KO
VSTOPIŠ
V
DPUŽbO
VfLIKItl...
060171 331
VARNOSTNO NADZORNI CENTER HRASTNIK
rO^-
L, ^HRASTNIK
Od 12. septembra: nova mazda 626. Več idej na centimeter.
Prvim desetim kupcem darilo in nagrada!
Večja varnost z dvojno ameriško zračno blazino, stranskimi zračnimi blazinami, ABS, klimatsko napravo in varnostno celico, novim sistemom zaščite pred udarci pri trčenju. Velika raznolikost ter popolnoma nov prostorski koncept. In še mnogo več za manj denarja: novo mazdo 626 dobite že od 34.990 DEM.
PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
0 mazoa
Modeli 323/SE (klima, ABS, električno zapiranje vrat, meglenke)
Za vozila na zalogi: DARILO 200 L BENZINA!
UGODNI KREDITI z dvomesečnim odlogom plačila 1 obroka.
MAZDA NAJ BO
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
OSREDNJA
SCMJSŽNICA
CEUE
jr.z zzj.h
ODLIČNA NALOŽBA V ELEKTROELEMENTU
VIVA USPEŠNA V ITALIJI
UVODNIK
Spoštovane bralke in spoštovani bralci!
C
Naj vas enkrat spet malo nagovorim, naj vas seznanim, da že lep čas sprejemamo besedila za male oglase po telefonu. Stran 45 smo namenili za sporočila o različnih dogodkih, pa naj bodo oglaševalci društva, kulturne ustanove, ustanove kar tako, skupina občanov, politične stranke... in to kar zastonj!
Na sedmi strani, v “KŠEFTIH", objavljamo novosti v firmah, njihove dosežke, namere zanumive za naše bralce, če kdo kaj novega odpre: firmo, lokal ali pa kar oštarijo.
Pa mi morate verjeti, da za to nič ne računamo... Ja, čudno v teh časih, ko na vseh koncih nekaj manjka, ko krpamo mesec z mesecem.
No pa nikar obupati, saj nam je vlada zagotovila enomestno inflacijo, čeravno bo marka vsak čas troštevilčna...
*
10
14
■'V_A
17
24
26
A_/-
Y~V
32
33
KRAŠKI BISER NAD KISOVCEM
PIHALNI ORKESTER SVEA V MOSKVI
INTERVJU Z RINO STUŠNIK
ZASAVC NA OBISKU - NA HRIBU
AKCIJA NAJ TOČAJKA - NAJ TOČAJ IZ NAŠIH KRAJEV: VAŠKI DAN NA VAČAH
UPOKOJENSKA
NOGOMET V KISOVCU SE PREBUJA
V naslednji številki,
2. oktobra ne prezrite:
REFORM 0 GOSTOVANJU VIVE V TOSCANI
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Polona Malovrh, Katja Sladič, Petra Lipec. Špela Bolarič. Roman Rozina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
ETI-ELEKTROELEMENT IZLAKE
NAJNOVEJŠA NALOŽBA V PROIZVODNJO RELEJEV
Na Izlakah so 4. septembra, zgodaj popoldne predstavili investicijo, uradno pa je linijo za proizvodnjo Fl-relejev odprl predsednik države Milan Kučan.
Predsednik Milan Kučan odpira novo proizvodno linijo (foto T.Brezovar)
Gostom, poslovnim partnerjem in novinarjem, je naložbo predstavil generalni direktor ETI, Jože Smrkolj. Poudaril je , da s proizvodnjo omenjenega releja osvajajo visoko tehnologijo z vsebnostjo znanja, ki pa žal ni plod domačega znanja, s čimer ga nikakor ne zanika, temveč je kupljena, kar je smotrneje in ceneje, saj so s tem kupili tudi trg. So namreč edini proizvajalec FI- relejev pri nas in eden od petih v svetu. Z mešano francosko-nemško firmo Entrelec-Schiele, ki je posredovala "knovv-how", ostajajo v partnerskem odnosu in kot je izrekel Dr.Pierre Bauer, predstavnik firme, so bila pogajanja trda, da je prišlo do sodelovanja, pred tem pa so ETI preverjali in mu lahko zaupajo. Naložba, proizvodnja in seveda prodaja, je in bo tudi v bodoče
združevala vsaj tri narode in ljudi srednje Evrope, za kar je od Francozov generalni direktor Jože Smrkolj dobil posebno medaljo.
Naložba znaša 391 milijonov tolarjev, od tega gre kar 290 milijonov za naložbo v opremo, ostalo za prenovo proizvodnjih prostorov, za uvajanje in priučevanje zaposlenih in v potrebna obratna sredstva. V naslednjih treh letih predvidevajo 45 zaposlenih v novi proizvodnji liniji, začenjajo pa z 20. Po prvem letu bodo izdelali 600.000 kosov, da bi jih do leta 2000 naredili milijon in pol, kar pomeni dodatnih 6 milijonov prihodkov, ali 14% donosnost naložbe. Del sredstev v naložbo, 11%, je primaknil Rudnik v zapiranju Zagorje, iz naslova socialnega programa prezapo-slevanja rudarjev. ETI je ponudil desetim rudarjem delo.
Sprehod skozi ETI (foto T.Brezovar)
Po besedah direktorja proizvodnje Staneta Vidmarja, je nova linija tehnološko najzahtevnejša v ETI-ju, saj pod posebnimi klimatskimi pogoji (predvsem brezprašnost, enakomerna vlažnost in temparatura) sestavljajo magnetna jedra, lasersko spajajo in peljejo skozi posebno alkoholno kopel.
Pri vsem tem je treba poudariti, daje proizvodnja okolju prijazna.
Sicer pa to ni edina naložba v tem letu, saj v tem 1200 članskem kolektivu menijo, da, če letno ne investirajo vsaj 7 milijonov mark v posodabljanje in nove linije, ne zmorejo v korak z razvitim svetom.
MM
Sprejem na Vidrgi ( foto T.Brezovar^
----------------------------1
PRANGER
V Podlipovici, na koncu vasi, je nekdo pozabil tega revčka. Očitno mu je vseeno, | da vsebuje tako velika reč kar | nekaj litrov olja, vsak liter pa onesnaži par kubikov vode...
Tisti,	čigar delo je
opozarjanje in ukrepanje, pa I očitno nima časa za teren. Listki so mu važnejši. Tisti, namreč, za	napačno
parkiranje...
Uredništvo Foto RRov. j
____________________________I
OKVARA VR0ČEV0DA V DELU TRBOVELJ
JKP Komunala Trbovlje, v katere sestav spada toplarna iz katere se oskrbujejo Trboveljčani med drugim tudi s toplo vodo, se je v dneh 3. in 4. septembra lotila s svojimi sodelavci odprave večje okvare na vročevodu. Zavoljo tegaje bila v tem času nemogoča dobava sanitarne vode koristnikom na Trgu revolucije. Ulica 1.junija in Rudarske ceste.
tl.
:rn.-n.T^-?n	|
VELIK USPEH VIVE V ITALIJANSKI TOSCANI
Marca v Rivi del Garda v Italiji; marca v Gradcu; junija v Larviku na Norveškem in ta mesec spet v Italiji, tokrat v toskanskem mestecu Castagento Carducci. Gre za štiri zahtevna mednarodna gostovanja tega čedalje bolj znanega mladinskega pihalnega orkestra. Poleg redne dejavnosti, ki je skupaj vzeto letos v vsega manj kot devet mesecih tako zelo bogata in plodna, kot nikoli doslej v njihovem petletnem obstoju. Očitno bo potrebno o tem jubilejnem letu Vive še marsikaj ugotoviti, povdariti in vnesti v kroniko, kot zanimivo pričevanje v vlogi in pomenu te priznane in očitno najboljše tovrstne slovenske glasbene skupine.
