floyic studijska knjižnica Mirana Jarca Novo mesto LETO III. - it. 21 V KOČEVJU, DNE 24. MAJA 1958 Cena 10 din Vloga socialnega zavarovanja postaja vedno bolj pomembna v socialistični družbi Na območju občine Kočevje deluje po ukinitvi bivšega okraja samostojna podružnica socialnega zavarovanja. V svojem sestavu ima 194 zavezancev prispevka s približno 6.000 zavarovanci. V primerjavi z letom 1956 je število zavarovancev porastlo za 193. iSplošno-druž-beni plan in zadružni sektor vključujeta le nekaj manj kot 99"/o vseh zaposlenih ljudii. Največ je zaposlenih v kmetijstvu, gozdarstvu in iesnj industriji ter v ostali industrijski in obrtni dejavnosti. Sledi rudarstvo m gradbeništvo. V zasebnem sektorju je zaposlenih le 92 ljudi in še od teh je 33 gospodinjskih pomočnic. Vseh, ki imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, je na območju občine cbmoču kočevske podružnice. število receptov je porastlo za 56,6%, izdatki za zdravila pa za 75,7%. Porast v ceni je pripisati predpisovanju dražjih zdravil in podražitvi zdravil, porast v številu receptov pa gre na račun povečanja obiskov v ambulantah. Izdatki za povračilo potnih stroškov znašajo 12,656.903 din. Povečanje je predvsem zaradi zvišanja dnevnic in zvišanja števila potovanj. Potovanja so se povečala predvsem za potovanja v bolnice in na specialne preglede, število potovanj se je povečalo za 23%, izdatki pa za 39,3%. Denarno nadomestilo plače za čas bolezenskega dopusta je bilo iz- radi česar je dobil marsikdo prepozno izplačano hranarino. Sedaj smo pooblastili podjetja z nad 50 zavarovanci za izplačevanje denarnega nadomestila plače in upamo, da se bo ta služba izboljšala, ker so bile težave le ze večjimi podjetji. (Konec prihodnjič) ZA 4 % VEČ Kmetijstvo predstavlja v občini Sodražica pomembno dejavnost, ki daje kruh okrog 70% prebivalstva. Celotna proizvodnja v kmetijstvu se bo letos povečala za približno 4 odstotke. 220 NOVIH HEKTAROV Z regulacijo Bistrice in melioracijo bo pridobljeno okrog 220 ha travniške površine, kar bo zelo ugodno vplivalo na izboljšanje kakovosti in količine krme. Sprejem v članstvo IMS Teden mladosti jn tekmovanje med občinskimi komiteji LMS sta dinske organizacije so prejeli takoj tudi članske izkaznice. Mlajši pio- 1 J -----------IK,IV,izancu. miajsi pio- močno razgibala dejavnost mladine nirji so svojim starejšim tovarišem 13.801. PoSjmno^ri'nvalldninopa 1inar Prejema 772 ljudi. Potemtakem Jev in slcer za 59.579 dni. V primer je na območji! podružnice v Kočev-ju 88% vseh prebivalcev, ki imajo Pravico do zdravstvenega zavarovanju in naslova socialnega zavarova- Vseh (izdatkov za zdravstveno za-yarovanje je bilo v letu 1957 ^09,287.578 dinarjev, za otroške do-‘*tke 128,302.380 ter za pokojnine m invalidnine 56,500.000 dinarjev. 7r, izdatki so bili za bolnice. ?našali so 48,505.215 dinarjev ali '° vseh izdatkov za zdravstveno zavarov-anje. plačali smo 37.094 javi z letom 1956 se je število bolezenskih dni povečalo za 11%, izdatki pa za 30”/o. To povečanje gre na, račun povečanja plač, več bolezenskih dni pa je povzročila epidemija gripe, ki je v preteklem letu občutno razsajala. Denarno nadomestilo za čas nosečnosti in poroda in za skrajšam! delovni čas doječim materam je znašalo 6,004.683 din. Obračunavanje in izplačevanje nadomestila plače je bilo po podružnicah. Največ težav je bilo zaradi v. J r-iacau smo ai ,u»4 —— ' .1- ' v oskrbnih dni, kar predstavlja ko da nepravočasnega dostavljanja evi bi 6 dn,i ležali v bolnici vsi, Iti so Senčnih listov s strani podjetij, za-zaposleni. Ambulantnih pregledov je bilo 123.379, ali ko da bi vsak za- — varovanec hil 20-krat pri zdravniku* Od tega je bilo v splošni ambu-lanti v Kočevju 44.147, na Rudniku pa 24.397 pregledov. Razlike v številu ambulantnih pregledov, ki so vsebovani v gornjem številu, odpada zdravstven’ ustanove izven tudi v Ribnici. V nedeljo je bil v sklopu aktiva mladine LIP Ribnica ustanovljen Klub mladih proizvajalcev. Ob tej priliki so se seznanili z načinom izobraževanja mladih delavcev. Krožek društva .inženirjev in tehnikov gozdarstva. m lesne industrije pri tem podjetju pa je s tem sprejel konkretno strokovno nalogo. V vodstvo kluba so bili izbrani najboljši tovariši — predstavniki mlade generacije. Zelo pomemben dogodek so doživeli 19. maja pionirji IV. razreda gimnazije, ki so bili sprejeti v članstvo LMS. Po uvodni pesmi pionirskega pevskega zbora so bili mladi ljudje seznanjeni z vlogo mladinske organizacije, z nalogami članov ter programom LMS. Novi člani mla- čestitali jn si želeli, da bi tudi za njih kmalu prišel tak Teden mladosti. umri je Djuro Salaj V torek, 20. maja, je v Lovranu nenadoma umrl član Zveznega izvršnega sveta tovariš Djuro Salaj. Smrt tovariša Djura Salaja, ki je bil eden izmed najuglednejših voditeljev naše dežele, vse življenje neuklonljiv borec in graditelj revolucionarnega gibanja jugoslovanskih narodov v boju za osvoboditev delovnega ljudstva, za Izgradnjo družbenih organizacij delavskega razreda in razvoj družbene socialistične ureditve, je za našo deželo huda Izguba. Tovariš Salaj je bil rojen 10. aprila pred 69-timi leti v Valpovu na Hrvatskem kot sin revnega mizarja. Izučil sc jo krojaško obrti, z naprednim delavskim gibanjem pa jo začel sodelovati že leta 1906. Clan KPJ je bil od leta 1919, dve leti kasneje pa je bil Izvoljen za poslanca na listi Komunistične partije. Na tretjem kongresu KPJ je bi! Izvoljen za, člana Centralnega komiteja Partije leta 1929 pa je zapustil državo in delal v Biroju CK KPJ na Dunaju. Potem pa, je bil predstavnik naše Partije pri Komunistični internacionali v Moskvi. Leta 1944 se je vrnil v domovino in bil izvoljen za predsednika Centeralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije ter je to dolžnost opravljal vse do letošnjega leta, ko je bil izvoljen za člana Zveznega Izvršnega sveta. Na VII. kongresu ZKJ je bil izvoljen za člana CK in člana Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Djuro Salaj je bil tudi odlikovan z več najvišjimi državnimi odlikovanji in odlikovanji Sovjetske zveze. Ob smrti velikega revolucionarja je Zvezni izvršni svet izdal odlok, da so v znak žalovanja za velikim sinom delovnega ljudstva dnevi 20., 21. in 22. maj razglašeni za dneve narodne žalovanja za tovarišem Djurom ’ Salajem Pokojnik je bil iz Doma železničarjev v Lo vranu, kjer je umrl za srčno kapjo, prepeljan v Zagreb In tam v četrtek, 22. maja popoldne pokopan. Ob »Tednu poklicnega usmerjanja mladine" nlaj *• junij 1958.) rali reševati absolventi splošno ob-Zadnji dnevi šolskega leta gredo vezne šole In tudi zadovoljivo rešiti, h kraju. Učenci in učenke, ki bo- ko se odločijo za svojo bodočo živ-do končali obvezno šolanje, se bodo ljenjsko pot. V poklicnem delu pre-morall odločiti, kje bodo nadaljeval; živi človek dobro polovico življenja, jeseni — ali kot vajenci v obrti, go- svoja najboljša leta. Zato Izbira po- ov>iv, i usvajiovj izven kov °č;i,a obdble- Primerjava podat- Pora^ti m 1956 Pa P°,taže. da je amvT. StevHo pregledov v splošni "Wulanti za 65,5%, na Rudniku Pd sko.ro za 30%. Vseh Izdatkov za uoulantne pretglede je bilo 19 mi-hOonov 459.466 dinarjev. Stroški za zobozdravstvene sto-Tve so se v primerjavi z letom 1956 igiiilii za 53,5%, število storitev Pa za 43,4%. To povečanje izhaja iz tega, ker je bilo v letu 1957 sklenjenih več pogodb z dentisti, ki so opravljali zobozdravstvene usluge izven rednega delovnega časa na ETERIČNA OLJA Zadružno obrtno podjetje »Jelka« v Podpreski bo zgradilo nov obrat za predelavo smrečja v eterična olja. Za te investicije bo podjetje Tovarišu Titu za rojstni dan PREDSEDNIK FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE JOSIP BROZ - TITO BO 25. MAJA PRAZNOVAL 66. OBLETNICO ROJSTVA. OB TEJ PRILOŽNOSTI NAŠEMU DRAGEMU VODITELJU V IMENU NAŠIH DELOVNIH LJUDI PRISRČNO ČESTITAMO IN MU ŽELIMO ŠE VELIKO LET TRDNEGA ZDRAVJA IN USPEHOV PRI ODGOVORNIH DRŽAVNIŠKIH POSLIH. ŠE NA MNOGA LETA, NAŠ DRAGI TOVARIŠ TITO! spodarstvu, trgovini m gostinstvu, ali se bodo vpisali v razne strokovne šole, srednje tehnične šole, šole JLA ali pa se bodo že zaposlili v tej ali oni gospodarski' panogi. Odločitev ne bo ravno lahka. Vrsto stvari bo treba dobro premisliti, predno bo padla končna odločitev. Ali je število razredov, ki sem j h