimi fintami
iz sredine sedemdesetih, ko so
na lestvicah kraljevali Hadda-
wayevi predniki Boney M, je
porok, da bodo poleg uspešni-
ce »Fly Away«, v ušesih nezah-
tevnega evropskega glasbene-
ga potrošnika odmevali še šte-
vilni drugi refreni z LP »The
Drive«.	SŠ
Odprite oči z Anjo Rupel
Odpri oči in poišči svoje sanje
Odpri oči pred tabo nov je dan
Odpri oči naj sonce ti posije vanje
Odpri oči in ves svet bo tvoj...
Anja Rupel ima na sloven-
ski glasbeni sceni svoje mesto.
Iskanje svojih sanj je začela
leta* 1983 s skupino Videosex,
s katero je posnela prvo veliko
ploščo, ki je postala popularna
po nekdanji celi Jugoslaviji.
Dve leti kasneje je izšla druga
velika plošča in Anja je istega
leta zastopala slovensko pop
sceno na Festivalu umetnikov
mediteranskih dežel v Solunu.
Tretja velika plošča s prired-
bami starih slovenskih popevk
je izšla leta 1987 in Anja je po
izboru glasbenih novinarjev
postala pevka leta ter se po-
novno odpravila na Festival
umetnikov mediteranskih de-
žel, tokrat v Bologno. Istega
leta si je odprla pot med film-
ske umetnike, ko je odigrala
glavno žensko vlogo v Slako-
vem filmu Hudodelci. 1988. je
Franci Slak Anjo spet povabil
k sodelovanju v TV filmu Na-
smehi.
Po igralskih uspehih se je
Anja Rupel spet bolj posvetila
glasbi in za ploščo skupine La-
ibach posnela skladbi Across
the Universe ter Sympathy for
the Devil. Video prve skladbe
so predvajah predvsem na
MTV. Nato se je Anja odločila
za samostojno glasbeno pot.
Leta 1993 je za vodenje
glasbene TV oddaje Video-
grom Anja Rupel dobila TV
Viktorja in posnela še četrto
ploščo s skupino Videosex. So-
delovala je tudi v glasbenih
projektih drugih znanih sku-
pin kot so Sokoh, Miladojka
Youneed in Agropop.
V začetku lanskega leta se je
Anja odločila nadaljevati sa-
mostojno pevsko kariero. Ob
pomoči Aleša Klinarja je pos-
nela štiri nove pop skladbe in
kot prva slovenska pevka pri
ZOM Helidon izdala maxi sin-
gle z optimističnim naslovom
Lep je dan. Naslovna skladba
je postala pravi hit in bila le-
tos tudi nominirana za Zlato
noto, kot hit leta 1994.
Lani jeseni se je Anja spet
odpravila v studio in posnela
še pet novih skladb za kaseto
s preprostim naslovom Anja
Rupel. Hit je postala priredba
skladbe V Ljubljano, za njo pa
še skladba Odšla bom še to
noč. Z režiserjem Sašom Pod-
grajškom sta to pesem posnela
tudi kot videospot.
Zadnji proizvod Anje je
kompaktna plošča Odpri Oči.
Na njej je vseh devet skladb
s kasete in nova Odpri oči, ki
jo je Anja premierno zapela na
letošnji Zlati noti, kjer je bila
nominirana tudi za najboljšo
pop pevko. Kompaktna plošča
Odpri oči je prava plesna pop
osvežitev na slovenski glasbe-
ni pop sceni.
SIMONA BRGLEZ
Pot ljubezni
Boža A. Koleriča
Božo A. Kolerič iz Slovenj
Gradca je v začetku maja pri
založbi Zlati zvoki izdal kase-
to z naslovom Pot. Sicer pa
Božo živi zelo polno življenje.
Je glasbeni urednik Koro-
škega radia, skoraj vsak dan
kolesari, rad je v stiku z nara-
vo, saj ga ta spodbuja in po-
mirja. Trenutno si Božo ureja
sobico, kjer se bo lahko v miru
ukvarjal s svojimi hobiji, in
garažo. Rad gleda tudi v zvez-
de - ukvarja se z astronomijo,
pa z astrologijo, z radiostezijo,
bioenergijo, dela akvarele in
še veliko drugih stvari mu po-
leg glasbe zapolnjuje njegovo
življenje.
Na kaseti Pot je 9 skladb,
med njimi je ena instrumen-
talna. Zakaj si se odločil za
takšno potezo?
Naredim veliko instrumen-
talnih skladb in odločil sem se,
da bom tudi v prihodnje na
vsako kaseto uvrstil kakšen
instrumentalen komad, razmi-
šljam pa tudi o tem, da bi na-
redil instrumentalno kaseto.
Bom videl, to je odvisno od
razpoloženja.
Kaseta Pot je tvoja prva sa-
mostojna, sicer pa si že prej
sodeloval z drugimi izvajalci.
Z drugimi glasbeniki sem
sodeloval kot pomočnik, aran-
žer, producent, spremljevalni
vokalist... resnejša skupina je
bila Četrta dimenzija. Z njimi
smo posneli tudi kaseto. Bralci
se morda spomnijo komada
Zadnja avantura ah pa Mar-
jetka počakaj do petka. Pred
dvema letoma sem delal z du-
om Kora, sedaj pa sem ostal
sam in naredil svoj prvi samo-
stojen projekt. Besedila in
glasbo sem napisal sam, vse pa
sem tudi sam odigral in odpel.
Komu si namenil kaseto?
Tini in Urški, ženi in hčeri,
in ljudem, ki vedo kaj je ljube-
zen. Sicer pa je kaseta name-
njena vsem, ki vedo, kaj je lju-
bezen, teh pa je, upam, veliko.
Na ovitku kasete si ti s kita-
ro in rdečo vrtnico. Zakaj si
izbral prav vrtnico?
Vrtnica simbolizira marsi-
kaj. Lahko tudi življenje. Ima
malo trnja, ampak če to trnje
preplezaš, prideš do cveta.
V skoraj vseh skladbah go-
voriš o ljubezni in poti.
Kaseta odslikava neko ob-
dobje in energije, ki so se ta-
krat nabirale v meni in ki sem
jih s pomočjo glasbe spravil na
plan, torej na to kaseto. Govo-
ri bolj o »tapravi« ljubezni.
Večji, pravzaprav univerzalni
ljubezni, ki naj bi povezovala
ljudi med seboj, ne samo mo
škega in žensko. Da bi se lju-
dje bolje razumeli, da bi bil
svet lepši. Zato tudi v naslovni
skladbi Pot sprašujem za to
pot. Mislim, da se vsak človek,
ko pride na neko razpotje
vpraša, kaj pravzaprav počne
tukaj, katera je pot, ki vodi
naprej? Prišel sem do spozna-
nja, da je to univeržalna ljube-
zen in zato si zelo želim, da bi
ta ljubezen počasi prišla do
prave veljave, da bi s pomočjo
te ljubezni svet postal boljši,
lepši. Menim, da prihaja ob-
dobje, ko bo to mogoče.
Katera pot vodi naprej?
Vsi hodimo po eni poti, pot
je nenehno pod našimi noga-
mi. Prepričan sem, da je ta pot
ljubezen. Pokojni alpinist Za-
plotnik je rekel: Kdor išče cilj,
bo ostal prazen, ko ga bo na-
šel, kdor pa najde pravo pot,
bo cilj vedno nosil v sebi.
SIMONA BRGLEZ
Labodi v Križankah
Koncert legendarnega alter benda The Swans v Ljubljani
Letošnjo koncertno sezono
bo otvoril legendarni alter
ročk bend THE SWANS,
v ljubljanskih Križankah,
v soboto, 2. septembra. Kon-
cert seveda organizira edini
resni slovenski ročk promotor
Igor Vidmar v okviru ŠKUC-
ROPOTa, gost newyorških
SWANS pa bo zmeraj popu-
larnejša britanska skupina
CORNERSHOP.
The Swans prihajajo iz New
Yorka, na sceni pa so že vse od
prve polovice osemdesetih.
Svoj prvi album »Cop« so pos-
neli leta 1983 za založbo Some
Bizzare, ki je založila še nekaj
njihovih naslednjih projektov.
Z drugim LP »Filth« so se »La-
bodi« prebih v prvo ligo ame-
riških alter ročk bendov in
s skrajno brezkompromisno
glasbo odločilno sooblikovali
vsebino drugačne ročk godbe.
Ta je bila v sredini osemdese-
tih skoraj tako popularna, da
so njihovi malo mehkejši udi
kmalu zapadli v mainstream
produkcijo. S Swansi se seve-
da to ni zgodilo; jedro benda,
pevec, skladatelj, producent in
tekstopisec Michael Giro in
klasično izobražena klaviatu-
ristka ter pevka Jarobe, sta se
spretno izogibala pastem di-
skografskih velikanov in naj-
brž prav zaradi tega do danes
obdržala večino svojih starih
fanov, tem pa se iz leta v leto
pridružujejo novi ljubitelji
ostrega in inovativnega ročka.
The Swans k nam ne priha-
jajo kot »stari odfukani prd-
ci«. S svojim zadnjim albu-
mom »The Great Anihilator«
so znova dokazali, da velja na-
nje še računati. Tej trditvi
v prid govori tudi seznam go-
stujočih glasbenikov na plošči,
ki obsega nekaj najbolj znanih
ljudi z alter scene - člane sku-
pin Ministry, Prong, Killing
Joke, Pigface, Revolting Coks.
posebej pa velja omeniti le-
gendarnega Foetusa.
The Swans so v naši podalp-
ski dežehci že koncertirali
pred dobrimi tremi leti. Na to<-
kratnem nastopu bodo Miche-
lea Gira in Jarobe spremljali
glasbeniki iz skupin Iggy Pop
Band, Ministry in American
Music Club, kar je zagotovo
dober porok za imeniten ročk
žur in dober uvod v letošnjo
koncertno sezono, ki se bo na-
daljevala že v torek, 5. septem-
bra, z nastopom irskih veselja-
kov The Dubliners.