NASTOP, KI GA JE PUBLIKA NAVDUŠENO SPREJELA
Četrtek, 11.septembra. Teatro Tcnde Piazzale Etrusco - dvorana pod velikim šotorom, ki sprejme kakih 250 ljudi, po potrebi pa še več, brez stojišč. Ura je 21.45. Napovedovalka v italijanščini in angleščini napove koncert Vive - mladinskega pihalnega orkestra iz Slovenije iz mesta Zagorje. Polna dvorana radovednih obiskovalcev z daljšim ploskanjem pozdravi svoje goste. Dirigent Drago Peterlin (prijatelji mu pravijo Dado), zavihti roke in že po prostoru donijo zvoki 55 - članskega orkestra. Zvedavo si ogledujem poslušalce: zanima me. kako bodo sprejeli izvajanje mladih godbenikov. Naglo ugotovim, da gre med njimi tudi za ljudi, ki znajo še posebej skrbno prisluhniti podajanju orkestra. In ko se je prva skladba iztekla, ljudje navdušeno zaploskajo. Ledje prebit.
Zatem se niza skladba za skladbo; mogočno zadonijo nekatere med njimi in se razlegajo zunaj prostranega šotorišča in veliko število zunanjih poslušalcev nemudoma prihaja v prostor, kjer še odkrijejo nekaj nezasedenih stolov. Nikoli doslej še nisem prisostvoval koncertu, na katerem bi orkester neprekinjeno igral petnajst skladb v rednem programu, kaj šele, da bi zaradi navdušenega skandiranja moral dodati še dve dodatni. Tokrat seje to zgodilo. Navdušen sprejem vsake skladbe je zagotovo bodril izvajalce, da so dali vse od sebe in še več in zmogli zaigrati kar sedemnajst zahtevnih skladb J.P.Soussa: The Belle of Chicago, pa V. Štrucla: Zlatorog, C.Strommna: Cumberland Cross, VV.Hautva-sa: Theme Varide, T.Huggensa: Italienische Lustspicl Ouverturc, R.NV.Smitha: The Bodyguard, Francois Revauuxa: My Way, H.Kolasch: Tom Jones in Concert, H.M.Stuart: Rio con Brio, H.Gietza: Musik ist Tumph, Queen: The Show must go on,
H.	Hermannsdorfa: DUieland for Band, J.Higginsa: One moment in time, E.ldlea: Always in the Bright side of life in
I.	Prešema: Pozdrav prijateljem in še, kot sem napisal, dodatni skladbi.
Ne bom pretiraval, če povem, daje bil to vsekakor nastop leta, koncert, ki je dosegel in zna biti celo presegel pričakovanja dirigenta; ko sem povpraševal, ali se je že kdaj zgodilo, da bi Viva takole, rekli bi, prima vista, neprekinjeno igrala malodane poldrugo uro in spričo toplega sprejema poslušalcev zmogla še več, kot se je zdelo mogoče, so mi vsi odgovarjali, da se pač ne spominjajo tako dolgega izvajanja. Ni naključje, da seje publika ogrela in zagrela do tolikšne mere, da je kljub pozni uri zahtevala še dodatno igranje in še bi vztrajala, če ne bi ugotovila, da bi vsakršna nadaljna zahteva po še dodatnem igranju več kot izčrpala nastopajoče. Razumljiveje, da so v dvorani še posebej vedno znova nagradili soliste, med njimi znanega trobentarja Sandija Mrcino in druge.
Milan Vidic
DRNOVŠEK V TRBOVUAH ODPRL POSLANSKO PISARNO
Janez Drnovšek je v Trbovljah v ponedeljek, 15. septembra, odprl poslansko pisarno Liberalne demokracije Slovenije. Pisarna, kije na Ulici 1. junija 19, v prostorih nad Knjižnico Toneta Seliškarja, bo na voljo zainteresiranim vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
Pred tem seje predsednik vlade sestal tudi z zasavskimi podjetniki, od katerih je predvsem želel slišati odzive na vladne ukrepe v zvezi z zadevami, ki se dotikajo poslovanja zasavskih podjetij. Na začetku pogovora jim je povedal, da je vlada glede TET 3 sprejela zasavski predlog, po katerem naj bi država za izgradnjo prispevala okoli 150 milijonov DEM, kar je približno 26 odstotkov vseh zahtevanih sredstev.
Zatem ste se predstavnika Termoelektrarne Trbovlje in Rudnika Trbovlje-Hrastnik predsedniku predvsem zahvalila za sodelovanje pri tem projektu, predstavnik Rudisa Trbovlje pa je opozoril na težave, ki lahko prizadenejo kar nekaj zasavskih podjetij, če bo nemška vlada uresničila svojo napoved, da zaradi večanja brezposelnosti nemških državljanov ne bo več zaposlovala tujih delavcev. Zasavska podjetja imajo namreč v Nemčiji trenutno zaposlenih okrog 300 do 400 delavcev. Drnovšek je povedal, da se v vladi tega problema zavedajo, daje minister Rop že posredoval, daje tudi sam osebno poslal pismo kanclerju Kohlu, da so se o tem pogovarjali tudi na nedavnem srečanju držav CEFTE, saj bi ta ukrep prizadel vse vzhodnoevropske države, zagotovil pa je, da s tem svojih prizadevanj še niso zaključili.
Sodelujoči so mu postavili še nekaj vprašanj, končali pa so z ugotovitvijo, da bodo za celovitejše reševanje potrebni podrobnejši pogovori.
B.J.
USPEŠNO DVODNEVNO POSVETOVANJE REŠEVALCEV
V Zagorju je prejšnji konec tedna potekalo 22. srečanje reševalcev iz Slovenije in Hrvaške. Prvi dan so imeli na programu strokovna posvetovanja in predavanja, ki se jih je udeležilo 70 udeležencev, v soboto pa je število vseh udeležencev preseglo 450. Drugi dan so izvedli praktični poizkus, ko so predpostavljali, daje v severnem krilu kotredeške jame eksplodiral metan. Takoj je bilo aktiviranih 11 ekip, ki so iz jame rešile 4 poškodovance. Vaja je uspela, nekaj pripomb je bilo le pri načinu dajanja prve pomoči (katero je nadzoroval dr.Franc Novak). Kasneje je potekalo še tekmovanje iz rudniškega reševanja, kjer je največ točk zbral Premogovnik Velenje, domačini pa so bili tretji. Za konec so sledile še športne igre v Kisovcu in veselica z ansamblom Zasavci.
RM.
ZAGORSKI OKTET NA DUNAJU
Zagorskim oktet je preteklo soboto gostoval na Dunaju, kjer je nastopil na 10. mednarodnem zborovskem festivalu Modling 97, kjer so sodelovali še zbori iz Češke, Madžarske in Avstrije.
RM.
MOBILINK V ZASAVJU?
Trboveljsko društvo invalidov je 15. septembra v domu starejših občanov "Polde Eberl Jamski" na Izlakah sklicalo skupni sestanek z društvom iz Zagorja in Hrastnika. Udeležili so se ga tudi predstavniki zdravstvenih domov, domov ostarelih in občin iz Zasavja.
Poglavitna tema je bila predstavitev Mobilink in Telelink sistema, ki so ga izvedli dr.Borut Geršak (Klinika za srce in ožilje), dr.Vojka Gorjup (Center za intenzivno interno medicino) ter predstavnik Mobitela Jože Horvat. Mobilink je storitev, namenjena osebam, ki imajo težave z delovanjem srca in ožilja. Sistem omogoča, da preko mobilnega ali fiksnega telefonskega omrežja in žepnega transtelefonskega kardiografa pošljemo svoj EKG v specializirani EKG diagnostični center v Ljubljano, kjer zdravniki 24 ur na dan sprejemajo klice. S hitrim posredovanjem EKG stanja lahko zdravnik določi diagnozo in osebam posreduje natančna navodila o nadaljnem ukrepanju, s čimer se lahko skrajša zdravljenje in lahko reši tudi življenje.V sistem transtelefonskega EKG nadzora, cena aparata je približno 100.000 Sit, se lahko vključite po predhodnem pregledu in razgovoru s pooblaščenim zdravnikom.