dovršil v času osemletnega šolanja zadovoljivo, da se bom lahko ,izuče-val v želenem poklicu? Ali imam potrebne sposobnosti ? Ali sem telesno dovolj krepak za poklicno delo, ki me privlači? Ali bom imel v šolanja, učenja možnosti, da bom tam stanoval ? Kako bo pa z vzdrževanjem med šolanjem, ali me bodo lahko vzdrževali starši:, ali bom moral prositi za štipendijo — kolikšna je verjetnost, da jo dobim? In končno, ali v tem jn tem poklicu primanjkuje kadra ali ne?! Pa moje veselje do poklica? To sc samo nekatera izmed najvažnejših vprašanj, ki jih bodo mo- lt lica ni enostavna zadeva. Pomagati morajo starši, ki poznajo otroka od malega; pomagati morajo skih šol JLA, pogojih za uk in odredbo o predlzobrazbi vajencev. Dobili so jih vsi učenci, ki letos končajo obvezno šolanje. V zadnjih treh letih konča obvezno šolanje v naštetih občinah povprečno 650 učencev in učenk. Skoraj tretjina jih želi v uk. Na našem področju pa se jih vključi povpreč- tuje pa tudi poklicna svetovalnica 50% realizacijo njihovih želja. Vsi, pri ObLO Kočevje, ki ob sodelovanju s starši in učitelji skuša najti najugodnejšo rešitev tega vprašanja. Poklicna svetovalnica je v informativne namene razposlala na vse šole občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Dobrepolje letake s seznamom vseh strokovnih in srednjih šol v Sloveniji, podolieir- ki žele v uk, pa na žalost nimajo zadostne izobrazbe; uspešno dovršenih 6 razredov ima povprečno 80% vseh absolventov šolske obveznosti; 4 razrede nižje gimnazije ali 8 razredov osnovne šole pa komaj 30 do 34% (republiško povprečje). Vendar kljub velikemu številu reflek-tantov za uk ostane vsako leto naj-(Nadaljevanje na 2. strani) II. MEDNARODNI SEJEM LESA IN LESNIH IZDELKOV Uspehi našega gozdarstva in lesne industrije II. mednarodni lesni sejem, ki je bil dne 22. maja odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, m bo trajal do 4. junija, predstavlja izredno pomembno gospodarsko prireditev letošnjega leta. Na njem sodelujejo vsa večja in pomembnejša lo tujih razstavljavcev iz Zahodne danes še marsikje na stopnji obrt- • L* ^čuioane danes m Vzhodne Nemčije, Italije, Avstri- ništva je in Nizozemske sodobne stroje za predelavo lesa, kompletne specialne stroje za izdelavo furnirja, vezanih plošč itd. o ----- .1“* * Vkjuviijg UL7 jJU-Ujeije »oa V V7VJCL JJJ pUUllCJIHUIlCJOcI. dobilo kredit pri Investicijski banki jugoslovanska podjetja, ki se bavi-ta pri Zvezi zadružnih hranilnic, i° 3 predelavo ali izvozom lesa in deloma pa bodo gradnjo finansirali lesnih izdelkov. Razen domačih, z lastnimi sredstvi. razstavlja na sejmu še veliko števi- V Sloveniji je lesna industrija najmočneje razvita. Ljubljana ima tako ugodno geograf siko lego da zavzema v mednarodni lesni trgo vini velik pomen, zlasti še, ker večini naših sosedov —• razmeroma * i • | ti ■ a a m «#w • razvitim industrijskim državam — »Tehnika pridobitev za Kočevje posluje veliko število delavcev m strokovnjakov, izvoz lesa in viso- Ta sejem predstavlja za vsakogar zanimivo revijo sodobne jugoslovanske lesne industrije in gozdarstva, nazorno prikazuje uspehe in razvoj ter vse, kar lahko izdelamo izključno iz domače surovine_____ uu^ega gozdnega bogastva. Dogodki v Franciji, Venezueli in Libanonu so prisilili ameriške politike, da ponovno zelo resno razmislijo o metodah jn ciljih zunanje politike ZDA. Ameri kancem so namreč ti trije dogodki pokazali, da z njihovo zunanjo politiko nekaj ni V redu, ker žanjejo celo vrsto neuspehov. Podpredsednik ZDA Nixon je doživel ob svojem obisku v prestolnici južno-ameriške države Venezuela hude neprijetnosti, ko so ga demonstranti napadli z gnilimi pomarančami m mu onemogočili, da bi položil venec na spomenik ustanovitelja Venezuele, generala Bolivara. Vlada Združenih držav je bila v resnih skrbeh za varnost svojega podpredsednika in je dala prepeljati 1000 padalcev ln še nekatere po- naklonjena Amerikancem in je pristaš Eisenhowerjeve doktrine. Do vstaje je prišlo celo v glavnem mestu, ker so morali posredovati tanki. Središče upora je mesto Trjpo-lis, kjer boji še vedno trajajo, vladne čete pa v teh bojih uporabljajo bombnike in oklopna vozila. Ameriška letala so takoj pripeljala policiji libanonske vlade ustrezno borbeno opremo. Upor proti vladi so skušali prikazati kot delo Združene arabske republike, vendar je vlada te republike odločna cdb;la take trditve. V libanonski vstaji so se demonstranti in uporniki najprej znesli nad poslopjem ameriškega veleposlaništva in ameriškega informacijskega centra. Zažgali pa so tudi del poslopja predsednika republike. V Samskem bloku v Kočevju, v nike. V trgovini »Tehnika« boste spodnjih prostorih, bo začela v po- lahko nabavili razno blago tudi r.a nedeljek, 26. maja, s poslovanjem potrošniške kredite. Kolektiv trgo-9ova trgovina z imenom »Tehnika«. vino =oi Vnm-om ir tr^om no J-ahko že kar v uvodu zapišemo, da b° nova trgovina velika pridobitev 2a Kočevje in širšo okolico. Marsikatero stvar, katero ste morali nabaviti drugje, boste sedaj lahko po u9odnih cenah kupili v novi trgovi-ni v Kočevju. Gotovo vas zanima, kaj vse bodo Prodajali v novi trgovini? Trgovi-l0, ’’Tehnika« bo imela dva velika sl ca ■ V Prvem bodo prodajali near hm 3 P°tr°šnje in zelo iskane ne rt i motorna vozila, nadomest-tri ael®- razne potrebščine za mo-0,, a vozda’ kolesa, šivalne stroje, im!?6 ,in izdelke iz plastičnih mas, vinske izdelke, radio aparate, ie-lzorie in elektromaterial. Nada-diiLrazne gospodinjske stroje (lila-snnrt ■! kuhalnike itd.) razno gostil °Premo, sanitarni in in- flacijski material, steklo, porce-keramične izdelke, pisarniške Je m drugo potrošno blago. vine bo šel kupcem v vsem na roko. Po želji bodo kupci lahko dobili s posredovanjem te trgovine tudi posebne stroje ali nadomestne dele, ki jih ni mogoče pri nas nabaviti. Trgovina bo preskrbovala z vsem potrebnim tudi obrtno dejavnost. V Kočevju je bila že doigo potreba po taki trgovini. Sredstva za novo trgovino je preskrbel ObLO Kočevje in mu gre zato vse priznanje, vse ostalo pa je uredilo trgovsko podjetje »Trgopromet«, v čigar se-sta/vu bo delovala nova trgovina. GRADNJE v strugah Kmetijska zadruga Struge ima X n,ačrtu gradnjo nove poslovne stavbe, saj je le-ta nujno potreb- ššSfsmrr a-sss1 jss rr £ v.^2L: vrednosti I"?08'0- tos.fca^eravajo začeti z graidnjo poAictiuev m se neKatere po- p-u-aivpju, pi txisecuiLKa republike, morske enote na otoke v bližini Ve- Te atvari precej jasno kažejo razno- nntzimlo Ar. Vvi UVL. __________i ---1- i- __ v. * priključka za posnemalnico mleka. Računajo, da bodo odkupili dnevno do 1000 litrov mleka. vanskega izvoza. Ker prevladujejo pri nas bukovi gozdovi, smo država, ki izvaža največ trdega bukovega lesa na svetu. Razen tega pa Izvažamo velike količine modernega pohištva v nekaj najmočnejših industrijskih držav na svetu. Glede Dn^-končnildS^tM si ob^i z^^Ude^ba^e H toliko, kakor za isto količino suro- la žeto W o rtP,Y SVf x vqga lesa, stremimo za tem, da čim zveze v Dvorski vMi l^^al preje povečamo produktivnost naše njen predsednik Na občnenf zh^m lesne industrije In dvignemo njeno J, izvolili odS, Jtat" ret ^ nezuele, da bi lahko posredovali. V majhni arabski državici Libanonu — ta leži med Izraelom in Sirijo — jo prišlo do upora opozicije proti vladi:, ker predsednik republike poskuša v nasprotju z ustavo ponovno kandidirati na jesenskih volitvah. Pravo ozadje pa predstavlja nasprotovanje opozicijskih strank proti zunanji politiki vlade, ki je Dvorska vas napovedala tekmovanje Preddnev i so ImeU v Dvorski va- In tako se je zbralo v soboto, 17. --- t—jmsKun vladam maja, v šolski dvorani lepo število izvedbo referenduma, lahko doživi mladincev; prišli pa so tudi starei- centralna vlada hude neprijetnosti ši Dvorianci Na tam m™«... — ____i__. . . . . . ... loženje libanonskih množic. Vzporedno s kongresom Zahodno-nemške socialno demokratske stranke, na katerem so se nemški socjh alni demokrati postavili po robu atomski oborožitvi nemške vojske, poteka v severo-zahodnih nemških zveznih državah ter v lukah Hamburgu m Bremenu akcija za izvedbo referenduma med prebivalstvom teh držav o atomski oborožitvi. Centralna vlada je tožila pokrajinske vlade pred nemškim ustavnim sodiščem. V primeru, da ustavno sodišče dovoli pokrajinskim vladam