STANE ŠPEGEL
Št. 34. - 24. avgust 1995
GLASBA
Potem, ko je Robbie Willi-
ams konec prejšnjega mese-
ca zapustil skupino TAKE
THAT, se je tretji single z al-
buma »Nobody Else«, sklad-
ba »Never Forget«, nemudo-
ma zavihtela na prvo mesto
britanske lestvice. Na dru-
gem mestu je skladba »I Luv
U Baby« skupine ORIGI-
NAL, tretje mesto pa ta te-
den zaseda irski pop kvartet
BOYZONE in njihova »So
Good«. Na drugi strani At-
lantika, v ZDA, so še vednp
prve TLC in njihova »Water-
falls«, drugi so The NOTO-
RIOUS BIG in »One More
Chance«, tretji pa je SEAL
(na sliki) in skladba »Kiss
From A Rose«. Na angleški
lestvici velikih plošč so to-
krat na prvem mestu britan-
ski rockerji BLACK GRAPE
z LP »It's Great When You're
Straight«, na drugem mestu
je duo PET SHOP BOYS in
»Alternative«, tretji pa so
SUPERGRASS z albumom
»I Should Coco«. Na ameri-
ški lestvici najbolje prodaja-
nih LP so prvi HOOTIE-
&BLOE FISH s ploščo
»Cracked Rear View«, tik za
njim se je uvrstil soundtrack
iz filma »Pocahantas«, na
tretjem mestu pa so še vedno
TLC in »CrazySexyCool«.
Softwerski gigant Microsoft bo za promocijo novega ope-
racijskega sistema Windows 95 namenil kar 150 mio dolar-
jev. Slabih 10% tega denarja (cca 12 mio) bo dobila skupina
THE ROLLING STONES, ki je Microsoftu za glasbeno
podlago televizijskih EPP spotov »posodila« svojo 14 let
staro uspešnico »Start Me Up«.
Po nekajletnem premoru se je BORGESIA, ena izmed
redkih slovenskih skupin, ki je uspela tudi v tujini, ponovno
aktivirala. 26. avgusta bo Borgesia nastopila na prvem med-
narodnem festivalu računalniške umetnosti, poleg šefa Alda
Ivančiča, ki sedaj igra bobne, pa v tej slovenski »supersku-
pini« sodelujejo še, basist Nikola Sekulovič (Demolition
Group, Laibach), kitarist Borut Kržišnik (Data Direct,
Laibach) in pevec Bruno Subiotto (Matchelss Gift). Pri
založbi FV bo septembra pod naslovom »Pro Choise« izšla
tudi nova studijska plošča Borgesie.
Mariborski dnevnik Večer že sedem let ob ponedeljkih
objavlja drugačno kulturno in trendqvsko stran - Smeri
razvoja. Ob petdesetletnici izhajanja Večera se je vodstvo te
časopisne hiše odločilo založiti kompilacijsko kompaktno
ploščo domačih rock&roll skupin. Promocija tega CD, na
katerem so zbrani posnetki kar 22 slovenskih skupin, bo 31.
avgusta na festivalu v Mariboru, kjer bodo poleg domačih
skupin, Pridigarji, It's Not For Sale, Za zmeri skregani, Eni
drugi, Polska malca, Scuffy dogs, Bloodsuckers, Daddy's
Pudding in Wasserdicht, nastopili še avstrijski Baboons in
Fetish, glavne zvezde večera pa bodo ameriški grungerji
Melvins (na sliki), ki smo jih pri nas že videli lani, ko so
v Hali Tivoli ogrevali občinstvo na koncertu Nirvane.
MADONNA je, skupaj s svojo založbo Maverick in disko-
grafskim velikanom WEA, v promocijo svojega najnovej-
šega spota vložila kar 5 mio dolarjev. S skladbo »Human
Nature« z njenega zadnjega albuma »Bedtime Stories« se
namerava Madonna spet povzpeti na prvo mesto ameriške
MTV lestvice največkrat predvajanih spotov. Nazadnje je to
Madonni uspelo pred petimi leti s komadom »Vogue«.
Britanski superzvezdniki OASIS so v pičlih 15. dneh pos-
neli ves material za svojo drugo veliko ploščo »Morning
Glory«. Na njej se bo znašlo deset novih skladb, med njimi
pa bo seveda tudi komad »Some Might Say«, ki se je že,
podobno kot vsi njihovi prejšnji singli, uvrstil prav pod vrh
angleške lestvice malih plošč. Precej več časa pa bo za svoj
novi LP porabil MEAT LOAF (na sliki). V New Yorku
skupaj z nekaterimi najboljšimi ameriškimi studijskimi
glasbeniki že dva meseca pripravlja skladbe, ki naj bi na
»Bat Out Of Hell 3« izšle v začetku novembra. Eno izmed
pesmi za ta album je prispeval tudi SAMMY HAGAR, pevec
in kitarist ostarelih heavy metal herojev Van Halen. Hagar
je v svoji skladbi »Amnesty Is Granted« odigral tudi vse
kitare in odpel spremljevalne vokale.
V celjskem klubu Pop Teater bo v soboto, 26. avgusta,
nastopila velenjska cyber grunge skupina DIG. Z mešanico
techna, metala, rapa in funka je ta velenjska trojica na
dosedanjih nastopih razočarala le redke, za objavo njihovih
posnetkov na CD formatu pa se, ob izidu njihove promocij-
ske kasete, zanima kar nekaj večjih slovenskih založb.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 30. avgusta, ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Š«. 34. - 24. avgust 1995
27
ZA AVTOMO BI LISTE
28
Zahteve nemških avtomobilskih tovarn
Nekatere nemške avtomo-
bilske tovarne, Mercedes
Benz, BMW, Volkswagen in
Porsche, so se pred nedav-
nim povezale v kartel, ki naj
bi jim omogočil ustrezen
razvoj v Nemčiji.
Gre predvsem za to, da ho-
čejo te tovarne od oblasti do-
seči obljubo, da bodo lahko
razvijali ekološko ustrezna
vozila brez pretiranih carin-
skih zahtev; če naj bi dosegli
takšen dogovor, bodo tovar-
ne v položaju, ko bodo lahko
ohranile delovna mesta
v Nemčiji. Tako naj bi do
leta 2000 izdelali avtomobi-
le, ki naj bi porabili manj kot
štiri litre goriva in oddajali
v ozračje kar najmanj škod-
ljivih izpuhov. Nemška avto-
mobilska industrija zaposlu-
je vsakega šestega delavca,
izvozi pa vsaj polovico tiste-
ga, kar naredi. V zadnjem
času se nemška avtomobil-
ska industrija ozira po tujini
(predvsem BMW in Merce-
des Benz), kajti stroški izde-
lave so v Nemčiji bistveno
večji kot na tujem. Sedaj ho-
čejo nemške oblasti ta »od-
liv« zaustaviti, tovarne pa
zato zahtevajo določene
koncesije. Sicer pa se nem-
ške avtomobilske tovarne
pripravljajo na predstavitev
majhnih in varnih avtomobi-
lov.
Pri Mercedes Benzu ra-
čunajo na razred A in kasne-
je na smartcar (v sodelova-
nju s švicarskim imperijem
Svvatch), pri BMW naj bi se
takšen avtomobil pojavil
vsaj do leta 2000. Pri VW
imajo golfa ecomatic (ki pa
ni najbolj uspešen) in motor-
je z neposrednim vbrizgava-
njem goriva (TDI), ki skoraj
ustrezajo takšnim in drugač-
nim zahtevam. Ob tem avto-
mobilske tovarne menijo, da
bi morala država znižati da-
vek na avtomobile z dizel-
skim gorivom, kajti prepri-
čani so, da je mogoče razviti
predvsem varčne dizelske
agregate. Kako se bodo »po-
gajanja« med omenjenimi
tovarnami in državo oziroma
zveznimi deželami razvijalo
v prihodnje, pa se bo tako ali
tako kmalu pokazalo.
Hyundaijevi načrti in nova lantra
Hjundai, največja južnokorejska avtomo-
bilska tovarna, napoveduje velik dobiček v le-
tošnjem letu.
Tako računajo, da bo skupen promet vreden
14,5 milijarde ameriških dolarjev, čistega do-
bička pa naj bi bilo za 224 milijonov dolarjev,
kar bi bilo za 44 milijonov dolarjev več kot leta
1944. Hvundai je zelo uspešen na domačem
trgu, kajti v rokah ima kar 50 odstotkov trga,
dobro pa gredo hyundaiji v promet tudi drugje
(Evropa, Azija). Nasploh tovarna meni, da se ji
bo do konca tisočletja posrečil prodor med
deset največjih svetovnih avtomobilskih to-
varn, poleg tega pa naj bi s tem pripc____^i
k vzponu vse južnokorejske avtomobilske in-
dustrije. Pri Hyundaiju pa precej računajo tu-
di na novo lantro, ki jo doma že prodajajo, na
drugih, tudi na slovenskem trgu, pa se bo poja-
vila konec avgusta ali v začetku septembra. Na
sliki: nova lantra.
Chrysier in nova tovarna v Indiani
Chrysler naj bi v zvezni
ameriški državi Indiana zgra-
dil nov obrat za izdelavo me-
njalnikov. Gre za eno največ-
jih investicij v zgodovini te dr-
žave, saj bo Chrysler vložil mi-
lijardo dolarjev.
Ob tem bo svoje dodala še
zvezna država (2,5 milijona za
usposabljanje zaposlenih), pa
tudi tamkajšnje lokalne obla-
sti. V tej tovarni bodo izdelo-
vali novo generacijo menjalni-
kov, ki jih bodo vgrajevali
v tovornjake tovarn Dodge in
Jeep. Vozila s tem novim avto-
matskim menjalnikom naj bi
se na trgu pojavila leta 1999.
Zanimivo pri tem je, da je na-
meraval Chrysler tovarno
zgraditi drugje, vendar se je
temu uprl avtomobilski sindi-
kat in tovarna je morala popu-
stiti. Vse pa kaže, da bo ven-
darle prišlo do manjšega spora
s sindikati, kajti v novi tovarni
naj bi dobilo delo kakšnih
1500 delavcev iz tovarne, ki že
stoji v Indiani, medtem ko no-
vih delovnih mest pravzaprav
ne bo. Po drugi strani v ZDA
niso posebej zadovoljni
s Chryslerjem, kajti skoraj 70
odstotkov vseh sestavnih de-
lov dobi od zunaj, kar očitno
povečuje njegovo ekonomsko
uspešnost, medtem ko je ame-
riških dobaviteljev razmeroma
malo.