A.Z.
NADŠKOF FRANC RODE BLAGOSLOVIL TEMEUNI KAMEN
Na gradbišču litijske cerkve je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode blagoslovil temeljni kamen za prizidek, s katerim bo povečana sedanja /e zdavnaj premajhna cerkev.
Vanj je vzidal listino s podatki o času in kraju zidave. Litijski župan Mirko Kaplja pa je v temeljni kamen vložil spominski litijski srebrnik.
Marjan Šušteršič
MATURANTI SO PREJELI SPRIČEVALA
Gimnazija-Ekonomska srednja šola Trbovlje je 4.septembra organizirala in izpeljala v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, slovesno podelitev maturantskih spričeval maturantom, ki so letos uspešno opravili maturo na tem srednješolskem zavodu. Podelitve so se poleg maturantov in njihovih staršev udeležili tudi člani profesorskega zbora in pa nekateri bivši dijaki te šole. Uvodni nagovor je imela ravnateljica šole, prof. Darka Lipičnik. Iz njenega poročila lahko povzamemo, da je maturo opravljalo 117 dijakov, od tega 88 dijakov iz gimnazije in 29 iz ekonomsko-komercialne smeri. Maturo je opravilo 105 dijakov, od tega 85 gimnazijcev in 23 ekonomcev. Dve dijakinji sta maturo opravili z oceno nad 30 točk in sta v Križankah v Ljubljani prejeli republiško priznanje, na Brdu pri Kranju pa jima je čestital tudi predsednik Slovenije, Milan Kučan. Zahvala za uspeh gre tako dijakom, profesorskemu zboru, kakor staršem. Ob podelitvi spričeval so pripravili kulturni program. Slovesni podelitvi spričeval so prisostvovali tudi predstavniki vseh treh zasavskih občin in drugi gostje. Letos je v to
šolo vpisanih 177 novih dijakov in sicer v gimnaziji 88 in v ekonomsko-komercialnem oddelku 89 dijakov.
IL
Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM LE DOPOLDANSKI POUK
S 1 .septembrom letos, ko se je začelo novo šolsko leto, so v Gimnaziji-Ekonomski srednji šoli Trbovlje, uvedli le dopoldanski pouk. Ta možnost je bila dana potem, ko so sredi letošnjega leta dokončali gradnjo prizidka k tej šoli. S tem so pridobili več novih učilnic, kabinetov, preuredili pa so tudi nekatere druge prostore. V letošnjem letu obiskuje to šolo 701 dijak, profesorski zbor pa šteje 40 profesorjev. Z novim šolskim letom pa je prišlo pa je prišlo tudi do nove organizacije šole. Tako gimnazijski, kakor ekonomsko komercialni del šole imata svojega pedagoškega vodjo, šola pa ima skupnega direktorja. Največ dijakov je iz Trbovelj in sicer 388. 218 dijakov je iz Zagorja, ostali pa so iz drugih krajev - Hrastnika, Laškega, Litije, Radeč,...
T.L
DIJAŠKI DOM V TRBOVLJAH POLNO ZASEDEN
Dijaški dom v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah, je z novim šolskim letom polno zaseden. Vse zmogljivosti so tako 100% izkoriščene. V internatu prebiva 65 dijakov, ki obiskujejo srednje in poklicne šole v Trbovljah in Zagorju. Vsi ti prihajajo iz domala vse Slovenije. Vodstvo dijaškega doma je v času šolskih počitnic marsikaj postorilo za prijetnejše bivanje mladih v tem domu. Obnovili so kopalnice oz. sanitarije, nabavili precej inventarja, itd. Pripravili so tudi program za izvenšolsko dejavnost nastanjenih dijakov, saj je znano, da se ukvarjajo z mnogimi koristnimi in poučnimi dejavnostmi - likovnimi, ročnodelskimi, zbirateljskimi, itd.
T.L
SPOMINSKO SREČANJE DOBOVŠKIH ŠOLARJEV
V nedeljo, 31.avgusta je v Dobovcu v lovski koči potekalo spominsko srečanje domačinov in gostov, ob 52 letnici, odkar so drgnili šolske klopi prvi učenci povojne osnovne šole na Dobovcu v letih 1945/46. Takrat je bilo treba na Dobovcu začeti domala znova, potem, ko so se iz izseljeništva in drugod vrnili številni domačini, ki so bili izseljeni s strani nemških okupacijskih oblasti. V tistem šolskem letu je šolo na Dobovcu obiskovalo 47 učencev. Na sedanje srečanje so povabili vse še živeče takratne učence, ki jih je poučevala Milena Potrpin-Jamšek. Deset od takratnih učencev že ni več, večina še živečih pa je na srečanje prišla.
Med gosti so bili tudi Miloš Gabrijel in Maks Radej, ki sta partizanila na tem območju do konca vojne in pa Vinko Kovačič, predsednik ZKO trbovlje ter občinski svetnik občine Trbovlje. V programu so nastopile Jožica Dolanc in Milena Jamšek, ki sta srečanje tudi organizirali in izpeljali, ansambel očeta in sina M.Hercog, Ženski pevski zbor Dobovec pod vodstvom Mihe Hercoga, s kratkim molkom pa so se spomnili tudi vseh umrlih s pesmijo Lipa zelena je. Spregovorili pa so tudi gostje Gabrijel Radej in Kovačič ter predsednik Krajevne skupnosti Dobovec, Branko Jamšek. Družabno srečanje je bilo zelo prisrčno in na koncu so se mu pridružili tudi ostali Dobovčani. Domačin akademski slikar Janez Knez pa je poskrbel za spominske fotografije.
IL
ZAMUDA PRI DOKONČANJU MODERNIZACIJE CESTE
Regionalno cesto Trbovlje - Prebold preko Podmeje in Prečne, modernizirajo že dolga leta. S trboveljske strani so jo dokončali kak kilometer pred vrhom sedla, ko se cesta obme proti Savinjski dolini. Cestno podjetje Ljubljana, ki ta dela izvaja, je v zadnjem času zgradilo oporni zid pri gostilni Jager, sedaj pa urejajo odcep ceste proti Hribovšku. Zmanjkuje pa sredstev za nadaljno graditev opornih zidov, razširitev ceste, ureditev kanalizacije in asfaltiranje. Za vsa ta dela pa bi potrebovali še okoli 100 milijonov tolarjev. Drug problem pa je v tem, da s strani Prebolda proti Podmeji, še niso pričeli z deli za modernizacijo te ceste na savinjski strani.
IL
SEMAFORIZACIJA KRIŽIŠČA PRI SAVSKEM MOSTU
Promet na zasavski cesti mimo Trbovelj je čedalje gostejši, še gostejši pa bo postal potem, ko bo stekel po njej še del prometa namenjenega na avtocesto pod Trojanami. Glede na to, daje prav pri mostu čez Savo v Trbovljah tudi križišče z odcepi ceste za Trbovlje in Dobovec, bo treba križišče nujno semaforizirati, da ne bi tudi v bodoče prihajalo do neljubih situacij. S strani pristojnih služb je že bil podan predlog za ureditev tega križišča.
IL
SANACIJA ZEMEUSKEGA PLAZU
Na severni strani glasbene šole v Trbovljah, na Keršičevi cesti je nastalo večje gradbišče, pa ne za kak nov objekt, tenveč gre za sanacijo plazu, ki že dalj časa ogroža stavbo Glasbene šole. Nastal je zaradi neurejenega odvoda meteornih vod. Izvajalec jeSGP Zasavje, investitor pa je ministrstvo za okolje in prostor.
T.L
V trgovini GAJ na Valvazorjevem trgu v Litiji imajo poleg ležajev tudi Tomos rezervne dele,motorne žage, gozdarsko opremo, semena, orodje in opremo za vrtičkarje, hrano in opremo za male živali, za novo leto pa tudi pirotehnične izdelke.