kvaliteto ter z modernimi stroj* izboljšamo način izdelave, ki je dan- zastopani tudi mladinci. štoonm za kakega nekaj in po — H.kot m'on#PZavel? z,del®m *n t0 .ahko pravilno . ocenilo šele stal na prvo sejo. Sklenili so, da je treba politično delo v Dvor.sk; vasi poživeti. Dogovorili so se, da organizacija SZDL Iz Dvorske vasi napove tekmovanje SZDL v Velikih Poljanah in sicer v tem, katera organizacija bo pridobila več novih članov. Na seji so govorili tudi o ureditvi stranišča pri postajališču Dvorska vas. S tekmovanjem v počastitev 1. maja ni šlo tako, kat je bilo skle- Nove trgovine v Samskem bloku katerih pomanjkljivostih. V Dvorski vas imajo že dalj časa v načrtu ureditev kanalizacije oziroma asanaoije vasi. Vse je kazalo da bo letos gotovo, toda večja potreba po gradnji vodovoda je to za njSo.Tbi-pa-TTiaSr.rSiS; yx. ‘VT S Sl« MLSK netoI m“J j* “ 07» »»bi,. ; ' ml v Dvorski vasii. Ce bodo vaščani V Dvorski vasi pi bilo mladinske složni, bo že s tem pol dela onrav-organizaci je. Odbor SZDL je skle- ljenega. Socialistično zvezo čaka tonil, da pritegne tudi mladino, ki ni rej še obilo dela bila vključena v Socialistični zvezi. M s~i=^ eHSFBč |s£gš||| Po tem sestanku je imela organi- P°ved navedel razlog, da bi na tem zacija SZDL krajši sestanek, na zborovanju morala govoriti dva 'kay®yem J® predsednik organizacije kandidata tudi v slovenščini, kar pa poročal o dosedanjem delu in o ne- bi lahko razburilo čustva Italijanov katerih ki smatrajo trg Unita za simbol Ita- ly anstva v Trstu. Medtem, ko je tretji sovjetski satelit, težak preko 1300 kg jn opremljen s posebnimi baterijami, ki pretvarjajo sončno energijo v električno m a tem podaljšujejo življenjsko dobo satelita, zbudil mnogo manj zanimanja kakor prva dva, se je prva ameriška vsemlrska raketa po izstrelitvi izgubila nekje v vesolju. V Jugoslaviji se mudi delegati ja angleškega parlamenta. Delegacij- -------© A-'VUCIgtlUlJ bo obiskala vrsto naših krajev, me njimi tudi Slovenijo. 2xuuinjepolUicM kometUa* ----- — Drugi upor Francijo je nemalo iznenadlla vest, okoršf,ino in zahtevali sestavo nove vlade pod vodstvom nekdanjega šefa francoskega odporniškega gibanja v času druge svetovne vojne in prvega povojnega predsednika francoske vlade generala De Gaullea. Zaradi takega položaja je skupščina na hitro potrdila program in vlado katoliškega prvaka Pflimlina. Uporu v Alžlru je sledil poizkus strmoglaviti zakonito francosko vlado In aretirati predsednika francoske ri-publike. Vlada je na srečo spoznala pretečo nevarnost in je takoj zastražila vilo, v kateri živi De Gaulle in aretirala osebe, ki so bile zapletene v zaroto v Franciji. Zaradi tega je odstopil načelnik francoskega generalnega štaba. Pretila je resna nevarnost, da bo prišlo v celoti do cepitve med matično deželo in Alžirom ter med zakonito vlado in armado. V Alžiru so se proti vladi združili poveljnik vseh vojaških sil v Alžiru, generalni rezident in zloglasni poveljnik padalcev, znan po svojih fašističnih metodah uničevanja alžirskega prebivalstva, general Massu. Uporniške vojaške kroge podpirajo prenapeti kolonialistični krogi v Alžiru. To so predvsem veleposestniki in francoski industrije!, ki imajo v Alžiru ali svoje industrijske naprave, ali tržišče, ali pa so vložili velika sredstva v novo odkrite vrelce nafte na jugu Alžira v Sar harl. Ti krogi pa razumljivo niso omejeni samo na Alžir, temveč imajo zelo veliko pristašev pa tudi "veliko moč v Franciji sami. Uporniški generali se zavzemajo za vlado, ki bi jo vodil general de Ganile. To pa praktično predstavlja nastop armade proti parlamentarnemu življenju Franclje in proti republikanskim svoboščinam. Sedanjemu predsedniku vlade je uspelo od skupščine dobiti pooblastila za uvedbo posebnega stanja v Franciji, na podlagi katerega je že bila uvedena cenzura, skrajšan postopek za aretacije, poostrena kontrola na mejah, skrajšan postopek pred sodišči itd. Na veliki tiskovni konferenci, Id jo je te dni priredil v enem najrazkošnejših hotelov pred več kakor 1000 novinarji general De Gaulle, je ta zagovarjal uporniške generale v Alžiru in trdil, da je prišel čas, da ga postavijo na čelo Franclje in da jo reši nadaljnjega propadanja, kateremu so bile vzrok nestalne in nesposobne parlamentarna vlade. V odgovor na potek dogodkov in na poizkus, da pridejo z vojaško diktaturo na oblast desničarski krogi, so začele levičarske stranke organizirati v vseh večjih krajih posebne odbore, katerih naloga je preprečiti desničarskim strankam uvedbo diktature v državi. Izhod iz te situacije je verjetno edino le v tem, da se vse levičarske stranke ponovno združijo v ljudski fronti, ki je pred leti že predstavljala v Franciji mogočno in odločujočo politično silo. Ako do takega tesnega sodelovanja ne bo prišlo — zaradi oklevanja socialistov se to lahko zgodi — potem je Francija v tem trenutku na svojem zgodovinskem razpotju: Žrtvovati bo morala svoje sevemo-afrlške posesti in s tem postati drugorazredna evropska sila ali pa žrtvovati svoje demokratične svoboščine, 170 let staro parlamentarno ureditev in pri tem tvegati, da gre po poti Nemčije, ki jo je ta hodila pred 25 leti. B. Mlkoš TEDENSKI INTERVJU Edi Štefan: 0 gospodarstvu kočevske občine Kongres slovenskih gosilcev Družbeni plan In proračun občine sta sprejeta; kaj menite, katere so najbistvenejše značilnosti letošnjega družbenega plana? Najbistvenejše značilnosti letošnjega družbenega plana občine Kočevje se odražajo v porastu družbenega proizvoda in porastu narodnega dohodka. Družbeni plan občine nalaga gospodarskim organizacijam, da povečajo vrednost proizvodnje, katero bodo dosegli z večjo storilnostjo, boljšo organizacijo dela in zmanjšanjem režijskih stroškov. Najvažneša naloga letošnega družbenega plana pa je gradnja ob. jektov družbenega standarda, to je gradnja stanovanj, vodovodov itd. Družben,! plan nalaga podjetjem in ustanovam, da varčujejo z družbenimi sredstvi in da 'ta sredstva dajo na razpolago za skupne potrebe in za povečanje lastnih investicij. ^ ^ Naloge organov delavskega samo- ^tijske‘ proizvodnje' upravljanja in zbora proizvajalcev so po letošnjem družbenem planu velike, zato je dolžnost tudi vseh ostalih organov, ustanov m državljanov, da pomagajo k uresničitvi nalog letošnjega družbenega plana in‘s tem k dvigu življenjskega standarda. Katera panoga Industrije je po Vašem mnenju najpomembnejša v občini Kočevje? Pod pojmom industrije imamo v Kočevju 4 podjetja: Rudnik, Lesno- la pri gradnji glavne kanalizacije, ki bo tekla po levem bregu Rinže. Te dni bodo začeli tudi z dograditvijo tržnice. Iz stanovanjskega sklada Občinskega ljudskega odbora v višini 105,000.000 din gradijo stanovanja v mestu in na Rudniku in predvidevajo zgraditi do konca leta 1958 38 stanovanj. Kmetijstvo je v socialističnem sektorju doseglo že lep napredek; kaj bi bilo treba storiti, da bi šel tempo razvoja kmetijstva hitreje tudi v privatnem sektorju? Glavni činitelj za dvig kmetijstva v privatnem sektorju so kmetijske zadruge, katerih osnovna naloga je organizacija in skrb za dvig kmetijske proizvodnje na vasi. Da se bodo zadruge čim več zanimale za to panogo, so poedine zadruge že opustile nekmetijske dejavnosti. Pomoč kmetijskih zadrug pri dvigu na vasi bo poleg ostalega predvsem v naslednjem: Urejanje sodobnih agrotehničnih ukrepov, uvajanje mehanizacij z zadružnimi stroji, kjer je to mogoče, uvajanje raznih cblik kooperacij in kar je zelo važno, da zadruga zajame — odkupi vse tržne viške kmetijskih pridelkov. V družbenem načrtu naše občine je predvideno, da se bo v letošnjem letu povečala kmetijska proizvodnja v privatnem sektorju za 8,3%. Povečanje bo predvsem v sadjarstvu. V kratkem razdobju je izšlo za kmetijstvo več pomembnih predpisov (Uredba o kmetijskih zadrugah, Uredba in pravilnik o dolgoročnem kreditiranju v kmetijstvu, Zakon o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč itd.). S tem, da bomo skrbeli za pravilno izvrševanje vseh predpisoy, smatram, da bo kmetijska proizvodnja lahko še nadalje naraščala. Seveda bodo morali tudi sami kmetovalci pričeti z jntenziv- zvezl m kmetijskim zadrugam nudil Občnlaki ljudski odbor vso pomoč. Pri izvajanju gornjih ukrepov bo potrebno, da kmetijski službi, kmetijskim zadrugam in Občniske-mu ljudskemu odboru nudijo vso pomoč tudi ostale organizacije na terenu. 