Zamenjava na vrhu Toyote
V zadnjem času se je na naj-
pomembnejših mestih velikih
avtomobilskih tovarn oziroma
korporacij pojavilo kar nekaj
novih imen.
Fiat bo prihodnje leto dobil
novega prvega človeka, ki si-
cer prihaja iz družinskega ro-
du Agnellijev, medtem ko se je
pri Toyoti zgodilo drugače. Na
mesto predsednika so namreč
imenovali Hirošija Okudo, kar
pomeni, da je po 28 letih na
krmilo prišel človek, ki ni iz
družine Toyoda. Okuda bo za-
menjal 66-letnega Tatsura To-
yodo, ki je sicer sin ustanovi-
telja tovarne, s predsedniške-
ga mesta pa odhaja zaradi
zdravstvenih težav. Kot se
spodobi, je naslednik na dolo-
čen način trasiral bodoče delo
te avtomobilske tovarne, tretje
največje na zemeljski obli. Me-
nil je, da se mora tovarna bolj
posvetiti prodoru na druge, to-
rej izvenjaponske trge. Sicer
pa novemu prvemu človeku ne
bo posebej lahko, kajti Toyoti
gre na domačem trgu čedalje
slabše (v zadnjih mesecih je
njen tržni delež padel kar za
40 odstotkov), po drugi strani
pa se japonska avtomobilska
industrija srečuje z vse hujši-
mi omejitvami tudi na drugih,
predvsem ameriškem in
evropskih trgih. Toda še na-
prej velja, da je toyota corolla
(na sliki) najbolje prodajani
avtomobil vseh časov.
GM z novimi zahtevami, Opel z novo vectro
General Motors, največja
avtomobilska hiša, namerava
v prihodnje stroške razvoja
avtomobilov zmanjšati za če-
trtino.
To pa bo med drugim pome-
nilo, da bodo morali odpustiti
ali zmanjšati število zaposle-
nih za 5000. Sicer pa so pri
GM prepričani, da bodo v pri-
hodnje novi avtomobil razvili
v 38 mesecih (doslej so za to
potrebovali 46 mesecev). Da bi
lahko uresničili takšno zahte-
vo, so že imenovali 16 do 18
novih direktorjev. Ob tem pa
je GM zadovoljen s poslova-
njem dveh svojih evropskih
podružnic, nemškega Opla in
britanskega Vauxhalla, ki
ustrezno obvladujeta evropski
oziroma britanski trg. Čeprav
ima Opel v zadnjem času nekaj
težav z nekaterimi neurejeni-
mi finančnimi transakcijami
znotraj podjetja, pa je njegov
evropski tržni delež skoraj 13-
odstoten, s predstavitvijo nove
vectre (na sliki), avtomobila
srednjega razreda, ki bo luč
dneva ugledal čez mesec dni.
pa si lahko obe tovarni obetata
še ugodnejši položaj na trgih
stare celine.
Sejem rabljenih avtomobilov je bil tokrat na rezervni lokaciji za
dvorano Golovec. Naprodaj je bilo 560 vozil, 16 se jih je tudi prodalo
Izdanih je bilo še 100 kompletov kupoprodajnih pogodb. O lokaciji
avtosejma v času MOS-95 še tečejo dogovori.
Št. 34. - 24. avgust 1995
19
ZA AVTOMOBILISTE
BMW: slabši
rezultati kot so
pričakovali
fjemški BMW je zadnja leta
ena najuspešnejših evropskih
avtomobilskih tovarn, kajti
Času, ko je šlo drugim zelo
slabo, je tovarna izkazovala
oozitivne finančne in s tem
prodajne rezultate. Prav zara-
di tega nekoliko presenečajo
sedanje vesti o tem, da so pol-
letni poslovni rezultati precej
Slabši od tistega, kar je BMW
sam pričakoval. Čisti dobiček
;e v šestih mesecih dosegel šte-
(nlko 305 milijonov mark (kar
vključuje tudi Rover, ki je 80-
odstotno v lasti BMW), kar je
za skoraj 40 milijonov mark
manj kot so računali. Avtomo-
bili so šli sicer dobro v promet,
vendar je marka izjemno sta-
bilna in tudi draga, po drugi
strani pa naj bi valutna niha-
nja lire, funta in dolarja tovar-
no letos odškodovala vsaj za
700 do 800 milijonov mark. Si-
cer pa menijo, da naj bi BMW
letos ustvaril približno 760
milijonov mark čistega dobič-
ka, kar pa bo vendarle dovolj
ugledna številka.
Mercedes obnovil roadster SL
Mercedes Benz je leta 1989 postavil na cesto
roadster SL in z njim dosegel skoraj neverjeten
uspeh. Sedaj je tovarna avtomobil malenkost-
no karoserijsko obnovila, precej več dobrodo-
šlih novosti pa je pod motornim pokrovom
oziroma pločevino.
Med pomembne novosti vsekakor spada ta-
ko imenovana panoramska streha senčnim ro-
lojem, ki omogoča tudi pozimi in sicer road-
sterske užitke, poleg tega pa to steklo v določe-
nih okoliščinah prepušča le 15 odstotkov svet-
lobe. Hkrati je SL dobil novi sistem za uravna-
vanje dinamike vožnje ESP, ki precej zmanj-
šuje zdrsavanje pogonskih koles v ovinku (se-
rijski del opreme pri izvedenki SL 600, drugje
za doplačilo), pa tudi petstopenjski avtomatski
menjalnik (za osem in dvanajstvaljnik), ki se
zmore prilagajati voznim okoliščinam. Med
opremo spada tudi avtomatsko prilagajanje
višine oziroma oddaljenosti karoserije od tal,
pa tudi tako imenovane xenonske luči oziroma
žarnice, ki jih Mercedes Benz uporablja tudi
pri novi seriji E. Na seznamu serijske opreme
so po novem tudi stranski zračni blazini v vra-
tih, avtomatizirana klimatska naprava ipd.
Motorje, predvsem osemvaljnik in dvanaj-
stvaljnik, odlikuje manjša poraba goriva in
bolj čist ter ekološko primeren izpuh; v pov-
prečju se je poraba goriva zmanjšala za pri-
bližno deset odstotkov, kar je vsekakor zado-
voljiv rezultat. Novi roadster SL bodo prvič
postavili na ogled na bližnjem septembrskem
frankfurtskem avtomobilskem salonu.
Na sliki: mercedes kupe razreda C..
Dobra prodaja osemvalinikov
V letošnjih sedmih mesecih
pri Audiju ugotavljajo, da se je
povpraševanje po njihovih šest
in osemvaljnih motorjih, ki jih
vgrajujejo v različne modele,
zelo povečalo.
Letos so namreč prodali 297
tisoč štirivaljnih motorjev ali
za osem odstotkov več, med-
tem ko so izdelali za 32 odstot-
kov več šestvaljnih motorjev,
posel z osemvaljniki pa se je
v tem času povečal celo za 210
odstotkov (7.200 motorjev).
Takšno razmerje je morda pre-
senetljivo, vendar je očitno, da
je Audi našel ustrezno censko
razmerje med šibkejšimi in
zmogljivejšimi motorji oziro-
ma avtomobili. In to se pozna
tudi pri tržnih številkah. Na
sliki: Audijev osemvaljni
motor.
Ko v kabriolet udari strela...
Pri ingolsdatskem Audiju so
se lotili zanimivega preizkusa.
Glede na to, da postajajo ka-
brioleti vse priljubljenejši in
se njihova prodaja dovolj
opazno vzpenja, so skušali
ugotoviti, kako varni so kabri-
oleti v primeru udara strele.
Bolj ali manj je znano, da
ponuja običajni avtomobil
v primeru udara strele popol-
no zaščito (Paradajeva kletka,
kar pomeni, da sklenjena ovoj-
nica prostora iz žice ah ploče-
vine ščiti notranjost pred stre-
lo). Kaj je torej s kabrioleti?
Na Tehnični univerzi
v Miinchnu so zato v audi ka-
briolet posadili testno lutko in
simulirali osemdeset umetnih
strel iz oddaljenosti nekaj me-
trov. Rezultati so zanimivi in
tudi ugodni. Vseh teh osemde-
set strel je pri zaprti platneni
strehi udarilo v okvir vetro-
branskega stekla ali nosilni
okvir strehe. Od tam naprej je
strela nadaljevala pot preko
kovinskih delov v tla. Bistve-
nih razlik pri poskusu z mokro
ali suho platneno streho ni bi-
lo, saj na testnih lutkah niso
zabeležili nobenih električnih
tokov oziroma udarcev. To po-
meni, da okvir strehe pri ka-
brioletih deluje kot Farada-
yjeva kletka, vendar pod po-
gojem, da je okvir kovinski in
da pot do zemlje ne prekinjajo
neprevodni plastični materi-
ali. Nekoliko drugače pa je te-
daj, ko je platnena streha zlo-
žena, kajti tedaj je strela uda-
rila ali vsaj oplazila tudi po-
skusno lutko. Torej to pomeni,
da je treba imeti v primeru ne-
vihte (kar je bolj ali manj lo-
gično) streho pri kabrioletu
zloženo. Na sliki: audi kabri-
olet.
Skromnejša prodaja
avtomobilov na italijanskem trgu
Kljub relativno nizki vred-
nosti lire in torej cenejšim av-
tomobilom, ki jih izdelujejo
doma, pa posel z avtomobili
v sosednji Italiji ne gre najbo-
lje. Tako je bila letošnja pro-
daja manjša za 1,5 odstotka od
tiste v enakem lanskem ob-
dobju.
Julija so na novo registrirali
143 tisoč avtomobilov, kar je
za 2,4 odstotka manj kot julija
lani; sicer pa prodaja avtomo-
bilov v Italiji bolj ali manj
upada že peti zaporedni me-
sec. Skupaj so letos na novo
registrirali malenkost več kot
milijon avtomobilov, pri če-
mer je največ prodal domači
"Fiat (377 tisoč). Toda tudi nje-
gov tržni rezultat je za dober
odstotek skromnejši od lan-
skega, vendar se lahko pri Fi-
atu tolažijo, da jim gre zato
toliko bolje na tujem. Naju-
spešnejša tuja tovarna v Italiji
pa je Ford, ki je doslej prodal
99 tisoč avtomobilov ali za 8,3
odstotka manj kot v enakem
lanskem obdobju. Sicer pa dr-
ži, da je italijanski avtomobil-
ski trg v zadnjih letih med ti-
stimi, ki jim ne gre najbolje.
it. 34. - 24. avgust 1995
VRTILJAK
3«
Pa dobro...