KARANJA - plačilna kartica Banke Zasavje
Banka Zasavje d.d. Trbovlje je začela z izdajanjem prvih plačilnih kartic v decembru leta 1992. To je bila LB plačilna kartica. Varčevalci so jo zelo hitro sprejeli, saj je bila Banka Zasavje po številu izdanih kartic druga najuspešnejša banka (prva Nova LB).
LB plačilno kartico so do aprila leta 1997 izdajale samo banke, ki tudi v svojem naslovu nosijo ime Ljubljanska banka (Nova Ljubljanska banka. Koroška banka. Banka Domžale, Banka Zasavje). Spomladi pa so k naštetemu sistemu izdajateljic pristopile tudi druge velike slovenske banke (SKB Ljubljana, A banka, Probanka, Banka Vipa, Pomurska banka. Splošna banka Velenje). Kartica seje preimenovala v KARANTO in glede na število izdajateljic ter število prodajnih mest upamo, da bo KARANTA postala vodilna slovenska plačilna kartica.
Kartice različnih bank izdajateljic so tudi različno oblikovane. Vsem karticam pa je skupno ime KARANTA in hologram Slovenije. Prodajna mesta tako sprejemajo VSE KARTICE karanta ne glede na to, s katero banko imajo sklenjeno pogodbo o sprejemu kartice za prodajo blaga in storitev.
Od maja 1997 vsi novi varčevalci, ki zaprosijo za izdajo plačilne kartice, dobijo KARANTO prav tako tudi vsi tisti, ki jim je v tem času (maj-avgust) potekla veljavnost stare LB plačilne kartice.
Banka Zasavje se je odločila, da bo v drugi polovici septembra zamenjala še vse preostale LB plačilne kartice s kartico KARANTA (čeprav jim rok veljavnosti še ni potekel).
Po 18.septembru bodo imetniki dobili na domači naslov novo KARANTO s prošnjo, naj staro kartico vrnejo v najbližjo enoto svoje banke ter naprej poslujejo s KARANTO. V banki so poskrbeli tudi za daljšo
veljavnost za predčasno zamenjano kartico. Veljavnost nove KARANTE bo namreč enaka kot je bila veljavnost stare kartice + 1 leto. Primer:
Če stara kartica velja še do decembra 1997, boste dobili v septembru KARANTO z veljavnostjo december 1998. Tudi plačilo članarine bo šele takrat, kot da bi redno obnovili kartico. Za prejšnji primer je plačilo v decembru 1997.
V	Banki Zasavje upajo, da bo zamenjava kartic potekala po načrtu in vam želijo kar najbolj uspešno poslovanje z novo KARANTO.
TISKOVNA KONFERENCA JP KOMUNALE TRBOVLJE
V	petek, 5. septembra sta v.d. direktorja Milan Žnidaršič in predsednik nadzornega sveta Franc Majnardi obvestila javnost o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za lansko leto, poročilo o realizaciji sanacijskih ukrepov in polletno poročilo za letošnje leto. Pri reorganizaciji podjetja v doo, so ustvarili dobiček iz naslova dopolnilnih dejavnosti. Vendar do konca leta predvidevajo 17 milionov izgube, kar je v primerjavi z prejšnjim letom velik napredek. Gre pa poudariti, da bo predvidena izguba zaradi osnovnih dejavnosti.
AFING PREVZEMA MEDIJSKE TOPLICE
Podjetje AF1NG iz Velenja je del kupnine že plačal in je 15. septembra že prevzel v upravljanje hotel in bazene. V načrtu imajo najprej povečanje zimskega bazena in najnujnejša vzdrževalna dela.
PHARE PROGRAM ZA ZASAVJE
Regionalni center za razvoj, s sedežem v Zagorju, je v Bruslju, na sedežu ES dobil zeleno luč za nadaljevanje Phare programa za Zasavje.
V	novem programu, ki ga bo Regionalni center za razvoj začel v oktobru, je predviden regijski Inovacijski center za podjetništvo. Le ta naj bi pomagal podjetjem v težavah, jih preoblikoval in iz velikih sistemov inkubiral nova podjetja. Center bo nudil tudi pomoč pri pridobivanju znanj s področja marketinga, financ, računovodstva in vodenja podjetja. Celo prostore bodo na novo inkubirana podjetja lahko za leto dni dobila, za kar se v Regionalnem centru že dogovarjajo, da jih usposobijo. Svetovalci menijo, da bi na tak način v naslednjih petih letih prišli do 450 novih delovnih mest.
TRBOVLJE
JAMA STANGOVC
- kraški biser v zasavskih krajih
Kras je oblika zemeljskega površja, za katerega je značilna prepustnost za vodo, le-ta pa tako odteka v podzemlje in jo imenujemo podzemna voda.Karbonati, ki se kemično raztapljajo, v večji ali manjši meri povzročajo nastanek različnih kraških tvorb, kot souivale, vrtače, kraška polja, slepe doline, žlebiči itd.
Med ene najzanimivejših kraških oblik spadajo kraške jame.To so podzemeljske votline horizontalne smeri, katere je oblikovala tekoča voda s korozijo (npr. v apnencu).
Postojnska, Taborska, Pivka jama, Škocjanske jame in še mnoge druge kraške jame ponujajo svojim obiskovalcem mnogo užitkov ob pogledu na njihovo raznoliko kapniško lepoto.Kot domačinka, ne kot poznavalka, lahko rečem, da se z vsaj tolikšno lepoto ponaša tudi Štangovc.Saj veste; majhno je lepo.In kar je lepo, si zasluži pozornost.
Zato smo bili 10.avgusta priča slavnostni obeležitvi geomorfološke naravne znamenitosti - kraške jame Štangovc nad Kisovcem. Prišli so radovedni obiskovalci, sodelavci Zasavca, prišle so kamere POP tv-ja, prišel pa je tudi g. Janez Vovk, predsednik sveta občine Zagorje ob Savi, ter tako jasno izrazil podporo Občine Zagorje pri otvoritvenih delih jame Štangovc.
Jama Štangovc ni dragocena samo zato, ker je to v naših krajih redek pojav, pač pa tudi zato, ker je resnično lepa, in po mnenju mnogih, vredna ogleda.
Kraška jama Štangovc je ena redkih jam, ki se nahaja na območju osamelega krasa Posavskih hribov. Nastala je v severovzhodnem pobočju Velike skale nad Kisovcem.
Vzhodni del jame predstavlja 11 m dolg rov, na dnu katerega je odprtina, ki vodi strmo do navpičnega brezna.Brezno je globoko 25.5 m.Proti vrhu je ozko, na dnu pa se razširi v večjo dvorano.Vzporedno s tem breznom poteka še eno, vendar le do globine 15 m.Najglobja točka je pod vhodnim breznom, in sicer 30.2 m.Dolžina rovov znaša 99 m.
Štangovc je zanimiv za raziskovanje tudi v speleološkem smislu.Številne jame in brezna so bivalni prostor velikemu številu živali.Navadno ljudje pomislimo samo na netopirje, ko govorimo o jamskih živalih, v resnici pa sploh ne spadajo v to skupino.Sem spadajo jamski hrošči, jamski pajki, jamske kobilice in še razni rakci.
Navdušen jamski raziskovalec Andrej Kapla iz Hrastnika je s preiskovanjem jame (pod kamni, trohnečim lesom in listjem, v ilovici in v razpokah) iskal živali ob vsakokratnem obisku.Glavna metoda lova so bile pasti s trohnečim mesom in konzervirno tekočino, katere so bile enakomerno porazdeljene po vsej jami. Od aprila do julija so bile potrjene prisotnosti šestih vrst hroščev in treh vrst netopirjev.To je nadvse vzpodbuden podatek, še posebej če pomislimo, da se lahko pozimi nadejamo odkritja novih vrst živali, predvsem netopirjev, saj ti v jami pozimi prezimujejo.Dosedanje raziskave trajajo šele 5 mesecev.