17. in 18. maja je bil v Ljubljani IV. kongres Gasilske zveze LRS. Kongresu so prisostvovali delegati okrajnih gasilskih zvez In drugi funkcionarji. Predsednik Gasilske zveze LRS Matevž Hace je v daljšem referatu poročal o delu GZ LRS. Le-ta združuje 9 OGZ s 112 občinskimi zvezami in 1327 PGD, tki imajo 47.872 aktivnih članov, članic, mladink, Dijak: ob čaju in prigrizku peciva Čajanka na kočevski gimraziji Pretekli teden so na kočevski gimnaziji dijaki četrtih razredov pripravili majhno čajanko. Dijakinje in dijaki, ki so letos prvič in neobvezno obiskovali pouk 'gospodinjstva na gimnaziji, so pod vodstvom gospodinjske učiteljice Zlatke Cim. pričeve pokazali, kaj vse so se pri tem pouku naučili. Na goste, med katerimi so bili profesorji, ravnatelj gimnazije in sodelavec našega lista, je napravilo ugoden vtis: polna dvorana dijakov, ki so poskušali kuharske dobrote, delo svojih rok. Brez dvoma je pouk gospodinjstva na naših šolah prepotreben in bo na novih osemletkah tudi obvezen predmet za deklice in dečke. Kakor nam je povedala tov. Cimprič erva, je ta predmet na šolah v nejšo obdelavo, večjo uporabo umet- naprednih državah že dolgo uveden, nih gnojil in sploh izvajanjem so- kajti sodobna družba zahteva od Vse, kar so se naučili, jim bo zelo koristilo, kajti vse to znanje pridobit,; šele v kasnejšem življenju, velja marsikaterega gospodarja ali gospodinjo precej gmotnih sredstev in velikega truda. Lahko je žal vsem tistim staršem, ki svojih otrok niso pošiljali k temu pouku zato, ker ni bil obvezen. mladincev in pionirjev. V razdobju med IH. in IV. kongresom je narastki število pionirjev v gasilskih vrstah za 3000, kar nam pove, da je bilo delo z mladino pravilno. V letu 1957 je letovalo 260 pionirjev Iz različnih okrajev v gasilski koloniji v Pacugu. Taborišče pa bo tako urejeno, da bo lahko sprejelo še večje število mladih gas leev pa tudi starejših članov. Vsa članarina, ki jo bo GZ prejela od društev, bo namenjena ureditvi počitniške kolonije. Tovariš Hace je poročal tudi o sodelovanju gasilskih zvez z gasilskimi zvezami v drugih republikah, nadalje o zakonu o požarni ■varnosti, gasilskem tisku in propagandi ter o prosvetni dejavnosti v gasilstvu. Med drugim je govoril tudi o gasilski šoli v Medvodah, ki je velikega pomena. Za njim je poročal poveljnik GZ LRS Miran Spicar o strokovno-teh-ničnem delu, organizaciji operativnih edin;c v PGD, strokovni vzgoji, o ocenjevanju m tekmovanju društev itd. Pri razpravi je sodelovalo 37 delegatov iz raznih predelov Slovenije. V nedeljo, 18. maja, je kongres nadaljeval delo v dveh komisijah: organizacijski in strokovni. Tu so sprejeli več važnih stvar; za gasilsko službo. Na kraju so izvolili nov plenum GZ LRS, ki šteje 73 članov in nadzorni odbor, ki ima 7 članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Matevž Hace. I. Kako je z oskrbo vode? Edi Štefan industrijski obrat, Tekstilno tovarno m Kemično tovarno v izgradnji. Za našo komuno so vsa ta podjetja velikega gospodarskega pomena, saj je v njem zaposlenih preko 1600 oseb. Težko je reči, katero podjetje je najpomembnejše, mislim pa, da je na prvem mestu Rudnik, nato pa Lesno-industrijski obrat. Tudi Tekstilna tovarna je pomembna, posebno sedaj, ko bo nabav la nov mlkalni stroj. V bližnji bodočnosti pa bo na prvem mestu Kemična tovarna, katere vrednest proizvodnje bo znašala na leto preko 3 milijarde din. Kako bo z investicijskimi deli v občini Kočevje v letu 1958 ? V letošnjem letu se predvidevajo predvsem investicije, ki jih -bodo izvajala gospodarska podjetja iz lastnih skladov ,in iz najetih posojil. Naj večje investicije so pri rekonstrukciji Rudnika Kočevje. Tudi državno posestvo bo vložilo v investicijo velika sredstva in to: gradnja mlekarne, katere gradnja in oprema bo stala 144 milijonov din, nabavili bodo plemensko živino v vrednosti 25,000.000 din, razne poljedelske stroje v vrednosti 27,000.000 din. Tekstilna tovama Kočevje bo nabavila v letošnjem letu nov mlkalni stroj, katerega vrednost je 24 milijonov dinarjev. »Avto« podjetje Kočevje bo nabavilo 2 nova avtobusa in 7 kamionov s prikolicami. Letos bodo dogradili tudi mlin, večja sredstva pa bodo vložena v gradnjo Kemične tovarne. Predvidene so tudi investicije komunalnih objektov, predvsem rekonstrukcija električnega omrežja iz sredstev podjetja »Elektro«. Vrši se rekonstrukcija vodovoda za naselje Trata za vasi: Fara. Pričela so se tudi začetna de- dobnejiših agrotehničnih ukrepov, ker jih bo sicer prehitel čas. Znano je, da povzročajo rastlinske bolezni in škodljivci velik izpa-dek proizvodnje, posebno pri krompirju jn v sadjarstvu. Da se bodo izvajali zaščitni ukrepi temeljiteje in pravočasno, je svet za kmetijstvo in gozdarstvo imenoval komisijo za zaščito rastlin, ki bo vodila te akcl. je ter istočasno predlagal Občinskemu ljudskemu odboru, da sprejme odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pri izvajanju te odredbe pa čakajo kmetijske zadruge in same kmetovalce velike naloge. Poleg tega pa bo Občinski ljudski odbor Kočevje tudi sicer vplival na hitrejši razvoj kmetjiske proizvodnje, kot n. pr. dokončna ureditev melioriranih zemljišč v Slav-skem lazu itd. Tudi pri uvajanju kooperacij, posebno v sadjarstvu, bo kmetijski službi pri Poslovni ljudi obeh spolov, da z vstopom v samostojno življenje poznajo in obvladajo vsa dela, ki so v zvezi z vsakdanjim zasebnim življenjem. Pri pouku gospodinjstva se bodo učili: o vrstah, obliki in negi obleke m obutve, ureditvi doma m okolice, o osnovnih pripravah hrane Itd. Po tem prvem poizkusu učenja gospodinjstva na šoli so nam dijaki povedali!, da so se veliko koristnega naučili. Tako so dobro spoznali vrste tkanin ter osnovo pripravljanja hrane. Ogledali in spoznali so tudi sodobne gospodinjske stroje, se naučil^ gospodinjskega knjigovodstva in še marsikaj. Voda nam je najbolj pri srcu takrat, ko je začne primanjkovati, to pa se običajno zgodi v letnem času. Zmanjka jo pa zato, ker je ljudje neracionalno trošijo, potem pa, ko morajo pristojni organi, ki> odgovarjajo za preskrbo z vodo, ukrepati za smotrnejšo porabo vode, je pa nejevolja. Na področju Mestnega vodovoda Kočevje, k; je odgovoren za preskrbo vode v Kočevju, Rudniku, Livoldu, Predgradu, Starem trgu in okoli: ških krajih Kočevja, je dnevna poraba vode, to je v 24 urah, okoli 2150 m3, ob sobotah pa naraste potrošnja celo na 2500 m3 vode. Precej vode porabi tudi industrija. V zadnjem času se je poraba vode za industrijo še povečala in sicer na Rudniku. Tu so do predkratkim uporabljali za industrijo — za lokomotive in bagre — vodo iz Rinže. Ker pa je voda v Rinžj zaradi odpadlih voda, kj se stekajo od raznih Kooperacija v sodraški občini Kooperacija (sodelovanje) med kmeti in kmetijsko zadrugo se uspešno razvija tudi v Sodraški; do- Teden poklicnega usmerjanja mladine (Nadaljevanje s 1. strani) manj 20 učnih mest nezasedenih. Mladina se za te poklice ne zanima. Naj naštejemo samo nekatere (v oklepaju število prostih učnih mest), zidar (10), tesar (2), govedar (10), fotograf (2) — pogoj: 4. r. gimnazije; ročni stavec v tiskarni (6), natakar, kuharica — pogoj: 4. r. gimnazije. Pri fantih so najbolj priljubljeni poklici: mehanik, avtomehanik, ključavničar, električar itd. Za dekleta pa imajo še vedno tradicionalno privlačnost: šivilja, trgovka, nižja medicinska sestra, PTT služba, administracija. Za učiteljski poklic je malo zanimanja tako med fanti kot med dekleti. Prav zaradi tradicije je izbira poklica za dekleta težja kot za fante, še vedno prevladuje mnenje, da so poklici zvečine »moški« in ne tudi za ženske. In vendar je mnogo poklicev, kjer bi ženske bile prav tako uspešne kot moški, samo premagati bi bilo treba odpor tradicije, deš, da delo ni primerno za žensko (drugo je, če gre za delo, ki je za žensko fizično prenaporno ali drugače nevarno). »Pravega človeka na pravo delovno mesto!