.. gde ste vi? In kako? In že trezni? In še vedno depresivni?
Saj vem, da ne! To so težave, ki vas sploh ne mučijo,
problemi, s katerimi se nikoli ne ukvarjate. Sploh pa niste
nesrečno zaljubljeni in sploh vas ni še nikoli v življenju
nihče razočaral. In, seveda, vi sploh niste še razočarali
nikogar. Jasno: če bi bih vsi tako dobri in krasni kot smo mi,
ne bi bil nihče slab. In potem?
Potem se mogoče ne bi z vesoljsko hitrostjo pribhževal
začetek septembra in šole... Zaužijte dneve, ki vam osta-
jajo, kolikor in kakor je le mogoče! In na vsak način se
imejte maksimalno lepo!
Tebi...
Pišem ti to pismo, a ga ne
bom poslala na tvoj naslov. Ne
bi imelo smisla. Zate sem le
neka minula zgodba, ki je bila
in je končana. Zame to ne ve-
lja. Se vedno upam... Čeprav
mi pamet pravi, da zaman.
Se zdaj imam pred očmi tisti
dan, ko sva se sprehajala po
obrežju reke. Hotela sem ti po-
vedati milijon stvari, a sem
ostala tiho. Spominjam se tiste
klopce v parku... Tolikokrat
sem se znova in znova spreha-
jala tam mimo in v mislih pre-
sanjala tvoj obraz, vsako tvojo
kretnjo, v ušesih so mi še zve-
nele tvoje čudovite besede, ki
sem jih razumela kot izpoved
ljubezni.
Obrišem si solzo, pišem da-
lje ter se spomnim še drugega,
žal še zadnjega trenutka, ko
sem s tabo še občutila srečo.
Bila je noč, svod neba je bil
posut s tisočerimi zvezdami.
Tvoji poljubi so me omamljali
in tvoj objem osrečeval...
Kje je zdaj vse to? Zakaj je
minilo???
Vedela sem, slutila, da bo
ločitev prinesla tudi konec.
Ampak, kakšen konec?! Tistih
besed ti ne bom nikoli odpu-
stila. Rekel si mi, da te varam.
To boli, prizadene. Še danes
mi krvavi srce, ko se spomnim
tvoje obtožbe in hladnega po-
gleda. Nisi se menil za to, če
sem prizadeta. Potem si
odšel...
Zdaj, skorajda že leto dni za
tem, še vedno mislim in upam,
da se vrneš. A že v naslednjem
trenutku se zavem, da te mo-
ram pozabiti, izbrisati. Am-
pak, to ni tako enostavno. To
je... nemogoče. Oprosti mi,
ampak ljubim te!
CINDY
Morda se le
spomniš... in se
vrneš
Postaja. Čakava na vlak.
Molčiva. To ni v najini navadi.
Od daleč se zasliši pisk vlaka.
Torej bo kmalu tu...
Bila sva soseda in prijatelja
že od malega. Dve leti si sta-
rejši od mene. Se spomniš, ka-
ko sva skupaj odhajala v gozd.
Kako sva veselo tekala po li-
vadah ... Veš, še zdaj imam ti-
sto vrtnico, ki si mi jo dal, ko
sem bila stara pet let. Se
spomniš, kako sva se kopala
v reki? Imela sva svoj zaliv. Še
včeraj sva bila tam. Objeta sva
ležala na vročem pesku. Brez
tebe bo tam pusto, čeprav bom
hodila tja obujat spomine. Kje
jih boš obujal ti? Me boš poza-
bil? Se boš na fronti kdaj
spomnil name? Najine lju-
bezni?
Se spomniš, kako sva ka-
šljala, ko sva poskusila kaditi?
Nikoli več, sva si rekla. In ka-
ko sva se sprla, ko mi nisi po-
nudil čokolade? Tisto noč si se
napil, da bi me pozabil. Boš
zdaj tudi pil, da me boš izgnal
iz misli? Da boš lahko mislil le
na to, kako se boš ubranil? Ka-
ko boš vrgel bombo ali sprožil
petelina. Veš, tisto noč nisem
spala. Ure brez tebe so se vle-
kle, a se niso privlekle nika-
mor. Takrat sva bila narazen
en dan, pa sem komaj zdržala.
Kaj sedaj, ko odhajaš morda
za vedno?
Veš, besede znancev, da se
boš vrnil, ne pomagajo. Ne po-
maga tvoja dobrota, tvoja lju-
bezen, lepota. Ne pomagajo sr-
ce, želja, upanje. Ne pomagajo
ne solze in ne spomini...
Prispel je vlak. Ostalo nama
je le še par minut, ki se delijo
v sekunde, te pa neusmiljeno
minevajo. Praviš, naj ne jo-
kam, pa ne morem. Praviš, da
me ljubiš in da nočeš oditi.
Vem, da nočeš. Nihče od teh
fantov, ki počasi odhajajo na
vlak, noče oditi, a morajo. Tu-
di ti moraš. Moraš! Ker nisi
nobena izjema. Še zadnjič me
primi za roko in potem me še
zadnjič poljubi. Vem, da ne
boš odšel. Odšel bo vlak in
z njim tvoje telo in del mene...
Ti pa boš ostal.
Vlak se je premaknil. Sloniš
na oknu in tvoje žalostne oči
prodirajo skozme. Poglej me še
zadnjič. Ne obljubljaj, da se
vrneš, ker veš, da obljube ne
moreš držati. Ne govori, da to
ni res. Ne slepi se in ne slepi
mene. Spoznaj resnico: koliko
možnosti imaš, da preživiš
med milijoni tankov, metkov
in bomb? Kohko?
Vlak je izginil za ovinkom.
Postaja se že počasi prazni, jaz
pa še zmeraj stojim kot vkopa-
na. Preklinjam tebe, prekli-
njam svet, preklinjam usodo,
preklinjam državo. Prekli-
njam politiko, človeka, prekli-
njam vojno, preklinjam čas...
Preklinjam vse, kar obstaja...
Vrni se; prosim! Vrni se, pro-
sim! Bodi eden tistih, ki bodo
v tem sranju preživeli! Vrni se;
vrni, vrni, vrni...
ir
Nikoli se nisi vrnil. Tvoje sr-
ce je prenehalo biti že v prvem
boju. Veš, še danes hodim na
postajo... Čakam te. Morda se
le spomniš name... In se
vrneš.
MOJCA FILIPIČ
Prijatelji so le sovražni-
ki, s katerimi smo skle-
nili premirje, ki pa se ga
ne držimo vedno po-
šteno.
(Papini Giovanni)
V imenu ljubezni
Piše: Karmen
2. del
Niti pogledal je ni, kot da ni
bilo nič, kot da mu nič ne po-
meni, kot da... »Nina, vsa ble-
da si, pojdi raje domov.« Vzela
je torbo in šla iz razreda. Na
poti se je zazrla v plakat:
»Ustavimo AIDS! Uporabimo
kondom!« Kondom? Nista ga
imela; ali pa? Ne, nista. Še en-
krat je pogledala plakat in
brala drobni tisk: ...teste na
podlagi krvnih vzorcev... Do
sedaj niti pomislila ni na to.
Šla je v zdravstveni center in
vprašala na recepciji: »Dober
dan, zanima me... Prišla
sem... Tu sem zaradi... testa.
Za AIDS.
Receptorka ji je pokazala
čakalnico in Nina je sedla.
Vrata so se odprla in vstopila
je. »Živjo, kaj pa tebe muči?«
»Prišla sem delat test.« »Za
AIDS? Koliko časa je že minilo
od stika?
»Ehm... osem mesecev, ah
morda devet?« »Je šlo za spolni
odnos?« »Da, in on je narko-
man.« »Brez zaščite?« »Da.«
Vzela ji je kri in ji povedala,
da bodo rezultati znani čez pet
dni.
... S težkimi koraki je sto-
pala proti zdravstvenemu cen-
tru. Občutek strahu ji ni dal
miru. Podoživljala je vse ob-
čutke z morja, vse ponižanje,
ki ga je doživela...
»Nina, sedi.« Obraz zdrav-
nice je bil smrtno resen. Kot
hipnotizirala je Nina zrla va-
njo. Sedla je.
»Povej mi, kje se je zgodilo
in, ali se z njim še dobivaš?«
»Bilo je... Je kaj narobe?«
»Samo povej mi, če si z njim še
v stiku.« »Ne, od takrat ne več.
Ne vem niti kdo je niti kako se
piše.« »Pa si bila od takrat še
s kom?« »Kaj pa mislite, da
sem? Cipa?« »Nina, žal mi je,
ampak test je pozitiven.«
Zameglilo se ji je pred očmi
in padla je po tleh. Zagledala
je Boruta. »Svinja, ubil si me,
okužil si me!« »Bejbi, ne se
jezit, tak je lajf.« »Ne se jezit?
Prasec umazani. Ne veš, koh-
ko sem pretrpela zaradi tebe.
Ponižal si me, me prizadel...«
»Hej, bejbi, ne bom več dolgo
živel, zato hočem uživat lajf,
kolikor mi ga je še ostalo.« »Ti,
ti,... ti morilec! Kohko si jih
sploh že okužil?« »Sto, dvesto,
je to sploh važno? Zakaj bi le
jaz trpel?« »In jaz sem bila za-
ljubljena vate, v tako gnuso-
bo?!« »Joj, revica, potem je bi-
lo to nekako... v imenu lju-
bezni?«
Hotela ga je udariti, vendar
je izginil. Oslepila jo je svetlo-
ba, ki je vdrla v temo izza vrat.
Slepo je stopila proti vratom,
ko je za seboj zaslišala krike
svoje matere: »Nina, vrni se,
ne hodi, rada te imam!« Vrata
so se začela zapirati. Glas ma-
tere je izginil in Nina je stekla
za njim...
»Nina, jaz sem,« jo je zbudil
materin glas. »Kje sem?« »V
bolnišnici si; kaj je s tabo?