Eden lepših predelov |ame (foto MM)
po Andrejevem mnenju pa tako masivna jama potrebuje vsaj 5 let raziskav.
Kraška jama Štangovc je pravi biser v zasavskih krajih. Bisere in dragocenosti spoštujemo in smo nanje ponosni, če jih imamo. Spoštujmo tudi ta naš kraški biser, ki si zasluži ne le pozornost domačinov, pač pa ga s ponosom v očeh lahko razkažemo tudi zahtevnemu turistu. S podporo ljudi in razumevanjem v zagorskih občinskih prostorih za ureditev ter odprtje jame širšemu krogu ljudi, bo jama v naslednjem letu pripravljena tudi za oglede organiziranih skupin. To si želimo, zato bomo to tudi storili in vemo, da nam bo uspelo.
Podatki o jami so povzeti po zapisniku terenskih ogledov 1ZRK Postojna.
Mateja Klančišar
Jamski hiošč, najden v |ami Štangovc
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
ŠE NEKO MNENJE IN ODGOVOR GOSPODU ČAMPI!
Skrbno sem prebral v predzadnji in zadnji številki Zasavca tako pismo "Komu zvoni?", kot vaše pismo, gospod Čampa. Po kratkem razmišljanju sem se odločil, da napišem svoje mnenje o vsem tem.
Mene (dlakocepsko, iskanje dlake v jajcu) ne zanima, kdo je naslovnik, kakor kje je doma, oziroma če je njegov naslov točen ali ne. Mene zanima, kaj mi hoče avtor preko nekega sporočila, pisma,... meni kot bralcu sporočiti; iščem bistvo, kaj mi hoče povedati! In vsak, g.Čampa ima, tako svoje najgloblje razloge in pravico, če hoče biti anonimen! In tukaj ne vidim ničesar grdega, nepo-zitivnega - še manj nepoštenega, strahopetnega, kakor vi (zmerjate) trdite, g.Čampa, v vašem odgovoru!
In vidite, ko je za nekoga določena glasba pomirjajoča, ali zelo vzpodbudna, mu "da krila", si jo da malo bolj naglas, je za soseda to že neznosni hrup. "mačje zavijanje", ga spravlja ob živce, mu povzroža hude glavobole,... Tako isto, npr. pri ptičjem petju, ko je za nekoga nekaj lepega, vzhičenega, je za drugega spet neznosen in nevzdržen hrup. Podobno je pri zvenenju v cerkvi! Ko si vi, g.Čampa in "vaša" cerkev (izživljajoče) naslaja-uživa v "nebeških zvokih zvonov", je za mene ter za mnoge moje somišljenike(-ce) takorekoč nepotreben. neznosen hrup, še posebno, ker ga moram od zelo blizu prenašati najmanj dvakrat dnevno!
In če sem prav seznanjen, (?) je treba za vsako večjo predstavitev, za rajanje na prostem ob živi ali glasbi iz aparatur, imeti najmanj dovoljenje občine, notranje uprave,... zelo dvomim, da to (pisno) Cerkev ima?! Tudi splošneje znano, da sije cerkev jemala pravico v svoje roke, največkrat vsiljevala grobo, diktatorsko....(kakor vi g.Čampa nenehno preko Zasavca - v pismih bralcev vsiljujete svoje mnenje drugim)! Kakor je primer pri zvonenju, kateri brez nekega, poštenega, ljudskega (danes) referenduma, nas vse večkrat na dan posiluje z neznosnim hrupom - zvenenjem (kakor na primer, da bi jaz ter neka moja skupina prijateljev v nekem večjem stanovanjskem bloku s svojo glasbo, s svojim glasnim hrupom (kakor
cerkev z zvenenjem), vse sostanovalce iz dneva v dan s tem posiljevali, terorizirali,...!)
Tukaj se tudi jasno vidi, g.Čampa, te "vaše" cerkve nasilni odnos, kakor pri zvonenju, tako, do drugače mislečih ter živečih! Če se le da, redno prebram Zasavca že vseskozi in zadnji dve leti... se Vl-gospod Čampa v rubriki "Pisma bralcev" zelo pogosto z nestrpnostjo, prekritim-prefinjenim sovraštvom v vsakega obreknete (isto, kakor "vaša" cerkev, kateri služite), kateri kaj kdo napiše v Pismih bralcev, drugače misleč, drugače živeč od vas! In potem še hinavsko, da ne rečem pokvarjeno, kakor "vaša" cerkev, s "farizejsko užaljenostjo" poskušate to nestrpnost, to prefinjeno sovraštvo naprtiti drugim, kakor ste poskušali to naprtiti temu gospodu, anonimnežu. A veliko nestrpnost, že slepo sovražnost... z "ognjem ter žveplom" ste ga vi -g.Čampa (kakor v večini prejšnjih vaših pisem v Zasavcu) izbruhali in to odkrito, ne samo na tega gospoda anonimneža, ampak na vse nas, ki drugače mislimo, živimo, kakor vi ter "vaša" cerkev, kateri fanatično služite...!
In nadalje g.Čampa, ko vi in "vaša" cerkev, ki ji gre tako v nos naš prejšnji, dober, lepi,...star režim SFRJ, ko ga vi in vaša cerkev v največji lastni hinavščini (že neki pokvarjenosti), imate za zločinskega, skrajno zaostalega, nekaj zelo grdega... A pri tem ne pogledate (cela cerkev) v samega sebe, si (javno) priznate, daje VAŠ SISTEM. VAŠA - CERKVENA OBLAST v preteklih stoletjih bila še veliko bolj zločinska, kakor režim SFRJ! -Posredno ali neposredno, preko VAŠE-CERKVENE inkvizicije in nasplošne cerkvene moči takrat, preko zelo krutega mučenja, sežiganja na grmadi ter takšnega ali drugačnega pobijanja - grozodejstev v Evropi ter po svetu, je umrlo na deset in na stotisoče nedolžnih ljudi, predvsem (iz čistega sadizma in mazohizma) nedolžna dekleta ter žene! Da ne govorim, ko so bila določena plemena v Evropi pred tisoč leti, na ukaz takratne "cerkvene oblasti", z orožjem, poboji, nasilno pokristjanjena! Kakor spet skozi stoletja s popolnim blagoslovom cerkvene oblasti, nasilno z orožjem z množičnimi poboji, že
genocidom... pokristjanila ter podjarmila mnoge narode v Južni Ameriki, na Pacifiških otokih... Da ne spomnim, da je z tistim blagoslovom cerkev uničila veliko bolj napredni državi (civilizaciji) Inkov ter Aztekov! Da ne naštevam dalje, da je taista cerkev, njena oblast, v tem stoletju, v začetku javno podpirala fašizem v Italiji, ki je dal v zameno Vatikanu lastno državo, kakor nacizem. In še ogromno je dokazanih, zelo grdih, zelo zločinskih primerov cerkve! In zato g.Čampa, kakor vi in "vaša" cerkev, najprej pometite pred lastnim pragom, se v sebi očistite ter sebi (kot cerkev) najprej poočitajte, se ozmerjate o zločinskosti in šele potem druge sisteme, ki so bili!
Isto o sami morali, ko jo z veliko žlico vi - g.Čampa ter "vaša" cerkev (nasilno, s posiljevanjem...) že skozi vsa stoletja le te, poskušate nas vse, z njo, to moralo, pitati, a je isto, kakor glede nekega sistema, vaše zgodovine... Postaja čedalje bolj in bolj skrajno negativno - destruktivno v popolni konfuznosti... vaša morala je pokvarjena !