« To je načelo našega poklicnega usmerjanja, pr.i čemer izključujemo sleherno selekcijo, kajti sleherni ima pravico do dela, do poklicnega udejstvovanja, kj mu daje vir dohodkov za življenjske potrebe m poedinca tudi najmočneje veže na skupnost. Ta je pa dolžna mlademu človeku pri tem težavnem koraku, pri ,izbiri poklica, pomagati s strokovnim nasvetom. Zato se pri izbiri poklica v težavnejših primerih obračajte na občinsko" poklicno svetovalnico. lini. Res je ta oblika kooperacije nižje oblike, vender to ne spremeni na stvari, da so biti v kooperaciji doseženi že dosedaj lepi uspehi, KZ Sodražica se trudi, da bi se kooperacija čim bolj razširila, kajti le v tem je pogoj za uspešen razvoj kmetijstva. Kooperacija v Sodraški dolini si je zaenkrat utrla pot v pogodbeni vzreji plemenske živine in pri semenskem krompirju. S kooperacijo je bilo dosedaj prodano 40 komadov plemenske živine, trenutno pa ima zadruga pogodbo za 15 glav plemenske živine — telic za Grčijo. Zadruga je nabavila 15 ton semenskega krompirja in ga razpokala med zadružnike. Ves pridelek tega krompirja bo zadruga na jesen od zadružnikov odkupila. Rekli smo: prve oblike sodelovanja med zadrugo in kmetovalci so tu. Začeto delo bo treba nadaljevati in prebiti led starokopitne miselnosti tistih zadružnikov, ki še niso ali ne morejo dojeti koristi, ki jim jo nudi kooperacija med njimi in zadrugo. -žem. industrijskih obratov, vedno slabša, je postala ta voda za uporabo na Rudniku v industrijske namene neuporabna. Zato dobivajo sedaj na ■Rudniku pitno vodo. Zaradi tega bodo delno prikrajšani ostali potrošniki vode, vendar tu ni bilo druge rešitve. Ko bo dograjen vodovod Rakitnica— Slovenska vas — Kočevje, bo problem vode v Kočevju in okolici rešen. To pa je spet odvisno od sredstev, ki jih bo dala republika. Na odseku Slovenska vas—Kočevje je slab, kamnit teren, kar gradnjo seveda podražuje. Kdaj bo vodovod dograjen, pa se ne ve. Trata bo najbrž še letos do meseca avgusta dobila vodovodne napeljave. Letos je tudi v načrtu pov ezava rezervoarja v Slovenski vasi z rezervoarjem v Kočevju. Dokler pa nov vodovod ne ho začel služiti svojemu namenu, bodo morali potrošniki vode, predvsem v sušnih dneh, paziti na porabo vode. Tu moramo omeniti zalivanje vrtov, prekomerno pranje, pranje avtomobilov, tu so izvzeti rešilni avtomobili, nepotrebno polivanje vode itd. <5e bodo potrošnik; vode d sciplini-rani, tudi problem vede ne bo tako pereč. km. PRVA OBLETNICA »GALANTERIJE« Lesno-predelovalno podjetje »Galanterija« bo 25. maja imelo obletnico, odkar so bili prostori »Galanterije« iizročeni svojemu namenu. V tem času je podjetje lepo napredovalo. Danes zaposluje 82 ljudi, ki delajo v dveh izmenah, »Galanterija« je znana po svojih solidnih izdelkih — lesni galanteriji, ki jih izvažajo čez veliko »lužo« v Ameriko. Zelo veliko povpraševanje je po strugarskih izdelkih. Za proizvodnjo teh izdelkov imajo že za leto dni v naprej sklenjeno pogodbo. V jeseni nameravajo urediti sušilnico za les, ki je ozko grlo proizvodnje. Sušilnica bo imela dve komori in bo za podjetje zelo velikega pomena. »Galanteriji« želimo, da bi tudi v naprej uspešno napredovala, kar bo v .korist kolektivu in skupnosti. peter Sobar: Po Kočevski pred dvajsetimi leti (Nadaljevanje) Ko sva se zvečer s šoferjem vozila iz Kočevja proti Ribnici, sva v Ložinah videla Kočevarje, ki so vež-ball v vojaških formacijah Kultur-bunda. Okrajno načelstvo v Kočevju je bito gluho za te nočne vežbe Koče: ar jev, preganjalo pa je delavce, ki so bili na sumu, da so komunisti. Stara jugoslovanska žandanmeri-ja je bila kot bik v areni, ki ga razdražijo pikadorji z rdečo barvo krp ali rut. Tako je podivjala žandarme-rlja, če je kje odkrila kaj rdeče napisanega ali opremljenega, seveda po navodilih vladajočih oblastnikov. Čez nekaj dni sva s šoferjem pripeljala opeko lekarnarju v Kočevje, šofer ml je dejal, naj stopim v lekarno in vprašam, kje naj razloživa opeko. Naletel aem spet na nadutega Kočevarja. Povedal sem, da smo pripeljali opeko in vprašal, kam naj jo razložimo. Lekarnar pa ml ni dal nobenega odgov ora. Kot da me ni, Je vršil svoje delo mirno dalje. »Prekleti hitlerjanec!« sem mu glasno vrgel v obraz in odšel Iz lekarne k šoferju na cesto. Dejal sem mu, da ti Kočevarji sploh niso vredni, da hi jim pripeljal opeko in da jo odpeljeva kar nazaj. »Ne jezi se,« mi je dejal šofer. »Saj bo prišel čas, ko se bo tudi to uredilo.« čez nekaj časa je prišla neka žen' alta, ki nama je povedala, kje naj zloživa opeko. Tako sva vozila vseh štirinajst dni po Kočevski, dokler ni stalni pomočnik šoferja ozdravel im sem odšel spet na svoje delovno mesto. Ves ta čas sva doživljala isto kot prvič na Smuki, v Starem logu, Kleču, Mali Gori, Livoldu, željnah, Možlju, Knežji lipi, Nemški toki. Povsod, kamor sva pripeljala, so Kočevarji lenarili in popivali. V nemških gostilnah se nisva ustavljala več. Iz gozdov so Kočevarji prodajali ato ječi les in prejemali iz Nemčije preko Kulturbunda denarno podporo, da je nemški tisk lahko pisal o nemški manjšini v Jugosla- viji, kako trpi m v kakšnih težkih pogojih živi. Nadutost kočevskih Nemcev je bila brez primera. Stalno so jih obiskovali z avtobusi peto-'kolonaši, oblečeni v turiste. Nemcem je vladajoči režim nudil vso podporo in zaščito. Borba Slovencev na Kočevski je bila zato res trda in težita. V jeseni leta 1938 smo bili pred volitvami} v skupščino. Predvolilna borba je bila ,povsod zelo ostra. Sto je za to, da se zruši režim Stojadi-noviča, ki se je povezal s fašizmom. Pr.i nas v Kočevju pa je bila politika župnika Škulja iz Dolenje vasi. Zato so se vodile ostre borbe s pristaši vladne stranke JRZ. KPJ je v našem okraju uspela s svojimi kandidati, da so kandidirali na listi združene opozicije. Zato je bila borba v sami združeni opoziciji, kdo naj kandidira. Ta volilni boj sem spoznal v Kočevju, ko sem prišel prvič skupaj z Jožetom Seškom. Po sindikalni liniji sem bil iz Ljubljane obveščen, naj se udeležim predvolilnega sestanka v hotelu »Trst« v Kočevju tega in tega dne. Obvestilo je sporočalo, da je ta se- stanek v interesu vsega delavskega razreda in vseh naprednih ljudi našega okraja. Zato sem prišel navedenega dne s prvim vlakom v Kočevje. Bito je v nedeljo; v hotelu »Trst« je bito samo nekaj gostov. Natakarica ni o sestanku vedela ničesar. V mestu sem dobil znanega tovariša-rudarja, a tudi on ni ničesar vedel o kakem sestanku. Pokazal sem mu vabilo, on pa mi je dejal: »Pojdi z menoj, poiskala bova Seška. Njemu bo stvar gotovo poznana.« šla sva do današnje gostilne Rog, a Šeška tam nisva dobila. Vračala sva se nazaj v mesto. Po mestu je šel proti nama človek, star okrog trideset let, oblečen v zimsko suknjo in z očali na obrazu. »Glej ga Seška!« je dejal tovariš, jaz ga do tedaj nisem poznal. »Sedaj se bomo pa lahko pogovorili.« Ko smo se srečali, me je tovariš predstavil Šešku ter mu povedal, zakaj sem prišel v Kočevje. Šeško nama je dejal: »Da, danes hi moral .biti sestanek, pa nismo dobili iz Ljubljane nobenega obvestila. Prišel je tudi delegat iz Ljubljane, ki pravi, da je bilo obvestilo poslano na sindikat. Ne vem, če je Hegler dobil kakšno obvestilo, z njim še nisem govoril. Počakajta malo tu na trgu, jaz moram še nekaj urediti, potem pa bomo šli na Rudnik. Tudi delegat ,iz Ljubljane čaka tu doli na trgu.« Šeško je odšel,, midva pa sva šla po trgu do vhoda v grad in se spet vrnila nazaj proti mostu. Delegata iz Ljubljane nisva poznala. Na cesti smo se, potem ko je prišel Šeško, kmalu dobili vsi skupaj. Delegat iz Ljubljane je bil Stanko. Odšli smo po stezi na Trdnjavo v dvorano Vzajemnosti, v kateri smo dobili žene, ki so pripravljale oder za popoldansko prireditev. Šeško je zvedel, da dela Jože Hegler v jami in nismo mogli priti z njim skupaj. Zato smo se po razgovoru z ženami vrnili nazaj v mesto, ker je bito že zelo pozno. Ves ta čas sta vodila Šeško In Stanko ostro debato o vprašanju volitev. Stanko je zastopal stališče, naj se osvoji v kočevskem okraju kandidatura JNS, ker je po spora- zumu s to stranko v drugih okrajih sprejet naš kandidat na listo za volitve. Šeško je temu ostro nasprotoval. Govoril je z njemu lastnim navdušujočim prepričanjem, da je to nepravilno, kajti nujno je, da gremo na volitve z listo našega kandidata. JNS se je prav tako kompromitirala pr} ljudeh kot JRZ iz časov, ko je bila od leta 1932 do 1935 na oblasti. Od te stranke ne moremo ničesar pričakovati, kakor tudi ne od JRZ, zato je bolje, da se z njo ne vežemo za volitve. »Prepričan sem, da rudarji ne bodo sprejeli kandidata JNS, pač pa bodo predlagali našega kandidata,« je dejal Šeško. Iz vsega tega sem spoznal, da dela Stanko za sporazum z JNS pod