Zdravnica mi ni hotela ničesar
povedati.« »Samo slabo mi je
bilo.«
Ko je mama odšla, je Nina
začela razmišljati: Umrla
bom. Počasi, mučno, a zagoto-
vo. Kdaj; čez deset, če pet let,
jutri, danes? Je to sploh važno?
Umrla bom. Morda celo zdaj,
ta hip. Ni slaba ideja, zakaj ne
zdaj? Vstala je s postelje, vzela
list, napisala nanj: »Mami, ra-
da te imam, oprosti mi.« Po-
tem je odprla okno. Od višine
se ji je zavrtelo. »V imenu lju-
bezni,« je še rekla in skočila,
vrata so se odprla, zaslepljujo-
ča svetloba jo je zakrila in...
Vstopila je v svet, kjer je ni
nihče poznal, nihče ni vedel,
kaj pomeni biti zaznamovan
s HTV+, kaj pomeni umreti
v imenu ljubezni. Ona pa je
vedela in tudi mi vemo.
(Konec)
Self Esteem
(Offspring)
I wrote her off for the tenth time today
And practiced ali the things I would way
Bu t she came over
I lost my nerve
I took her back and made her dessert
Now I know I'm being used
That's okay cause I've got no self estem
We make plans to go out a t night
I wait till 2 then I turn out the light
Ali this rejection 's got me so low
If she keeps it up I just might teli her so
When she's saying that she wants only me
Then I wonder why she sleeps with my friends
When she's saying that I'm like a disease
Then I wonder how much more I can spend
Well I guess I should stick up for myself
But I really thing it's better this way
The more you suffer
The more it shows you really care
Now Fll relate this little bit
That happens more than I'd like to admit
Late at night she knocks on my door
Drunk again and looking to score
Now I know I should say no
But that's kind of hard when she's ready to go
I may me dumb But I'm not a dweeb
I'm just a sucker with no self esteem
Mogoče
Mogoče je prav,
da to med prijatelji dogaja se.
Mogoče je prav,
da vse k hudiču gre,
mogoče je prav,
da tako med nama trenutno je.
Mogoče je to le kot utrinek,
ki med zvezdami pojavi se,
mogoče je to le kot cvet,
ki počasi umirati začne,
mogoče je to le past,
ki ujela me je.
Mogoče je prav,
da grobe besede nastajajo.
Mogoče je prav,
da izzivaš me s strastjo.
Mogoče je prav,
da moje srce kmalu pozabljeno bo;
mogoče prav je to!
ALENKA
Št. 34. - 24. avgust 1995
31
FELJTON - ROMAN
Čisto teoretično bi lahko bile
tiste medvojne krogle avtoma-
tične opazovalne sonde, med-
tem ko bi pri ploščatih letečih
predmetih brez oken in vrat lah-
ko §lo za raziskovalne sonde, kr-
tnarjene na daljavo. Klasični
]sjLP z linami in s prozorno ku-
polo pa bi potemtakem morali
biti vesoljske ladje s posadko.
Tudi tako imenovana bližnja
srečanja na raznih koncih sveta
imajo podobne značilnosti. O
posadkah v NLP pripoveduje-
jo, da so njihovi člani visoki me-
ter do 140 centimetrov. Njiho-
ve plešaste glave so velike v pri-
merjavi s telesi, usta so opisana
kot reža ali odprtina, nos komaj
opazen, oči so velike in izrazi-
te, polt pa bela, pepelnata ali
ilovnata. Priče so večinoma go-
vorile o izrazito dolgih okonči-
nah bitij iz vesolja.
Seveda je treba v tej zvezi
priznati, da so se opazovalci lah-
ko zmotili v oceni in v opisu po-
drobnosti. Sami dobro vemo,
kako različno, celo protislovno
opiše na primer deset ljudi pro-
metno nesrečo, ki bi jo pravza-
prav morali vsi videti vsaj prib-
ližno enako.
Če vzamemo, da NLP obsto-
ja, je treba upoštevati še nekaj:
lahko prihajajo iz različnih pla-
netnih sistemov in se torej lah-
ko razlikujejo med seboj.
Če pa bi Šlo pri NLP kot po-
javu za sociopsihološki prob-
lem, kakor trdijo nekateri kriti-
ki, bi bilo treba najti tudi razla-
go za to, da severnoameriški In-
dijanec, francoski astronom, ru-
ski pilot, avstralski ovčerejec,
nemški inženir in astronavt iz
"apolla" doživijo in tudi opiše-
jo nekaj zelo podobnega. So-
ciopsihološko ozadje je od opa-
zovalca do opazovalca zelo raz-
lično, tu pa povedo tako rekoč
vsi isto. Ti kritiki bi morali tudi
pojasniti, kako da tako imeno-
vani sociopsihološki fenomen
pušča odtise pristajalnega
ogrodja in druge sledove. Mi-
mogrede: ta znamenja tudi iz-
ključujejo možnost, da gre pri
NLP zgolj za holografske ali
psihične projekcije. Sicer pa po-
glejmo nekaj zgovornih prime-
rov.
Postavici ob
NLP v globeli
Popoldne 24. aprila 1964 je
31-letni policist Lonnie Zamo-
ra iz Socorra v Novi Mehiki
opazil črn chevrolet, ki je ob
17.50 drvel z veliko hitrostjo
skozi mesto proti jugu.
Prav takrat so zakonca in nju-
ni trije otroci videli jajčast lete-
či predmet, verjetno iz alumini-
ja ali magnezija, ki je letel niz-
ko nad avtomobilsko cesto nji-
hovemu cadillacu nasproti.
Voznik je zmeljal na račun bre-
zobzirnega pilota, ko je opazil
bel policijski pontiac, ki je zdr-
vel mimo.
Na bencinski črpalki je voz-
nik cadillaca ustavil in se prito-
žil zaradi predrznega pilota.
Medtem je policist Zamora ča-
kal v južnem delu mesta ob vho-
du v slepo ulico, v katero je iz-
ginil prometni grešnik s črnim
chevroletom. Vedel je, da bi se
moral kmalu spet prikazati, ta-
krat pa je slišal brnenje in hkra-
ti videl svetlo modrikasto svet-
likanje v nenaseljenem predelu
zahodno od soteske, oddaljene
kakih 900 metrov.
Zamora se je kasneje spom-
nil, da se je dvignil prah in da
je ob tem pomislil na možno
eksplozijo v kolibi z dinamitom.
Hotel je vedeti, kaj seje zgodi-
lo, zato je peljal po kotanjasti
cesti do najbližje vzpetine. Na
razdalji kakih 650 metrov je
opazil v globeli bel predmet, ki
je od daleč spominjal na avto,
postavljen na hladilnik. Ob stra-
ni sta se premikali dve majhni
postavi v zaščitnih oblekah.
Poklical je policijsko postajo
in sporočil, da se bo peljal v glo-
bel. Strinjali so se z njegovim
predlogom v radijskem sporo-
čilu. Namenil se je proti sote-
ski, vendar je v kotanji izgubil
pregled nad predmetom. Konč-
no je ustavil nad sotesko, kakih
30 metrov od predmeta in izsto-
pil. Tista reč je neslišno ležala
v globeli, postavici sta izginili.
Zamora seje previdno bližal.
"Predmet je bil jajčast, srebr-
no bel in brez oken. Stal je na
120 centimetrov visokem, šeste-
ronogem pristajalnem ogrodju,
bilje tolikšen kot avto."
Nenadoma se je od "jajca"
razlegel oglušujoč trušč. Zamo-
ra je mislil, da bo tista reč eks-
plodirala, zato je stekel za gr-
movje. Pogled čez ramo mu je
povedal, da se predmet dviga
navpično. Policist se je vrgel na
tla, z rokami si je pokril glavo
in čakal Ker se ni nič zgodilo,
je previdno dvignil glavo.
Osupnil je: predmet je po-
vsem neslišno lebdel kakih se-
dem metrov nad tlemi. Ob stra-
ni je Zamora opazil kakih 30
centimetrov visoko oznako, pol-
mesec z navpično puščico in z
vodoravno debelo črto spodaj.
Nekaj trenutkov je bil predmet
negiben, potem se je dvignil iz
soteske in izginil proti jugu.
Zamora je stekel k patruljne-
mu avtu, da bi obvestil policij-
sko postajo. Zaman je poskušal,
prenosni oddajnik ni deloval,
šele čez čas je bilo vse v redu.
Policist je poprosil, naj mu poš-
ljejo na pomoč podnarednika
Chaveza od državne policije.
Ta je kasneje izjavil:
"Zamora je bil ves iz sebe.
Povedal je, kaj se je zgodilo,
skupaj sva Šla v sotesko. Grm
je še tlel, v mehkih tleh je bilo
Šest odtisov. Štirje s približno
obliko romba so merili 22 krat
45 centimetrov, bila pa sta še
dva okrogla, nekaj centimetrov
vsaksebi."
Chavezje obvestil vojsko, ta
pa izvedence, med drugimi pro-
fesorja Hyneka. Razen družine
v cadillacu sta videli jajčasti le-
teči predmet še dve priči in si-
cer Paul Kies in Larry Krat-
zer iz Dubuqua v Iowi, ki sta se
peljala poldrugi kilometer od
prizorišča proti Socorru.
Tajna služba iz FBI sta prek
agenta Arthurja Bvrnesa po-
prijela tudi v tem primeru. Ta
je Zamori svetoval, naj ne go-
vori o tem, zlasti ne o belih po-
stavkah in o oznakah na lete-
čem predmetu "Ljudje vam ta-
ko ne bi verjeli," je Byrnes kon-
čal svoje navodilo.
Tako je lahko sicer zaneslji-
vi, preudarni policist povedal
samo tole:
"Sam bi rad vedel, kaj je bi-
lo. Ne vem ničesar razen tiste-
ga, kar sem videl. To je bilo
vse."
Oddelek letalstva je nadalje-
val preiskavo, vendar ni mogel
ničesar pojasniti.
Žarek ga je zadel
med oči
Leta 1965 je imel 45-letni Ja-
mes FIynn živinorejsko farmo
v bližini Fort Myersa. V Ever-
gladesu, močvirju jugovzhodno
od indijanskega rezervata Veli-
ka cipresa, je poznal samoten
kraj. Vožnja in tudi prvi dnevi
so minili brez posebnosti, v ne-
deljo pa so psi zasledili srno. Sa-
mo eden se je vrnil na gospo-
darjev žvižg. Ker treh psov še
opolnoči ni bilo v tabor, jih je
Flynn šel iskat. Z zadnjim psom
na sedežu se je z avtom peljal
po sledi divjadi, okrog enih po
polnoči pa je opazil v oddalje-
nosti poldrugega kilometra
močno, ščemečo svetlobo med
cipresami. Videl je, daje svet-
loba trikrat, štirikrat oplazila
drevesa, vendar se je vsakokrat
vrnila v izhodišče.