Izšla je, če se ne motim, letos knjiga, ki govori o spolno razuzdanem življenju papežev v zgodovini (pred kratkim je Jjil podlistek v časopisu Dnevnik) in še drugih, premnogih dokazanih primerih o pokvarjeni, dvojni morali, ki jo cerkev propagira in nas poskuša s to moralo, skozi zgodovino posiljevati. Kot eden dokazov, omenjeni čarovniški procesi, preganjanje takratnih znanstvenikov Kopernika, Galilea.... In je tudi dokaz, ko danes cerkev na slovenskem, spet s prefinjenim terorjem, posiljevanjem...poizkuša vsiliti neko moralo (afera s homoseksualnostjo nekaterih duhovnikov na slovenskem...), z nekim kratenjem človekovih pravic, kakor do splava, tako do vsiljevanja verouka v šole (in s tem spet ponovnega prefinjenega nasilnega pokristjanjevanja...) z nestrpnostjo, sovraštvom do drugače mislečih in živečih, kakor jo tudi vi, kot "služabnik" vaše cerkve, preko Pisma bralcev v Zasavcu, vi, g.Čampa bogato, neprikrito sejete nestrpnost, sovraštvo in trosite ter jo nasilno vsiljujete drugim.
Enako vi, g.Čampa in kakor premnogi v vaši cerkvi, kakor delite bogato nestrpnost, tako tudi "neizmerno vašo (in cerkve) huma-nost-človečnost". Ko ste jasno, vsaj meni (in siguren sem, da tudi premnogim, ki so brali vaše pismo) razkrili vaš nečloveški, nehumani, nazadnjaški značaj, kije enak "vaši" cerkvi. Da naj večja večina preštevilnih revežev v Sloveniji, med katerimi so tudi družine z otroci, so za
vas ter premnoge v cerkvi na slovenskem, samo pijanci, kakor ste to vi jasno napisali v zadnjem delu vašega pisma in med vrsticami brano še, da niso samo pijanci, ampak tudi delomrzneži, lenuhi, izmečki, kakor drugo-tretje razredni državljani...! Enak je bil vaš cerkveni odnos v preteklosti.
Naj počasi končam z razmišljanjem in vam na koncu, g.Čampa, svetujem, da najprej vi in "vaša" cerkev pometete pred svojim pragom, sebe in sebi se najprej dobro očistite, da boste resnično postali vredni Jezusovega nauka, kateri je zelo lep, bogat... In spomnite se ter ga imejte pred očmi, tista dva prečudovita Jezusova primera -"Kaj gledaš iver v očesu svojega brata, a bruna v svojem očesu ne vidiš"... in drugi - "Kdor je popolnoma brez greha, naj vanjo (prešuštnico) prvi vrže kamen"!
In ne trudite se g.Čampa z menoj postavljati kontakt, pogovor, ker z vami ne želim nikoli imeti nikakršnega kontakta, ne stikov, kakor se ne trudite preko Zasavca mi odgovarjati, ker kar sem mislil, sem povedal in držim se starega slovenskega pregovora, da človeku se enkrat pove, a oslu najmanj dvakrat. In prosim vas, ne jemljite Zasavcu (kot odlični reviji), g.Čampa, dragocenega prostora, prepustite ga drugim in si v bodoče vse odgovorite sami sebi. In naj končam, g.Čampa, z Jezusovimi besedami, ki še kako veljajo za vas in vašo celo cerkev:" Gorje vam, pismouki in farizeji! Hinavci. Podobni ste pobeljenim grobovom, in so na zunaj lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vsakršne gnusobe. Tako se tudi vi na zunaj kažete ljudem poštene, znotraj pa ste polni hinavščine in krivice" (Mt. 23 27-28)
Darko Pavšelj-Larix, Trbovlje
ODGOVOR LOŠKIM GASILCEM!
Na moj zapis, oz. iskrico v 17. številki Zasavca z naslovom "Zakaj ne ? Blagosloviti namreč !", so se odzvali loški gasilci s pismom, kije bil objavljen v 18. številki Zasavca.
Gasilcem in našim bralcem sem dolžan pojasniti oz. odgovoriti;
-	v iskrici nisem loškim gasilcem ničesar zapovedoval, pač glede na dnevno politiko, kot trdijo avtorji pisma, temveč primerjal in vprašal. Odgovor sem dobil. Hvala.
-	zame blagoslovitev ni bila, ni in ne bo politično dejanje, temveč le in samo, verski obred.
P.S. Vedno sem in cenim dela članov humanitarnih in prostovoljnih društev. Tudi članov PGD Loke.
Igor Goste
Na Manežni ploščadi pred Kremljem
Jutro, 4. septembra 1997. Člani Pihalnega orkestra SVEA Zagorje so že ob 4. uri zjutraj nestrpno pričakovali dva avtobusa, ki jih bosta odpeljala proti letališču Brnik. Čakala jih je dolga in naporna pot. Pot, od katere so pričakovali in si želeli veliko. Pot, ki bo zapisana v svetovni zgodovini, ne samo Pihalnega orkestra SVEA Zagorje, temveč tudi Zagorja, Slovenije, Evrope.
Pihalni orkester SVEA Zagorje je namreč na povabilo župana Moskve predstavljal Slovenijo na svečanem praznovanju 850-letnice prve pisne omembe Moskve. Z letalom Adrie Airways so ob 7. uri zjutraj poleteli proti Moskvi in na moskovskem letališču pristali po dveh urah in 55 minutah. V Moskvi jih je pričakal mraz -8°C. Vsi so nestrpno pričakovali avtobus, da naložijo inštrumente in se nastanijo. Pripeljali so jih pred hotel Vostok, ki je od samega centra Moskve oddaljen približno 15 km. Tam sojih pričakali Moskovčani, ki so bili obiska in gostovanja Pihalnega orkestra SVEA Zagroje zelo veseli. Popoldne so jih odpeljali na panoramski ogled Moskve in se po dveh urah vrnili nazaj v hotel, kjer so za njih pripravili pozdravni večer.
Petek je bil namenjen ogledu pravoslavnega mesta MANASTIR. kraj, ki je bil odkrit leta 1337 in kjer so temelji pravoslavne cerkve. Ogledali so si nekaj prekrasnih pravoslavnih cerkva z glavičastimi zlatimi kupolami. Ogled je bil zanimiv, kajti v eni izmed teh cerkva so še do danes ohranjene originalne freske iz 17. stoletja. Toda sobota je bila za Pihalni orkester SVEA Zagorje delovna. Že ob pol enajstih dopoldne jih je čakal prvi nastop. Sodelovali
so v paradi, posvečeni začetku praznovanja 850-letnice Moskve. Poleg njih so v paradi nastopili tudi ruski vojaški orkester. Orkester iz Škotske in Orkester iz Nemčije. Takoj po končani paradi pa so se odpeljali na Manežno ploščad pred Kremljem, kjer so imeli enourni koncert. Samo v soboto je bilo v Moskvi 18 milijonov ljudi, pred samim Kremljem, tam, kjer je igral tudi Pihalni orkester SVEA Zagroje, pa je bilo 4 milijone ljudi. Igrati pred takšno množico je prav gotovo zelo zahtevna naloga, ki pa so jo zelo dobro opravili. Takšnega navdušenja in tako toplega sprejema zagorski godbeniki prav gotovo še niso doživeli. Čakala pa jih je še ena
težka naloga. Povabljeni so bili namreč tudi v carski park, na nastop na pop rock koncertu, kjer so poleg moskovskih zvezd in kjer se je zbralo 30000 ljudi, zaigrali znano Bohemsko rapsodijo in venček uspešnic Elvisa Presleya. Aplavz je bil izreden, godbeniki pa več kot zadovoljni.
Kljub uspešnemu dnevu, godbeniki niso imeli časa za veselje in počitek, kajti že naslednje jutro jih je čakal nastop v znanem Cosmos centru, kjer so že ob desetih dopoldne zaigrali Moskovčanom in obiskovalcem. Posebej so navdušili z znano rusko Kalinko in malo bolj klasično rusko skladbo Ples sabelj. Po končanem koncertu so odkorakali skozi park v centru Cosmos centra in obiskovalce popeljali okrog čudovitega vodometa. Popoldne pa so godbeniki imeli še en promenadni koncert na eni izmed ploščad v Moskvi. Sam center Moskve je čudovit. Verjetno si Jurij Dolgoruki pred 850 leti, ko je svojim vojakom pokazal, kje naj sredi ruske ravnine postavijo utrdbo, niti slučajno ni zamišljal, da je s tem ustvaril prestolnico, ki se je kasneje razvila okrog Kremlja. Mesto, ki ima obliko velikanske pahljače, meri več kot 40 km, tako podolgem kot počez. Simbol mesta je velika Kremeljska trdnjava in njen kompleks z rumenimi fasadami in prekrasne pravoslavne cerkve.