njenim vodstvom, Šeško .pa je bil odločno za samostojno kandidaturo KPJ (seveda ilegalno) m delavskega razreda, kateremu naj se prl-klučijo vse napredne »ile v okraju. Na zmago pri volitvah nismo mogli računati, ker smo vedeli, da bodo o volilni1 zmagi odločali kočevski Nemci. (Konec prihodnjič) Stran 3 SODRAŽICA PRAZNUJE Kakrr vsako loto bodo tudi letos slavili 25. maja v občini Sodražica, občinski praznik v spomin na 25. maj leta 1942, ko je bil množični odhod fantov in mož v partizane. Program proslav: V soboto, 24. maja, na večer pred praznikom, bodo mladinci, skupno z mladinci preelvojaške vzgoje, kurili kresove in pripravili bengalični ogenj. V domu Partizana bo akademija, kjer bosta s delovali šele, jn DPD »Svoboda«. Pred pričetkom akademije bo slavnostni govor, ki ga bo imel predsednik ObLO Danilo Samsa. Po akademiji bo filmska predstava. V nedeljo, 25. maja, bo v počastitev praznika slavnostna seja ObLO Sodražica. Na sejo bodo vabljeni tudi odborniki in predstavniki množičnih organizacij. Po seji ho pred spomenikom padlih borcev na pokopališču v Sodražici žalna komemoracija: Ob 10. uri bo na trgu zbirališče in odbori na pokopališče. Oa-s'lskr, godba Sodražica bo igrala žalostinke, nato bo položitev vencev ObLO in Zveze borcev. Potem bo nagovor predsednika krajevne organizacije ZB NOV Sodražica, mladinci predvojaške vzg-jo pa bodo izstrelili častno salvo. Sledile bodo recitacije, moški pevski zbor iz Sodražice pa bo zapel dve žalostinki. Z žalo-stinko, ki jo bo igrala gasilska godba, bo žalna slovesnost na pokopališču zaključena. Tega dne bo Prostovoljno gasilsko društvo Sodražica priredilo vaje. 25. maja popoldne ob 15. uri bo v domu Partizana gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane s komedijo »Babilonski stolp«. V okviru proslav občinskega praznika bo v nedeljo, 1. junija, meddruštveno tekmovanje najboljših strelcev centrov predvojaške vzgoje Sodražica in Loški potok in članov Društva rezervnih oficir’ev. Tekmovanje organizira Strelska družina Sodražica. 25. maj-, bo po končanem uradnem delu proslave ljudsko rajanje. Na proslavo praznika v Sodražici sto vabljeni prav vsi, ki sto v času narodnoosvobodilne vojne trpeli In se borili za svobodo domovine. 25. maj - občinski praznik Sodražice ★ K prazniku občine čestitajo in pošiljajo delovne pozdrave vsem občanom in delovnim kolektivom Občinski ljudski odbor Sodražica Občinski odbor SZDL Občinski komife ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Strelska družina, UROJ, PAZ TVD Partizan, RK, ZVVI Združenje obrtnikov vseh strok Zdravstveni dom Sodražica , .Galanterija* ,,Stolarna" „Žične pletenine" MKomunala" „Suha roba" Kmetijska zadruga Sodražica Trgovina z mešanim blagom Frizerski salon, Moško krojaštvo Gostišče „Majolka" Gostišče „Pri Kaprolu" Naš obveščevalec Pestra nedelja kočevskega partizana „ KOLEDAR v*ota, 24. maja — Cvetka 25. maja — Rojstni dan p Maršala Tita. Ti„ne,de'5ek, 26. maja — Dragica 27. maja — Janez SE*- 28. maja - Gojko PetekNn29- maja ~~ Maida ’ 3°. maja — Milica SPOMINSKI DNEVI • maja 1944. leta je bil začetek • sovražne ofenzive proti narod-oosvobodilni vojski in partizanskim odredom Jugoslavije. GIBANJE PREBIVALSTVA RIBNICA j, Poročili so se: Ložar Alojz, čev-22 u1 PGmočnik jz Ribnice 43, star močnica Kflvec Ana, frizerska po-Voroš t Ribnlce 59’ stara 22 let; 194 st- a?ez' delavec iz Ribnice Javka , let in Bačič Pavla, de-Tf Ribnice 194, stara 29 let. Žlebiča tcf°\ mgler Jože- kmet iz nisiaun 9; star 64 let, Peterlin Stalo let 'J^enka žlebiča 10, stara Preuž tko Fk roj' Peterlin Terezija, 77 ?f/tkfriCa iz ŽIeMea 20, stara ko , ®lIc Franc, kmet iz Slatni-t J' Star 79 let. Klavs roj. Kres-e Marija, gospodinja iz Gorenje rasi 11, stara 79 let in Stupica roj. Henigman Marija, osebna upokojenka iz Ribnice 232, stara 71 let. SODRAŽICA Poročila sta se: Belaj Jože, kmet iz Žimaric 72, star 22 let in KosoTrančiŠka' delavka iz žimaric 80 let, stara 20 let. Rodila je Debeljak Frančiška, gospodinja iz Kračalov-Gora 7 _ dečka Janeza. Umrl je Lovšin Franc, kmet iz ^apotoka 33, star 82 let. VELIKE LAŠČE ^ Ljubljani so se poročili: Zad-],C Božidar, tehnični risar iz Veji1, Lašč 55, star 24 let in Istenič 5^Ja, učiteljica iz Velikih Lašč • stara 21 let, Debeljak Janez, “solvent filozofije iz Gornjih Re-1 1, star 26 let in Vilar Tanja, “solvent filozofije iz Ljubljane, stara 25 let. srv^°dila je Polzelnik Marija, gorijo Ulake 1 — deklico Ma- Ra&mrla sta: ZaIar Jože> kmet iz 6, star 64 let in Tomažin Uja, kmetovalec iz Rašice 5, w 87 let. LOŠKI POTOK krnP°tr0fiila ®ta 861 Košmrlj Janez, in CValec Retlj 88, star 25 let Retii ~artič Zofka, kmetovalka iz IJ <1, stara 24 let. Rodili sta: Bartol Pavla, gospodinja iz Hriba 56 — deklico Nado in Levstik Gizela, gospodinja iz Travnika 100 — deklico Angelo. Umrla je Knavs roj. Car Ana, kmetovalka iz Hriba 56 stara 94 let. KOSTEL Rodila je Obranovlč Marija, gospodinja iz Tišenpolja 1 — dečka Ivana. KOČEVJE Poročila sta se: Martinčič Franc, delavec iz Novih Ložin 5, star 35 let in čeme Marija, delavka iz Novih ložin 7, stara 20 let. Rodile so: švajg.1 Cvetka, gospodinja iz Rudnika 28 — dečka Jožeta, House Neža, nameščenka iz Kočevja, Reška c. 10 — deklico Marijano in Kolman Angela, delavka iz Mlake 5 — deklico Jožico. Umrla je Kolman Jožica, otrok iz Mlake 5, star 1 dan. DOLENJA VAS Rodili sta: žagar Julijana, gospodinja iz Rakitnice 63 — dečka Branka in Trdan Anica, gospodinja iz Dolenje vasi 22 — dečka Franca. Umrl je Merhar Franc kmetovalec iz Prigorice 22, star 77 let. DOBREPOLJE Umrli so: Hrovat Terezija, soc. podpiranka iz Doma počitka Ponikve, stara 59 let, Babič roj. Germ Ivana, kmetovalka iz Zagorice 29, stara 74 let in Petrič roj. Boštjančič Angela, gospodinja iz Kočevja 9, stara 59 let. O B 3 A V E KINO JADRAN, Kočevje: od 23. do 25. maja italij. barvni film »Simfonija ljubezni«, 28. in 29. maja amer. film »Plamen ljubezni«, od 30. maja do 1. junija ameriški barvni film »Rob Roj«. SVOBODA, Rudnik: 24. in 25. maja črnogorski film »Lažni car«, 21. maja In 1. junija ruski film »Poletni mraz«. DOBREPOLJE: 24. itn 25. maja ameriški film »Abot in Costello v tujski legiji«, 28 .in 29. maja amer. film »Tarzan brani džunglo«, 31. maja in 1. junija amer. barvni film »Meč in roža«. PONIKVE, Dom počitka: 30. maja amer. film »Strah«. RIBNICA: 24. In 25. maja nemški film »Stotnik in njegov junak«, 31. maja in 1. junija franc, film »Vrag v telesu«. VEIJKE LAŠČE: 24. in 25. maja amer. barvni film »Pogumen kot Lasie«, 31. maja in 1. junija francoski film »Krenkbij«. LOŠKI POTOK: 24. in 25. maja jugoslovanski film »Osumljen«. PREDGRAD: 24. In 25. maja mehiški film »Mehika v pesmi«, 31. maja in 1. junija ameriški film »Kadar žene ljubijo«. KOČEVSKA REKA: 24. in 25. maja madžarski film »Budimpeštan-ska pomlad«, 31. V. in 1. junija amer. film »Balada o črnem zlatu«. SODRAŽICA: 24. in 25. maja ameriški film »Beg iz Guajane«, 31. maja In 1. junija ameriški film »Rdeča reka«. PREKLIC Podpisani Stanko Strle, šofer iz Kočevske Reke, preklicujem žaljivke, ki sem jih govoril 26. decem- RAZPIS Komisija za delovna razmerja pn »Elektro« Kočevje razpisuje mesto INKASANTA StarJt^880 *°kovlne maloodjema v okolišu Kočevje, °wa cerkev—Salka vas—Cvišlarji. 