Peljal seje proti luči, ki seje
očitno bližala zemeljskemu po-
vršju. Na razdaljo kakih štiristo
metrov je spoznal, da ne gre za
svetlobo, kajti zaznal je obrise
velikega, ploščatega predmeta.
"To kar ste do sedaj pričali, ste si gladko izmislili!" je po-
stajal odvetnikov glas ostrejši in odločnejši. Valentin je preb-
ledel in mrzel pot ga je oblil ob teh besedah. "Ostati moram
miren! Ta odvetniški pes nekaj voha, ugriznil pa bo le prazen
zrak, če bom le miren in premišljeno odgovarjal!" se je z naj-
večjimi mukami obvladoval, ko je z rahlo tresočim glasom de-
jal: "Spoštovano sodišče, zadnje besede Adolfovega zagovor-
nika sem razumel kot žaljive in prosim, da odvetnika opozori-
te!"
Preveč dobro sta sodnik in tožilec poznala odvetnika, kije
nastopal danes v vlogi Dolfetovega branilca, da ne bi vedela,
kako bo prišel na dan s presenečenjem, če se je na takšen na-
čin lotil Valentina. Zato je sodnik zamahnil s kladivcem, da so
se zopet umirili razburjeni glasovi med ljudmi in slovesno od-
ločil: "Priča je na razpolago branilcu! Odvetnik se je zahvalil
in znova poprijel Valentina. "Nam lahko zaupate, kje ste bili
tistega dne oziroma noči, ko je bil storjen zločin nad Janezom
Hrastarjem v Podgori? " "Samo mirno, nič mi ne moreš doka-
zati! " se je tolažil v mislih Valentin in odgovoril: "Bil sem pri
svojem očetu na vasi, kije zelo bolan. To lahko marsikdo potr-
di!" "Ali lahko kdo potrdi, da ste bili vso noč pri očetu? "
Valentin je spoznal, da mora napasti z vsemi močmi, saj ga
odvetnik potiska zmeraj bolj v kot. "Le kako si drznete, pred
sodiščem in polno dvorano ljudi zastavljati vprašanja, s kate-
rimi hočete mene očitno prikazati, kot možnega osumljenca?!
Za to nesramnost boste odgovarjali, pa če ste stokrat odvet-
nik! " se je Valentin narejeno, silno razburil.
Odvetnik, kije sedaj že dobro vedel, da je Fery zjutraj govo-
ril resnico, se je samo zvito nasmehnil Valentinovi narejeni
jezi. Pomilovalno je pogledal pričo, ki se je že ujela, kot riba v
mrežo in dejal: "Karkoli govorim pred sodiščem, za vse sem v
vsakem trenutku voljan, v imenu pravice odgovarjati! Ker vi-
dim, da si tudi tovariš Valentin Pustovnik želi le resnice, mu
bom do prave resnice pomagal! Zato kličem na soočenje še
eno pričo, Ferdinanda Belca, znanega pod imenom Fery!"
V prvem hipu se je zazdelo Valentinu, da se od silnega pre-
senečenja ne bo obdržal na nogah. Toda bil je kot maček, ki
vedno pade na noge. Že naslednji trenutek se je zbral in zopet
je prišel vanj takšen občutek, kot tedaj, ko je zamahnil s puško
proti Janezovi glavi.
"Prav nič mi ne morejo dokazati! Le kdo bo verjel tistemu
slinastemu Feryju, ki se bom že posvetil!" se je odločil braniti
in zanikati do poslednjega daha.
Izzivalno je zato gledal Feryja, ko je stopil na prostor za
pričevanje.
"Tovariš Ferdinand Belec, ali ste pripravljeni pred sodiš-
čem, kot priča izpovedati, kar ste že povedali meni? "je vpra-
šal Feryja odvetnik.
"Bil sem Janezov sovoznik, seveda mislim tukaj na Janeza
Hrastarja, "je pričel pripovedovati Fery svojo dolgo zgodbo,
ki jo že poznamo, vsem poslušalcem v dvorani, pa se je zdela
tako čudna in zanimiva, da so tisti v zadnjih vrstah prav vsta-
jali s svojih sedežev, da bi lahko bolje slišali.
"Tako mi je prav Janez Hrastar, ki ga sprva nisem razumel,
pokazal, da na svetu nekaj veljata le delo in poštenje! Zato
sem se tudi odločil, da vam pošteno povem, da je le Valentin
želel Janezovo smrt in jo najbrž tudi povzročil! "je po dolgem
pripovedovanju končal Fery.
Mrko ga je gledal Valentin v grobni tišini, kije nastopila po
Feryjevi izpovedi v sodni dvorani. Prvi se je potem oglasil prav
on. "Meni, ki sem ugleden v svojem poklicu in prisoten v naj-
višjih partijskih vrhovih v mestu, nihče noče nič verjeti! Tega
faliranega študenta in delomrzneža, ki so ga lahko le preko
dobrih zvez zaposlili, pa poslušate, kot bi bral evangelij! Tu-
di, če bi bilo karkoli od neverjetnih laži, ki vam jih je natrosil
kot lačnim vrabcem prosa, resnično, morate vendarle razu-
meti, da moraš imeti za takšno dejanje motiv! Tega mi najbrž
nihče ne more dokazati, kljub vsemu ponižanju, ki sem ga mo-
ral danes doživeti in o katerem se bomo še marsikje pogovar-
jali!" je že pričel groziti Valentin v svojem obupnem boju, da
se izkaže nedolžnega. V tem trenutku je postajalo vroče tudi
odvetniku, saj ni pričakoval, da je Valentin tako trd oreh in je
mislil, da se bo pod težo Fervjeve obtožbe zlomil. Dobro je
vedel, kaj ga čaka, če se je zmotil, in se preveč na pamet lotil
takšnega partijskega veljaka, kot je bil takrat Valentin.
Dolfe je samo gledal in poslušal neverjetne zgodbe. Že se
mu je zdelo, da bo rešen obtožbe, ko je govoril Fery, a znova
ga je Valentin do vratu potisnil nazaj v blato. Dolfe je sedaj
dobro vedel, da hoče Valentin svojo krivdo prevaliti na njego-
va pleča in prav ničesar se ni domislil, kako naj se reši.
Mira je topo gledala v tla, in v sebi vse bolj spoznavala,
kakšna je resnica. "Kako naj se odločim?!" ji je kljuvalo po
glavi. "Če ne bi bilo toliko ljudi, bi stopila tja in povedala
Valentinu kar mu gre! Ta prekleti hinavec je ubil Janeza in
najbrž bi se še upal prikazati fheni pred oči! Tudi sama sem
veliko kriva in že vidim, da se bom morala še kako pokoriti za
svoje grehe!" V tišini, ko so že vsi čutili, da se nevidno pribli-
žuje konec igric in že prihaja izza temnega zastora resnica na
dan, je nekje v prvih vrstah vstala lepo urejena ženska in sto-
pila pred sodnike.
"Imenujem se Amalija Pustovnik in sem žena Valentina Pu-
stovnika. Priznati moram, da sem že nekaj časa, glede na ob-
našanje mojega moža sumila, da bi lahko imel on pri tem zlo-
činu vmes svoje prste!" Govorila je mirno in preudarno, daje
zapisovalka ob pisalnem stroju zlahka sledila zapisovati nje-
ne besede. "Govoril si, da ti moramo dokazati motiv, zaradi
katerega si hotel in si povzročil Janezovo smrt! Jaz vam lahko
vsem pokažem, prav tukaj in s prstom na motiv, ki te je pripe-
ljal med morilce!" Zaničevalno je pogledala na Valentina in s
prstom pokazala na trepetajočo Miro, ki je ob tem kriknila,
kot bi jo kdo ošvrknil z bičem po golem telesu.
Zaman je bilo sodnikovo razbijanje s lesenim sodniškim kla-
divcem, razburjenja v dvorani med ljudmi ni bilo več moč umi-
riti. Miličniki, ki so varovali sodišče, so hitro stopili med sod-
niški pult in ljudi, ki so pritiskali iz dvorane.
Ta trenutek zmede je prvi izkoristil Valentin. Divje je odrinil
najbližjega varnostnika in skočil proti vratom. Nikogar ni bilo
pri vratih, zato je hitro pobegnil iz sodne palače.
Miličniki so hitro in brezobzirno izpraznili sodno dvorano.
Tako razburjeni ljudje zares niso več spadali v sodno dvora-
no, kjer morata vladati strog red in mir. Šele sedaj, ko se je
vse umirilo, so vsi, ki so ostali, zgroženi opazili, da je Valentin
izkoristil zmedo in pobegnil.
it. 34. - 24. avgust 1995
ZA RAZVEDRILO
35
-v
Št. 34. - 24. avgust 1995
33
ZA RAZVEDRILO
Št. 34. - 24. avgust 1995
NASVETI
34
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Čeprav bo sonce v nasled-
njih tednih gotovo še večkrat
posijalo s svojo polno močjo,
pa je tole naše zadnje poletno
obarvano modno vrtinčenje.
Prihodnjič namreč že odpira-
mo vrata najnovejšim modnim
novostim za jesen in zimo.
Prvim hladnejšim jesenskim
sapicam bo namenjeno tudi
ročno pleteno oblačilo, ki ga
lahko prihodnji teden v ured-
ništvu Novega tednika dvigne
nagrajenka meseca juhja, Na-
talija Ocvirk iz Frankolovega.
Na istem mestu bo čakal ročno
poslikan svilen šal drugo na-
grajenko, Jožico Ratej s Po-
nikve. V začetku prihodnjega
tedna bomo izžrebali tudi na-
gradi meseca avgusta, v sep-
tembru pa... ja, znova se bo-
mo slišali preko radijskih va-
lov, podarili še tretjo nagrado,
morda uvedli tudi kakšno no-
vost, a o tem kaj več čez teden
ali dva.
Poletju v slovo - srebro!