Člani Pihalnega orkestra SVEA Zagorje so si v ponedeljek ogledali tudi Rdeči trg kjer so ob pomembnejših praznikih tudi vojaške parade, ki so znane po vsem svetu. Na katedrali Svetega Vasilija s čudovitim pisanim videzom je 11 stolpov. Nastala je za carja Ivana Groznega.
Pihalni orkester SVEA tik pred prvim nastopom
Izročilo pripoveduje, daje dal car potem, ko je bila katedrala končana graditelja oslepiti, da ne bi nikoli več ustvaril česa tako veličastnega. Na Rdečem trgu stoji tudi Mavzolej z Leninovimi posmrtnimi ostanki.
Po končanem ogledu pa so godbeniki še enkrat zaigrali Moskovčanom pred Kremeljsko palačo in še enkrat močno navdušili obiskovalce Moskve. V dneh praznovanja 850-letnice Moskve je bilo posebej poskrbljeno tudi za varnost. Tako v hotelu kot tudi na prireditvenih prostorih. Zato je bila potrebna velika disciplina. Vrhunec praznovanja 850-letnice Moskve je bil zagotovo nedeljski koncert Luciana Pavarottija, svečana proslava in velik ognjemet okrog in okrog Moskve in je trajal 850 sekund. Člani Pihalnega orkestra SVEA Zagorje so si v času gostovanja ogledali tudi zelo znan Bolšoj teatr, po vsem svetu znano gledališče, ki slovi predvsem po svojih baletnih predstavah ter videli spomenik, posvečen prvemu prodoru človeka v vesolje, se sprehajali po znani moskovski ulici Arbat, pogledali muzej in spomenik zmage nad fašizmom in zahvalni hrib, na katerem je Napoleon izgubil bitko z Rusi.
Zadnji večerje bil čas slovesa. Organizatorji - gostitelji so se Pihalnemu orkestru SVEA Zagorje zahvalili za prečudovite trenutke, ki so jih bili deležni in povedali, da so ponosni, ker jim je na tako svečanem dogodku igral ravno
Pihalni orkester SVEA iz Zagorja, iz Slovenije. In tako seje v zgodnjih torkovih urah gostovanje v Moskvi počasi bližalo slovesu. Godbeniki so v teh dneh preživeli nekaj nepozabnih trenutkov, ki bodo prav gotovo za vedno ostali v njihovih srcih in spominih. Vsa njihova doživetja gotovo ne moremo zapisati. Pa vendar, nastopati v svetovno znani kulturni prestolnici in ob takšni
priložnosti, je posebno doživetje in velika čast.
Ob prihodu pa je Pihalni orkester SVEA Zagorje pričakal župan občine Zagorje, gospod Matjaž Švagan, in jih pozdravil ter čestital za uspešno gostovanje. Godbeniki so njemu in ostalim prisotnim zaigrali še znano Rozamundo.
Karmen Cestnik foto Marjana Mlinarič-Pikl
itMŠt&ic frcttStenc frcaštefic fanU&tc	frcaštenc ^u*tUenc frmšt&ic
MePZ SVOBODA PRIČEL Z VAJAMI IN Z NOVO ZBOROVODKINJO
Mešani pevski zbor Svoboda, ki ima prostore v domu Svoboda v Trbovljah, je v septembru pričel z vajami. Prihodnje leto bodo slavili 45 let delovanja in za to priložnost se že pripravljajo, da bi jubilej kar najbolj slovesno počastili. Vaje imajo vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v svoji pevski sobi. K sodelovanju vabijo tudi nove pevke in pevce. Odslej bo zbor vodila zborovodkinja Nanda Guček, korepetitorke pa so Zinka Bregar, Karmen Lindič in Barbara Bola.
T.L.
ZA PROSTOR POD SONCEM
Pobuda za nastanek društva je bila prvič glasno izrečena pred 20.1eti na Lošinju. Takrat je 41 bolnikov, zaznamovanih s prav posebno tipičnim izpuščajem, podpisalo peticijo, s katero so izrazili potrebo do združevanja. Med drugim je v tej peticiji pisalo, naj bolniki pridejo iz anonimnosti in izrazili so željo po lastnem časopisu, ki bo ljudi z luskavico seznanjal z novimi zdravili in jim dajal napotke za lažje premagovanje ovir, kijih prinaša življenje s tem obolenjem.
Eden izmed glavnih pobudnikov za podpis peticije je bil prof.dr. Stjepan Bunta, ki še danes aktivno dela na tem področju. Tako je bila čez
dve leti ustanovna skupščina v Moravskih Toplicah. V letošnjem letu tako društvo praznuje 18 let obstoja. Prvi sedež društva je bil v Ljubljani in njen predsednik g. Štefan Sreš. Mesta sedeža, kakor tudi njeni predsedniki so se menjali. Sedaj je sedež društva v Celju. Predsednik društva je prim.dr. Jože Arzenšek. Že kmalu po ustanovitvi seje pokazala potreba po razširitvi društva. Vzrok je bil jasen. Zelo veliko ljudi v Sloveniji boluje za psoriazo oziroma luskavico (med 35.000 - 40.000 ljudi), in da bi tem ljudem bila pomoč bližja in lažja, ter da bi se delo, ki poteka v društvu humanitarno in prostovoljno, malo porazdelilo in razbremenilo, so se začele na večjih območjih - regijah ustanavljati podružnice DPS. Mesta, kjer podružnice uspešno delujejo so; Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota. Največ naših bolnikov je bilo vključenih v podružnico Celje in Ljubljana. V Zasavju take podružnice do sedaj nismo imeli. Želja in potreba pa sta bili vsako leto večji. Tako smo imeli junija v Trbovljah ustanovno skupščino za podružnico DPS - za Zasavje, ki vključuje sedaj obolele od Radeč do Save.
Trenutno je sedež DPS - podružnica za Zasavje v Trbovljah. Ker je bila naša podružnica ustanovljena ravno pred počitnicami, se še nismo srečali na prvem sestanku. Načrtujemo ga v septembru, pripravili pa smo že predlog
programa dela in zato vas sedaj prosimo, vse, ki se želite vključiti v našo podružnico, da se zaradi lažjega obveščanja javite po telefonu 43-126. Še enkrat je treba pojasniti, da društvo sprejema v svoje članstvo vse, ki bolujejo za psoriazo in vse, ki glede na humanitarni značaj društva želijo aktivno delovati, ter tudi mladoletne osebe, obolele za psoriazo, če podpiše zanj pristopno izjavo zakoniti zastopnik, ki ga tudi zastopa v organih društva. Srečno !
DPS - Podružnica za Zasavje Stanka Poljšak
ZARJANI SO SE PRIPRAVLJALI OB MORJU
Moški pevski zbor Zarja Svoboda Center iz Trbovelj, ki je preteklo kulturno sezono zelo uspešno nastopal doma in na tujem s skrbno in kakovostno izvedenim programom narodnih, umetnih, pa tudi tujih pesmi, ki jih doslej še nismo slišali, seje v začetku septembra mudil teden dni v Savudriji, kjer je pod vodstvom svojega zborovodje Blaža Rojka, vadil vse dni in se pripravljal na novo koncertno sezono. Med tem so tudi dvakrat pripravili koncert za letoviščarje, njihov prvi večji koncert bo 19. decembra v Delavskem domu Trbovlje, ko bo izvedel božično novoletni koncert.
U.