8 razredov osnovne šole ali štiri razrede rim- Do wiJ*° možno6ti z deJno prakso v finančni stroki. Plača P° tarifnem pravilniku. bra lani v Ribnici proti Antonu Kozini, elektromonterju iz Ribnice 17 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Stanko Strle OBVESTILO Gostinsko podjetje »Hotel PUGLED« v Kočevju obvešča cenjene goste, znega t enisa v po- društev in klubov Slovenije. Tega hov prvi nastop. Starejši pa izgle-stavi Turk, Kapš in Obranovič so turnirja so se udeležili tudi pripad- da, so šli na tekmovanje premalo premagali vse nasprotnike s 5:0 in nlkj TVD Partizan Kočevje, ki so pripravljeni, pa vendar so bili mla-so tako postali prvaki v Okrajni svoje društvo prav častno zastopali, dim velika moralna opora. V nedeljo, 25. t. m., bo podoben Č • turnir z udeležbo gostov iz Ljublja- “ " n ne v Kočevju, kamor že danes vabi- mo mladino in ostalo občinstvo. Prireditev bo v okviru programa Dneva mladosti. Izvolili so nov odbor, katerega predsednik je Ferdo Paradiž, tajnik je Kalabota, blagajnik Lunder, tehnični vodja pa Lisac. Novemu odboru želimo veliko RIBNIŠKI nogometaši ZAPUSTILI IGRIŠČE Nogometno moštvo TVD Partizan Ribnica je v Ljubljani minulo NOVI ODBOR Občnega zbora šahovskega društva Kočevje, ki je bil pred dnevi, so se udeležili skoro vsi člani društva. Na zboru so razpravljali o dosedanjem delu društva in ugoto- uspehov pri delu! vili, da je treba posvedfi več pozornosti mladini, med katero je ne- BRZOTURNIR ----------- j- - —ju,„1JCUU IUIUU1U kaj zelo nadarjenih in močnih ša- V počastitev 1. mala ie šahovsko aedeU° ^ral° z enajsterico »Krima« histov. društvo Kočevje organiziralo ša- B 12 LjublJane. V drugem polčasu Med drugimi sklepi je bil tudi ta, hovski brzotumtr, katerega se ie 80 pri staniu 3:0 241 »Krim« na zada bo vsak mesec odigran šahovski udeležilo 15 igralcev V močni htevo modtvenega kapetana tovari-brzoturnir in da čtmprej organlzi- konkurenci je zasedel nrvo mesto ša Karpova zapustili igrišče z izgo. rajo turnir za prvenstvo Kočevja. Matija Lisac ki ie dosegel 10 točk voroim- da Igralci »Krima« ostro in šafar m Lapuh sta dosegla 9 in pol in ^ se # # g • točke, Lunder 9 točk itd ‘ poškodb. Ker intervencija sodnika UMwZMX ni usPela- ja igro predčasno zaklju- ZA PRVENSTVO KOČEVJA ČU' K^e ie krlvda’ nam je težiko pre-šenost z enim samim stavkom: 12. maja se je začel šahovski tur- pa,s? 118111 vPraSa- »Kaj pa, če bj bil otrok neumen nir za prvenstvo Kočevja. Turnirja ^ smlsel trošiti kot vi in lep kot jaz?« se udeležuje 16 igralcev od k ite- tekmoyanje v dolenjski li- xxx rlh so trije H. kat^gomiM triie m Si? Kje so tu pristojni ljudje, kate- Ko so živo razpravljali o tem, da kategomikr trije IV. kategomiki X* pokopljejo v Indiji z mrtvim sopro- j? sedem brez kategorije. Igralni ne pa edinstvena ......1 vodi Filjp Janež s 4 ™ !?^.tLnavzdo1',br” ^jenjake- »Ali ni to strašno?« »Seveda,« je pritrdil pisatelj, »ubogi mož.« xxx Nadebudni pisatelj je napisal prvo dramo. Po vsej sili bi rad dose- petek v četrtem kolu vodi Filin'*4 00 zgora;l navzdo1-,bree »vljenjske-točkami pred ta “Shorn “^eta na s 3,5 točke itd. deželi. Po razpletu v zadnjem ča«. so v dolenjski ligi slabi izgtedi Za zeleno mizo »višjih« se ne dobi množičnosti niti kakovosti, edino koristi posameznih skupin, kar je pač da- M*. C2P „,k, dramo jn naslednje pismo: Cetinski — Uredništvo in uprava »Prepričan sem, da moje drame v Kočevju, Ljubljanska cestama še pogledali ne boste. Stavim deset telefon 3-89. Naročnina je 400 din funtov, da je ne boste prebral;.« polletna 200 din in je plačljiva v od^awf^L^ mladenU! naPr3J- 28 inozemstvo je 800 din. Se^roko^l^av^a0 Te to Llrožnka" za^'T ™ ček za deset funtov in sporočilo: plačana v aotovinl ^Rnkn ?*tnina maia. rb istem času pa ima »Stavo ste dobta. Shaw^ P vra&uno °k°piS0V Re ^Sovina »Potroft- vračamo, nik«, Reška cesta, Kočevje. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 24. maja, od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure trgovina »Oskrba«, t Iz naših krajev NAM PIŠEJO Profesorji in učitelji v Laščah TEKMOVANJE V SMREKOVCU Preteklo nedeljo so prišli v Velike Lašče na poučno ekskurzijo člani Društva učiteljev in profesor, jev strokovnih šol; bilo jih je 200. Obiskali so Planino (Malograjsko jamo), Rakovo dolino, Cerknico, Cerkniško jezero, Bloke in Sodražico. V Velikih Laščah so Imeli , , . . . . , „ , 17. in 18. maja je bilo v Smre- jem številu udeležujejo takih izle- kdvcu pri Sodražici tekmovanje lov-tov. Za strokovno razlago skrbi Skih psov. Prvi dan so tekmovali vodstvo ekskurzije. Letos je paver- pgj terjeni, Najprej je bilo telesno jena ta naloga: Pavlu Kunaverju ocenjevanje psov, potem pa je bilo za Kras, Pavlu Urankarju za Cerk- tekmovanje na živega jaizbeca, ki nico in Turjak, Vilojki Seršič pa za je bil v umetnem rovu. Lovski psi Velike Lašče in Raščico. KONCERT V ŠALKI VASI V počastitev Dneva mladosti priredi DPD »Svoboda« Rudnik 24. maja ob 16. urn za mladino, ob 20. uri pa za ostale v Domu v šaliti vasi Koncert zabavne glasbe Orkester je naštudiral izviren zabavni program. Nastopata tudi tekmovalni skupini »Pokaži, kaj znaš«. VAŠKI ODBOR V RETJAH Pred dnevi je bil v Retjah v Loškem potoku Zbor vaščanov. Pogo- Srečarve z odlikovanci dela Poročali smo že, da je bilo z odlokom Predsednika republike za 1. maj v občini Kočevje odlikovanih več delavcev. V tej rubriki bomo v sliki in besedi vse odlikovance predstavili. terjeri so se razen dveh pri lovu ze- vorili so se o tem in onem. 'izvolili V Velikih Laščah je svoje kole- lo dobro izkazali. Drugii dan so tek-daljši odmor. Od tu so odpotovali ge pozdravil tovariš Prijatelj v movali psi jamarji, ki so tudi dose- s sedmimi avtobusi proti Rašici, imenu učiteljstva jn KUD. V spo- gli lep uspeh v sledoglasnosti. Tek- __ _________ Turjaku in Ljubljani min so udeleženci prejeli razgled- movanje je organizirala lovska dru- tekala. V vaški odbor ,in v "režijski Namen teh ekskurzij, ki so one nice Velikih Lašč in Rašč;ce. žlina Sodražioa sporazumno z Re- odbor za gradnjo vodovoda so bili k.«m ™ .n gcp, mortllrl ;n Irraimr vmnnih ifZ NOB. ^ .* •* ** meniki jn krajev, znanih iz ^ njaJ1 uk troiice' Trubar to. danj društva se vsako leto v več- 13Mele- ženec je svojim kolegom povedal, da je na tem mestu Levstikova so nov vaški odbor. Izvolili so tudi režijski odbor, ki bo skrbel, da bo gradnja vodovoda v Retjah lepo po- darsko razgledani ljudje. GOSTJE IZ CELJA V LOŠKEM POTOKU Predavanje o napadu na Drvar brigada leta 1943 proslavljala 112. Prejšnji torek je bilo v k:noth o- v Jugoslaviji izgubljene in da Pred kratkim so imeli v Loškem obletnico Levstikovega rojstva in ran j v sklopu proslav Dneva mlado- more ničesar napraviti proti zdravi potoku goste člane Zveze borcev je sam prisostvoval tej proslavi. V s ti in rojstnega dneva maršala Tita sili osvobodilnega upora. „ ™a~ <'^LSU so nad Laščami bme- predavanje o napadu na Drvar. Pre- Po predavanju so predvajal; film «- - la sovraga letala, ki so letela proti daval je /tovariš žegarac. Najprej ° življenju maršala Tita. " mestu ln ga bombardi- nam je v skopih obrisih podal pre- gled boja proti okupatorju, nato pa s ss? rssssf sss skušali zatreti z vrsto ofenziv, toda partizanska vojska je iz vsake iz- menitosti Loškega potoka ter spomenik padlim talcem v Sodolu. Novemu Vodstvo Krajevnega odbora ZB na rala. Hribu je seznanilo goste o poteku Antona Lisca smo srečal; s kladivom v roki v delavnici podjetja »Kleparstvo« Kočevje. Simpatični in pridni Anton nam je zaupal, da se je rodil 6. oktobra 1930. leta v Karlovcu na Hrvatskem. Bila ježe vojna, 1941. leta, ko se je njegova družina preselila iz Karlovca v Kuželj. Kleparske obrti se je šel učiti 1946. leta in je stalno v službi v »Kleparstvu« Kočevje. Anton Lisac je kvalificiran klepar z urno postavko 59 din. Plačan je na uro, kadar pa pride posebno delo, dela pa na akord. Kolektiv, v katerem živi in dela Anton, šteje okrog 30 ljudi in so vsi, razen ene* ga delavca in vajencev, kvalificirani delavci. Pripovedoval nam je, da izdelujejo v »Kleparski« brzoparilnike, frizerski pribor m drugo. Svoje proizvode prodajajo v Ljubljano in drugam. Solidni izdelki najdejo vedno tudi kupca, zato imajo njihovi izdelki v očeh kupca veljavo in ceno. Ker je bil Anton že prej dve leti član upravnega odbora podjetja, pa tudi letos je bil izvoljen v ta organ delavskega upravljanja, smo ga naprosili, da nam pove nekaj o delavskem samoupravljanju v podjetju. Iz njegovega odgovora smo razbrali, da delavsko samoupravljanje v »Kleparski« še ni našlo tiste vsebine dela ln se uveljavilo tako, kot to pritiče temu organu. akcijah v teh krajih vanju izdajalcev, člani ZB iz Celja so potem nadaljevali pot proti Ložu. TO IN ONO čall in potem odpeljali dalje. J. P. UKINJENA PRISILNA UPRAVA Nastop predgradske mladine , Podjetje »Promet« v Kočevju je s a nepremagana in močnejša, bilo do nedavna pod prisilno upravo. Končno je sovražnik spoznal, da, če Novo vodstvo v podjetju je spra- hoče zatreti upor, mora uničit; Vr- vilo poslovanje na zeleno vejo, za- hovni štab. Za rojstni dan maršala to je ObLO sprejel sklep, da se pri- Pred nabito polno dvorano je mla- del) nastop mladih. Tudi mladina Tita 1944 je okupator pripravil de- silna uprava ukine. Za direktorja dima iz Predgrada pred kratkim po- sama želi nadaljevati z delom n& santski