Vas je tale naslov »ohladil«
ali vsaj opozoril, da bo poletja
in počitnic konec tako hitro,
kot bi človek tlesknil s prsti?
No, je pač tako — ampak vsake-
mu koncu po navadi sledi za-
četek novega in tudi nova mo-
da za hladnejše mesece že ne-
strpno menca pred vrati ter
čaka na povabilo, da se nam
predstavi v vsem svojem sija-
ju. Ko smo že ravno pri sijaju,
pa začnimo zadnje avgustov-
ske dni tako, kot bi bih sijajne,
bleščeče noči. Navsezadnje
ima to v mislih tudi moda, ko
nam štiriindvajset ur na dan
priporoča — srebro. Pri tem nas
nikakor ne vidi ukleščene
v kakšne srebrne srednjeveške
oklepe ah odete v srebrn nakit
od glave do podplatov. V mi-
slih ima predvsem srebrno
svetleče se materiale, s sate-
nom na čelu, ki spada med
največje modne uspešnice po-
letja 95. Kostimi, hlače, krila,
obleke, bluze, telovniki, ruti-
ce, kravate, torbice in celo če-
velj ci so iz tega žlahtno svetle-
čega se materiala. Tukaj dis-
kreten, svilnato eleganten,
tam vesoljsko kovinski videz,
ki pa je - roko na srce - prodrl
le na tržišče za mlade suhice.
Ali je umestna primerjava
z modnim navdihom nadalje-
vanke Zvezdne steze pravza-
prav niti ni tako pomembno.
Pomembna je njegova dvolič-
nost — na eni strani ves glamu-
rozen in prijazen, na drugi
prav izdajalski, saj nazorno
poudari sleherni odvečni
gramček in s tem nesrečo še
podvoji. Ne le, da brez milosti
izpostavi vse napake na posta-
vi, ob tem začne tudi sam delo-
vati nekako ceneno... Če ga
znamo uporabljati v zmernih
odmerkih, pa je lahko seveda
imeniten modni detajl, čudo-
vita kombinacija k pleteni-
nam, prava osvežitev že zble-
dele poletne garderobe. Zakaj
si ne bi torej za veselo slovo od
počitniških dni nadele vsaj za
ščepec srebrnega lesketanja?
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca avgusta:
KATERO OBLAČILO /razen kopalk/ NA POČITNICAH OZI-
ROMA V PROSTEM ČASU NAJRAJE NOSITE?
a/ kratke hlače in bombažno majico;
b/ pleteno krilo in srajčno bluzo;
c/ klasično obleko v cvethčnem vzorčku;
d/ vpišite svoje oblačilo.........................................
Hmelj
Hmelj (Humulus lupulus L.)
spada v družino konopljevk in
ga sestavljajo ovijalke in zeliš-
ča, ki ne vsebujejo mlečka. Tu-
di hmelj je večletna ovijalka,
ki lahko zraste do 6 metrov
visoko. Rastlina se vzpenja
kvišku tako, da se ovija okoli
vrvi ali hmeljevke v smeri ur-
nih kazalcev. Pri tem ji poma-
gajo krhke dlake, ki poraščajo
steblo. Nasprotni listi so glo-
boko narezani in poraščeni
z dlačicami. Ker je dvodomna
rastlina, ločimo moške in žen-
ske rastline. Moški cvetovi so
nepomembni, majhni in zeleni
ter združeni v latasta socvetja.
Ženska socvetja se razvijejo
v storžke, dolge približno
2 cm. Ob krovnih luskah so
rumene žleze, ki vsebujejo
grenko snov lupulin, ki jo upo-
rabljamo v pivovarstvu.
Hmelj raste v naravi ob ži-
vih mejah, med grmovjem in
po nasadih, kjer ga intenzivno
gojijo. Cveti poleti, od junija
do avgusta. Tedaj tudi nabira-
mo storžke in jih sušimo v tan-
ki plasti v senci na prepihu ali
v večjih količinah v posebnih
sušilnih napravah.
Hmeljevi storžki vsebujejo
čreslovine, pektine, lupulin,
flavonoide, rudninske soli itd.
Najpomembnejši je lupulin, ki
je sestavljen iz humulona in
lupolona, eteričnega olja, čre-
slovin itd. Humulon in lupulon
pa počasi razpadata v posebni
alkohol, ki ima močan pomir-
jevalni učinek.
Hmeljeve storžke uporablja
ljudsko zdravilstvo v različne
namene. Uporabljajo jih pri
vnetih ledvicah in težavah
z mehurjem, pri jetrnih bolez-
nih, pri žolčnih kamnih, pri
otekli vranici in raznih živčnih
tegobah. Raziskave kažejo, da
hmelj pomirja krče v trebuhu,
pospešuje izločanje vode in
spodbuja potenje. Poleg tega
zmanjšuje spolno razdraže-
nost, pomirja strah in živčno
napetost. Ker je lupulin izred-
no grenak, grenčine spodbuja-
jo apetit, blažijo slabo prebavo
in s tem tudi manjšajo tegobe,
ki spremljajo ta bolezenska
stanja.
Za čaj vzamemo 15 g posu-
šenih storžkov in jih prelijemo
z litrom mrzle vode, nakar po-
časi segrejemo do vrenja. Nato
pokrijemo, ohladimo in na dan
popijemo do tri skodelice čaja,
pol ure pred jedjo.
Iz hmeljevih storžkov pri-
pravljamo tudi sirup, tako da
eno veliko žhco droge popari-
mo s pol litra vode, pokrijemo
in pustimo, da se popolnoma
ohladi. Nato precedimo in na
pol litra tekočine dodamo 800
g sladkorja in kuhamo toliko
časa, da se sladkor raztopi.
Razredčen sirup deluje izrazi-
to pomirjevalno in koristi
živčno boLnim ljudem, zlasti
tistim, ki bolehajo za depresijo
in jih je strah. Ljudsko zdra-
vilstvo priporoča ta sirup ti-
stim, ki imajo težave z jetri,
žolčnimi kamni, slabokrvnost-
jo, spolno razdraženostjo itd.
S hmeljevimi storžki lahko
napolnimo blazino in ko na
njej počiva naša utrujena gla-
va, vdihavanje vonja po hme-
lju pomirja in nam omogoča
zdrav spanec.
Pri uporabi hmeljevih pri-
pravkov moramo biti vedno
previdni. Če zaužijemo preve-
like količine, pride do zastru-
pitve, kar se kaže v slabosti,
bruhanju, hudem glavobolu,
motnjah v krvnem pretoku in
kožnih spremembah.
Boris Jagodic
Koruzna juha
s piščančjim mesom
Potrebujemo: 4 stroke mleč-
ne koruze, 2 čebuli, 2 žlici olja,
2 žlici koruznega zdroba, 1,5
litra kurje juhe, 2 kosa piš-
čančjih prsi, sol in poper in
1 kislo smetano.
Koruzne stroke kuhamo
v neslani vodi 15 minut, nakar
jih ohladimo in zrnje odlušči-
mo. V loncu segrejemo olje in
na njem prepražimo čebulo in
na kocke zrezano piščančje
meso. Počasi dušimo do meh-
kega. Nato potresemo s koruz-
nim zdrobom, malo dušimo do
mehkega. Nato potresemo
s koruznim zdrobom, malo
prepražimo in zalijemo s kurjo
juho. Na majhnem ognju ku-
hamo 15 minut, nakar dodamo
kuhano koruzno zrnje in kislo
smetano.
Posolimo in popopramo
s sveže mletim poprom ter še
vroče postrežemo.
Dušena govedina
v pivu
Potrebujemo: 2 kg govejih
zrezkov, tri jedilne žlice olja,
pol litra gobove juhe, 2 del pi-
va, tri velike čebule, eno glavi-
co česna, malo timijana, sol in
sveže mlet poper.
Goveje zrezke narežemo na
pramene in jih na vročem olju
rjavo prepražimo. Med stal-
nim mešanjem dodamo sesek-
ljano čebulo in strt česen, na-
kar zalijemo z gobovo juho in
pivom, dodamo timijan, soli-
mo in popopramo. Posodo po-
krijemo in na majhnem ognju
počasi dušimo eno uro in pol.
Med tem časom večkrat pre-
mešamo in proti koncu kuha-
nja posodo odkrijemo, da se
tekočina zgosti. Zraven ponu-
dimo kuhan krompir z maslom
in peteršiljem ter kozarec čr-
nega vina.
Ubogajte zdravnika!
Zdravljenje krvnega priti-
ska je življenjsko pomembno,
ne zdravite ga z rastlinskimi
zdravili, ne prekinjajte zdrav-
nikovega zdravljenja...
Spominjam se svoje bolnice
N. N., kateri sem uravnovesila
visok krvni pritisk z zaviralci
ACE in diuretiki (sredstva, ki
izločajo tekočino iz telesa in
na ta način znižajo krvni pri-
tisk). Sama je prekinila zdrav-
ljenje z navedenimi zdravili
(gonja proti tabletam) in se
zdravila z rastlinskimi izvleč-
ki. Stanje se je tako poslabša-
lo, da je njen sosed sumil, da je
utrpela možgansko m srčno
kap (posledici nezdravljenega
krvnega pritiska) in poklical
dežurnega zdravnika, ki je
ugotovil tlak 260/120 in jo ne-
mudoma napotil v bolnišnico.
Tam so ji dajali ista zdravila
v zvišanih dozah. Po treh dneh
se je stanje umirilo, po desetih
dneh pa so jo že odpustih iz
bolnišnice. Imela je srečo, laž-
ja kap ni prizadela življenjsko
pomembnih središč v možga-
nih, srčnega infarkta niso ug0«
tovili.
Z izvidom bolnišnice se
vrnila k meni. Povedala je, dj
je sama »preusmerila« zdrav,
ljenje. Razložila sem ji, da
izločata ledvici snov, ki dvigu,
je krvni pritisk. Ta ne sme de.
lovati prekomerno, mora biti
uravnovešen s Hypertensino-
genom I. Le-ta sam ni učinko-
vit, mora ga vzpodbuditi en-
cim - snov s skrajšanim ime«
nom ACE. ACE pripomore, da
se Hypertensinogen I prelevi
v snov, ki dviguje krvni pri-
tisk. Zaviralci ACE zavirajo ta
encim in tako znižajo pritisk.