napad na Drvar, kjer se je podjetja »Promet« je bil imenovan kazala plod svojega dela. Igrali so odru, kar je vredno vse pohvale. takrat mudil Tito s sodelavci Toda dosedanji prisilni upravitelj No- Nušičevo komedijo »Dr«, ki je bila Mladinska igralska skupina v wjub ^ voiiški in teh vak. ■T5 ks",«™,. «»sgrwr ». r« j- —■ * pokazala, da je sposobna nastopiti ljudem pokažejo uspeh svojega dela. no spoznal, da so njegove pozicije pred javnostjo. V začetku igralci niso kazali pravega zanimanja, toda čim bolj se je bližal dan nastopa, večja je bila resnost Igralcev. Zadnje dni pred uprizoritvijo so bile vaje bolj pogoste, tako da so se Igralci do nastopa dobro vživeli v svoje vloge. Ljudje so po končani igralski predstavi zadovoljno zapuščali dvorano z željo, da bi spet kmalu VI- NIL Razvitje strelskega prapora v Kočevju ŠTALCERSKI PIONIRJI Tudi učenci osnovne šole štalcer-ji radi prebiramo »Novice«. Posebno radi prebiramo vrstice, ki jih pi- V okviru proslave Praznika mladosti bo v nedeljo, 25. maja, Občinski strelski odbor Kočevje razvil svoj prapor, ki bo prvi na območju bivšega okraja Kočevje. Razvitje prapora bo izvršeno na svečan način na letnem strelišču Strelske družine Kočevje-mesto, ob cesti, ki pelje proti Dolgi vasi. Ob tej priložnosti pozivamo vse strelce in ostalo prebivalstvo, ka- leg strelišča, da kakšne nesreče. NAPOVED VREMENA Vremenska napoved nam obeta okrog 28. maja dež iti hladnejše vreme. Druge dneve bo pretežno lepo vreme. Stoletni koledar pa takole napoveduje: 24. vetrovno, 25. ne bi prišlo do jasno, 26. jasno, 27. oblačno, 28. dež, 29. nestanovitno, 30. dež. Avtomobil v vprežni voz V bližini Ribnice se je 19. maja ob 15. uri popoldne pripetila kaj čudna prometna nesreča. V tem času je pripeljal iz Kočevja osebni avtomobil, last KGP Kočevje, kate- zaletel v vprežni voz. Na vozu znaša škoda okrog 50.000 d;n. Nesre" čo je povzročil voznik voza. PROMETNA NEZGODA povemo dogodek Iz našega življenja Po razvitju prapora bo propa- Ko je avtomobil prešel Hrovačo, Kočevja je vozil’ motorno kolo so-v SoH. gandno streljanje z vojaško puško mu je v bližini Ribnice prišel na- vozač pa je bil Stanko Hribar Nekega dne nam je tovariš uči- na 300 metrov daljine; pravico spreti voznik z vprežnim vozil:m, električar. Pred mostom v Dolgi telj v šoli dejal, naj prinesemo 10. streljanja s petimi streli bo imel Ivan Prelesnik iz Hrovače. Voznik vasl ,-e g Hribar padel z motor-maja v šolo 10 din. Povedal nam je, vsak član ali nečlan, star nad osem- je nekaj časa vozil pravilno po des- nGa.„ kni„q.. V,v/nz 'pi„«n„r __ da bo to vstopnina za.kino, ki bo v najst let. ni strani ceste, potem pa je nenado- J* t“ ™a j“esio na našem razredu 10. maja. Težko smo ma, kljub temu da je videl, da se st ’ ln 1e iLjel Motorno kolo ra pričakovali ta dan in bili zelo ne- Istočasno opozarjamo vse prebl- bliža avtomobil, prečkal cesto na je viek;0 §e okrog 10 m po ob določeni ur; tovarišev valstvo Kočevja in Dolge vasi, da st-ansko pot proti Hrovači in ni dal ce3tj_ So vozač je bil brez večjih iz Ljubljane še ni bilo. Vendar so ae v nedeljo dopoldne ob času stre- Pri tGm nobenega znaka. To je ime- poškodb, Edi Plešnar pa je težko Ijanja ne bi sprehajali v gozdu po- lo za posledico, da se je avtomobil poškodovan; ima nalomljeno lobanjo in zlomljeno ključnico. V glo- DRAGA Kmetijska zadruga Draga bo na svojem posestvu zgradila hlev za govejo živino. To ji bo omogočilo lastno vzrejo pitane živine. OCENSKA VOŽNJA V LJUBLJANI II. terensko-ocenske vožnje za prvenstvo LR Slovenije v Ljubljani — 18. maja 1958. Vožnje sta se udeležila člana AMD Kočevje Polde Sterle in Alojz Drofenik. Sterle je zasedel \ generalnem plasmaju avtomobilov 2. mesto, Drofenik pa 5. mesto. UMRLI SOŠOLKI STANKI! Ob Tvojem grobu smo se še enkrat zbrali skupaj Tvoji sošolci in sošolke, da se poslednjič poslovimo od Tebe. Kako težko nam je vsem pri srcu, se z besedo ne da povedati. Še vedno ne moremo verjeti, da si nas za vedno zapustila. Kruta usoda, ki Te je tako kmalu iztrgala ,iz naše srede, nas je ločila za vedno. Ob Tvojem grobu, ki Ti je prezgodaj postal domek, se lahko še enkrat poslovimo od Telbe, potem pa nam bodo ostali le še 'spomini nate, ki sl nam bila dobra sošolka. Spomin.) na Tebe bodo lepi, kot so bili lepi trenutki, ki smo jih preživeli skupaj ob resnem delu in igri. Draga Stanka! Naj Ti bo lahka zemljica, v kateri počivaš! Tvoji sošolci in sošolske osnovne šole Suš je. Anton Lisac •M; delavci v podjetju smo enotnega, mišljenja, da je delavsko samoupravljanje edina oblika in jamstvo za uspešno delo v podjetju-Delavci smo za to, ua bi delavsko samoupravljanje prišlo čimbolj do izraza, če pa se to dosedaj še ni zgodilo, ni krivda na nas delavcih,« nam je o tem pripovedoval tovariš Lisac. Res je, da v manjših podjetjih, kjer volijo samo upravni odbor, delavsko samoupravljanje v pravem pomenu besede le počasi prihaja do veljave. V takih podjetjih b: moral imeti upravni odbor vso pomoč pri članih kolektiva in sindikalni podružnici. V delavskem samoupravljanju je bil v zadnjih letih storjen že tolikšen korak naprej, da se mora to odražati tudi v manjših podjetjih. Poslovili smo sc. Tovariš L:’ra c je spet prijel za orodje in verjetno med delam premišljeval to, kar nam je povedal. Za zaključek pa Se samo tole: še si želimo takih srečanj z našimi delovnimi ljudmi, ker povedo svoj1? in'sli odkrito, tako kako7* sami čutijo in — pravilno. Or-Mc. tovariši z malo zamude le prišli. Hitro smo prijeli aparate in jih odnesli v zatemnjeni razred. Predstava se je takoj začela. Videli smo pet kratkih filmov, ki so nam bili zelo všeč. Najlepša sta bila: Zeleni Jurij in Dva dečka, Iz teh dveh filmov smo se naučili mnogo novega. Lepi pa so /bili tudi drugi filmi in smo jih bili zelo veseli. Po končani predstav) smo se tovarišem iz Ljubljane lepo zahvalili za obisk in si želimo, da bi nas še večkrat obiskali. Zahvaljujemo se tudi upravi Drž. posestva »Snežnik« v Kočevski Reki, katera nam večkrat omogoči, da gledamo razne mladinske filme. Ker imamo do Kočevske Reke uro hoda, bi redkokdaj lahko šli v kino. Tako pa nam da uprava posestva voz brezplačno in priredi tudi posebne predstave za pionirje, katere zelo radi obiskujemo. Učenci osnovni' šolo ŠtaJcerji. N S sprevodom po mestu so kočevski pionirji praznovali Zelenega Jurija boki nezavesti je bil takoj prepeljan v bolnišnico. Prometni organi pravijo, da sta bila oba močno vinjena in neprespana. -in NESREČA MOPEDISTA V RIBNICI 18. maja v popoldanskih urah se je na trgu v Ribnici mopedistu Francu Janežu pripetila prometna nesreča. Ko se je Janež pripeljal s precejšnjo brzino do ovinka ceste, je zapeljal na pločnik, od tu pa se je zaletel z glavo v kamnit okvir vhodnih vrat stavbe št. 59. Dobil je lažje telesne poškodbe, vendar kljub temu nevarne, da je bila potrebna zdravniška pomoč v ljubljanski bolnišnici. Vzrok nesreče je bila prehitra vožnja, škoda na mopedu znaša okrog 15.000 din. Sestri Anuški v spomin! Dne 26. aprila nismo mogli verjeti kruti novici, da se sestra Anu-ška ne bo več vrnila med nas. Spraševali smo se, ali je to sploh mogoče, a žal je bila resnica. Kakor je bila skromna v življenju, tako tiho in skromno se je poslovila od nas. Sestra Anuška Šinkovec se je rodila 25. 2. 1930 v Ljubljani. Šolo za medicinske sestre je dovršila leta 1949 v Mariboru, takoj naslednje leto je nastopila službo v Kočevju in sicer kot upravnica otroških jasli. Kasneje je delala 2 leti v Novih Selih v zdravstveni postaji. Od leta 1952 pa do svoje smrti je neprekinjeno delala v Kočevju in to predvsem v otroških ustanovah, že pred leti ji je na videz nedolžna angina Ohranili jo bomo svetlem spominu! Dr. Vizjak Marko JOSIP JURČIČ JANKO KERSNIK priredil EDO ROBLEK RIŠE MILAN BATISTA 89. — Polonica je upihnila leščerbo. Ko je Nande videl, da je vse mimo, se je vrnil k oknu. »Ali greš?« vpraša on. Deklica je že stopila po veži 5jn prijela za kljuko vežnih vrat, kar ji udari na uho divji krik od zunaj. 90. — Pred hišo se začuje streljanje. Polona plane skoz) vrata, a naprej ne more. Zgrudi se na pragu. čez nekoliko časa udari nekdo trdo na vežna Vrata. Zmedeni ženski se nista znašli, nekdo Ta"trenutek se odpro'tudi duri mat^ ...::;,:J=udaril s puškinirn kopitom po vratih, rine sobe, asa prestrašena zakliče mdtj ^ 0