Ta zdravila so sedaj najbolj
uspešna. Pri nenadni prekini-
tvi pride do prekomerne prele-
vitve Hypertensinogena I in dc
nevarnega dviga krvnega pri-
tiska. Zdravljenja ne smemo
»po svoje« prekinjati, zdravilo
je potrebno vzeti vedno ob isti
uri, po navodilu zdravnika, se-
bi v dobro...«
DR. BLANKA RATAJ
Šifra: Vrtnica
Pišem vam že petič, v upa-
nju, da mi boste odgovorili.
Zanima me prihodnost na ču-
stvenem in tudi poslovnem po-
dročju. Za odgovor že vnaprej
hvala!
ASTROLOGINJA: Draga,
vrtnica! Vsako srečanje mora
počakati svoj čas, tako kot
mora vrtnica počakati na po-
letje, da lahko pokaže svoj
cvet! In tudi najino srečanje
na časopisnem papirju je le
dočakalo svoj čas! Vseeno pa
ti preden začnem z odgovori
na tvoja vprašanja čestitam za
potrpežljivost, sicer pa prego-
vor pravi — kdor čaka, dočaka!
Iz tvoje astrološke analize je
razvidno, da si imela zadnja
tri leta dokaj naporno življe-
nje, kar pa se bo do konca le-
tošnjega leta vendarle in — oh
končno, zaključilo. Vendar pa
se ti do konca leta še svetuje
previdnost ter zadržanost pri
'odločitvah, kajti pri tebi je
oboje nekako povezano. Prav
zato pa se izogibaj odločitvam,
konfliktom in pomembnim do-
govorom, ampak raje zaključi
vse stare zadeve do novega le-
ta, po novem letu pa se loti
vsega novega. Zate bo nasled-
nje leto resnično novo, pa še
tisti refren iz neke popevke, ki
se glasi — po novem letu boljše
bo, zate resnično velja! Kar se
tiče dela in delovnih odločitev
bo hitro po novem letu vse
boljše, vendar pa pazi na de-
nar vse do marca, potem pa se
bo tudi tu izboljšalo. General-
no gledano boš v naslednjem
letu povsem spremenila način
življenja, možna je zanositev
in rojstvo otroka. Predvsem pa
bo čustveno življenje zadihalo
na nov, svež način. Dosti do-
gajanja pa bo tudi nasploh
v čustvih v naslednjih treh le-
tih. Če se ti je dozdevalo, da te
življenje ne sprejema dovolj
lepo, se ti bo že čez kratkih
nekaj mesecev oddolžilo. Do
tedaj pa pospravi vse staro,
ukvarjaj se s sabo ter pazi na
zdravje, tako, da boš novo ob-
dobje dočakala utrjena, ne pa
uničena od napornih izkušenj.
Lep pozdrav in srečno!
Št. 34. - 24. avgust 1995
35
INFORMACIJE
Št. 34. - 24. avgust 1995
INFORMACIJE - MALI OGLASI
3«
Št. 34. - 24. avgust 1995
s?
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 34. - 24. avgust 1995
s?	MALI OGLASI - INFORMACIJE

Št. 34. - 24. avgust 1995
s?
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 34. - 24. avgust 1995
RUMENA STRAN
4«
Funkcionarji praznujejo
V žalski občini sredi avgusta sploh ne poznajo počitni-
škega mrtvila. Priča smo vsaj dvema pomembnima dogod-
koma. Med Abrahamovce se je vpisal sam župan Milan
Dobnik, okrogla štiri desetletja pa je skoraj istočasno slavil
občinski finančni minister Lojze Posedel. Strankam sloven-
ske pomladi svetujemo primerna darila: proračun finanč-
nemu ministru, županu - šolniku po duši - pa manj zdrah pri
imenovanju ravnateljev.
Kupovanje stanovanj v oblakih
Žalski svetniki resnično sprejemajo umne odločitve. Ena
takšnih je tudi odločitev, da ne bodo kupili že zgrajenega
stanovanja v Preboldu. Namesto tega so rajši potrdili nakup
stanovanja v Libojah. Vse lepo in prav, le da stanovanje
v Libojah sploh še ni pozidano. Z odobrenim denarjem bodo
menda začeli zbirati dokumentacijo za gradnjo.
Preštevanje mrtvih
Že res, da je evidenca povsod potrebna, saj beleži dolo-
čene, nujno potrebne podatke. Tako je tudi na pokopališču
potrebno prešteti vse, ki tam počivajo. Prav gotovo pa se
z načinom, kako so grobove označili v Rimskih Toplicah,
marsikdo ne strinja. Spominske plošče so zabeležili z veli-
kimi, rdečimi številkami, tako da ne morejo ostati neopazne.
Ravno nasprotno, prav grdo bodejo v oči. Le kje imajo
nekateri smisel za estetiko?
Hočemo župana!
Krajani Škofje vasi pri Celju so hoteli sklic zbora kraja-
nov, da bi na njem slišali vsa potrebna strokovna pojasnila
v zvezi z delovanjem dezinfektorja kužnih bolnišničnih
odpadkov. Med sklicem in samim zborom pa so se očitno
premislili, saj pojasnil strokovnjakov niso hoteli poslušati,
spraševali pa so se, kje hodi celjski župan Jože Zimšek.
V uredništvu Tračnic jim ponujamo dva odgovora, pravš-
njega pa si v Škofji vasi lahko izberejo kar sami. Prva
možnost je, da glede na to, ker župan resnično ni strokov-
njak za kužne odpadke, ni videl razloga za udeležbo na
zboru krajanov, druga pa ta, da je do prihodnjih volitev še
daleč.
Šalo tedna nam je tokrat zaupal Janez
Gradišnik iz Svetine, žreb pa je določil na-
grado tudi Mateji Primožič iz Celja. Pošljite
nam svojo šalo tedna tudi vi in postanite
član stranke, ki nima nikoli (parlamentar-
nih) počitnic.
Šala tetina
Cel atek
Soseda pride k sosedi po-
gledat novorojenčka in pra-
vi: »ta je pa ceh atek.«
Mati otroka to potrdi: »Ja,
cel atek je, čisto vseeno je, če
enemu vzameš stekleničko,
se začneta oba dreti.«
Otroška
Janezek je videl prvič v življenju ježa, pa
je presenečen zaklical.
»Mamica, glej krtačo, ki sama hodi!«
Policijska
Komandir milice naroči dvema policisto-
ma, naj prebelita sobo. Naroči tudi, da naj si
po tleh položita časopisni papir. Ko pride
čez nekaj časa pogledat, kako sta delo opra-
vila in vidi, da so tla vsa popackana, se
razburi in vpraša, zakaj nista dala časopisa
po tleh. Odgovorita mu:
»Saj sva bila dovolj velika, da sva dosegla
do stropa.«
Dilema
Janez se ga je spet nalezel. Tokrat je pre-
nočil kar v mrliški vežici, ki je bila odprta,
ko je prikolovratil mimo. Ko se je proti
jutru prebudil in zagledal poleg sebe mrtve-
ca, je zamrmral: »Če sem živ, zakaj potem
ležim poleg mrliča? Če pa sem mrtev, zakaj
me potem tako tišči na malo potrebo?«
Uspeh
Občan je obiskal svojega poslanca v nje-
govi pisarni:
»Gospod, poslanec, v lanskem letu ste želi
večje uspehe!«
»Kako to mislite, saj lani sploh še nisem
bil poslanec...«
»Ravno zato!« mu zabrusi občan!
V gostilni
»Natakar! Kaj pa je to? Moj zrezek držite
na krožniku kar s prsti!«
»Jasno! Ali bi rajši, da mi še tretjič pade
na tla?«	^
Kure In petelin
Ob vrtni ograji se pogovarjata dve kuri
o vsem mogočem. Malo stran pa ju opazuje
sosedov petelin. »Zbeživa okrog vrta«, reče
ena izmed njiju, »poglej, kako naju poželji-
vo gleda, gotovo si želi seksa.«
Kuri bežita, bežita, za njima pa petelin,
a ko petkrat obtečeta vrt, reče ena: »Ne
morem več, preveč sem izčrpana. Počenila
bom, pa naj me poseksa.«
»O, ne, to pa ne,« pravi druga, »Tekla bom
še dvakrat, samo da mi ne bo očital, da sem
kurba.«
Potres ali sin
Starši so ob napovedi potresa vsi prestra-
šeni poslali svojega sina k stricu na deželo.
Čez nekaj dni pa je prišel telegram: »Vra-
čam vam sina. STOP. Pošljite raje potres.«
Šale so prispevali: Vera DEBELAK iz Celja,
Irena POVH iz Pristave, Stane ŠUMEJ iz Šent-
jurja, Brigita KOLAR iz Polzele, Gabrijela
RORIČ iz Celja, Franc VREČKO iz Griž in Aleš
ŽLOF iz Prevorja.
Prvi korak za pot
v Evropo je storjen
—	uvedli smo evropske
davke.
Sistem tak ali drugačen
-	delavec mora >plesati<
po birokratski muziki.
Tržnega gospodarstva
ne bomo dosegli s kle-
čeplazno< ekonomijo.
Zdi se, da tudi sloven-
sko gospodarstvo čaka
>princa na belem konju. <
>Svete krave< želijo ved-
no novo >finančno
steljo.<
TV oddaja Žarišče vse
bolj daje slutiti bližanje
>poli tičn ega požara. <
Mirovni posredniki se
vedejo, kakor bi bili
v šoli pri slovenskih
pravosodnih organih.
Težave ob privatizaciji
so nastale zaradi priva-
tizacije< lukenj v para-
grafih.
MARJAN BRADAČ
Restavracija ali Restaurant?
Glede na to, da je sodobni nakupovalni center Interspar v križišču Mariborske in
Bežigrajske ceste v Celju vmešani slovensko-avstrijski lasti, pričakujemo, da bodo gradite-
lji do slovesnega odprtja centra v torek na pročelje le pritrdili še manjkajočih 12 črk. Ni
vraga, da ob predračunski vrednosti gradbenih del, ki se vrti okoli 2,3 milijarde tolarjev, ne
bi zmogli še nekaj tisočakov, da bi svoje obiskovalce, pretežno Slovence, lahko povabili tudi
v RESTAVRACIJO.
Št. 34. - 24. avgust 1995