(\ NKET4
Kako jim rečete, kadar jih srečate v kakšnem kava barčku, bifeju, kavarni, gostilni, slaščičarni, hotelu,...? Natakarji verjetno opravljajo enega izmed najbolj opaznih poklicev. Nekateri pravijo, da brez dobrega kelnarja ali kelnar'ce tudi dobre gostilne ni. Četudi marsikoga moti, da mu strežejo bodisi, če ha pijačo povabi znance, poslovne prijatelje ali klepeta v bolj intimnem pomenku. In že beseda ali dve sta dovolj, da boste morda v naslednjih dneh motrili, ali je morda natakar mimogrede slišal kar obilen kos debate. Pa
vendarle - kaj se vam sploh zdi pomembno pri natakarjih ali kakorkoli jim ze rečete?
Tekst in foto: Petro Radovič
Pavel Strgaršek, ključavničar z Dola pri
Hrastniku: "Važno je, da so natakarji prijazni, ustrežljivi, urejeni. Vendar ko stopiš v gostilno, pogledaš tudi urejenost ambienta in ne samo natakarje."
Mira Buden, ekonomski tehnik z Dola pri Hrastniku: "Če že
gremo v kakšno gostilno, potem pri natakarjih najprej opazim prijaznost in zatem tudi urejenost.
Zasavčeve akcije za NAJ TOČAJA IN TOČAJKE pa ne spremljam. Menim pa, daje kelnarjenje glede dela z ljudmi zahtevnejši poklic, kot ga imajo prodajalci."
Franci Potočnik, delavec iz Hrastnika: "Lahko rečem, da so hrastniški natakarji večinoma prijazni, kar zame ni toliko važno. Bolj pomembno se mi zdi, da hitro
postrežejo."
Mojca Prezelj, dijakinja iz Hrastnika: "Za
kelnarje je najbolje, da so urejeni in ustrežljivi. In da niso leni. Za Zasavčevo akcijo o izboru naj-
kelnarjev pa še nisem slišala."
Jože Ivnik, upokojenec z Izlak: "Seveda je pomembno, kakšni so kelnarji. Da so recimo hitri, prijazni, urejeni in ustrežljivi. Če so dobrega srca pa se ne opazi, bolj važno je, da so delavni."
Vasja Lebar, študent iz Trbovelj: "Točaji in točajke morajo biti lepi. Zasavčeve akcije pa ne spremljam in tako ne sodelujem pri izboru za NAJ TOČAJA IN
TOČAJKE ZASAVJA."
Mirjam Drnovšek, ekonomski tehnik iz Zagorja:
"Sigurno so kelnarji pomembni v gostinstvu, kot je tudi važno, da se prijetno počutiš v gostilni. Predvsem ne smejo biti
počasni pri delu ter paziti na svoje obnašanje in biti vedno urejeni. Zasavčeva akcija za izbor naj-zasavskih kelnatjev se mi zdi pa zanimiva."

Igor Vozelj, dijak iz Zagorja:
"Natakarji moraji biti urejeni, prijazni in na videz prijetni.
Bistveno pa je, da hitro postrežejo.
Vendar, da še kdaj prideš v gostilno, je bolj kot ambient,
pomembna prijaznost natakarjev."

Marta Ravnikar, upokojenka iz Zagorja: "Za
kelnarje velja, daje dobro, če so lahko prijazni in ustrežljivi."
Zofija Borišek, konfekcionarka iz Zagorja: "Redko grem v kakšen bife, ampak mnenja sem, daje kvaliteta kelnarja ali kelnarice v prijaznosti in ustrežljivosti."
VTVA
0
rprn
r
VTVA
&
CJ W Wl> OOO
(jOO OčjOČ)
O
Igor Goste
ALKOHOL SOPOTNIK ŠPORTA, DA ALI NE?
V kolikor se s športom ukvarjamo z namenom, tla le na nek način zapolnimo prosti čas, da si za urico ali dve preženemo vsakodnevne skrbi, se sprostimo, brez nekih visokih športnih ciljev, verjetno ni kdove kako škodljivo, če po športni aktivnosti spijemo s prijatelji kozarček vina ali piva. Seveda, če pri tem enem kozarcu tudi ostane.
V profesionalnem športu, pa hi se moral odgovor vsekakor glasiti NE, ali pa izjemoma kozarček vina ali piva ob redkih priložnostih. Nikakor ne pred začetkom športnih naporov, ali po njih, saj so napori profesionalnega športnika tako veliki, da bi se večje količine zaužitega alkohola kaj hitro pokazale pri njegovih (ne)dosežkih in tudi pri zdravju. Tega se dobro plačani (vrhunski) športniki vsekakor zavedajo. So pa tudi tu izjeme, a taki ponavadi ne uspejo, se sami izločijo.
Vendar je pitje alkohola pred športnimi napori ali po njih mnogokrat odvisno tudi od nenapisanih pravil posameznih klubov. V profesionalnih klubih takšne probleme rešujeta predvsem dva pomembna faktorja. Rezultat in nenazadnje denar. Torej, če ni dobrih rezultatov, teh pa ponavadi s pomočjo alkohola ni, potem tudi denarja ni v izobilju. Kdo pa bo plačeval športnika s slabimi rezulteti, toliko bolj, če je za te kriv izključno sam? Seveda, ne smemo poleg rezultatov in denarja zanemariti tudi osebnost posameznega športnika. Ta pa je še kako odvisna od njegove osnovne vzgoje v krogu svoje družine, kakor tudi od kluba, kjer je naredil svoje prve športne korake. Ponavadi so prav ti prvi koraki odločilni z.a kasnejši uspešen ali neuspešen razvoj.. Tako v športu, kakor v življenju, toliko bolj, če je poleg pridnosti in zavzetosti še talent.
Težje je od športnikov, ki še niso dozoreli (kljub polnoletnosti) v spoznanju, da alkohol pa tudi nikotin nikakor ne koristita, zahtevati nepitje ali pa vsaj zmerno pitje ter nekajenje v amaterskih klubih, kjer športniki ne igrajo za denar ali pa za manjše vsote. Pa vendarle bi morali tudi tu vaditelji oz. trenerji dati svojim varovancem jasno vedeti, da niso najbolj zaželeni, niti niso z.a vzor mlajšim skupinam ■ Žal pa se neredko dogaja nasprotno, da tudi že mlajše selekcije, npr. kadeti ali mladinci po tekmi (zmagi) dobijo "plačilo" v obliki piva. Eno jim pa že ne bo škodilo, se dostikrat sliši iz njihovih ust. Pa ni tako. Tisto eno, ponavadi kasneje preraste v... Pa ne mislim na tem mestu iskati krivde, da mnogi športniki posegajo po alkoholu, na vaditeljih ali vodstvih klubov. Ne, so še drugi vzroki. Tudi močnejši, kot so razmere v družini, okolici, šoli... Vsekakor pa bi se tudi v klubih morali zavedati, da so tja postavljeni predvsem za športno vzgojo, ter da tudi sami s svojim športnim načinom življenja pripomorejo k tesanju športnikov, izmed katerih bodo vsaj nekateri postali vrhunski in s tem v čast klubu, ki jim je to pot pokazal. A se tega, žal le redki (vsa čast jim) zavedajo. Tisti redki še kako vedo, da brez. pravega športnega življenja, brez. nikotina, alkohola in drugega , a z veliko vadbe, tako telesa kot duha, tudi dobrih rezultatov ni.
Prepričan sem, da tudi mnogi starši, katerih otroci se ukvarjajo s športom, pričakujejo, da bodo v klubih poskrbeli predvsem za pravo športno vzgojo. Brez. alkohola in drugih zaviralnih reči na poti k uspehu.
Boštjan Grošelj
So res krivi paparazzi?
Presenečenje. Šok. Reakcije potrtosti in ganjenosti. Precej ljudi je najbrž, na tak ali podoben način sprejelo novico o smrti princese Diane. Verjetno si je vsak zastavil kakšno vprašanje, bržkone pa ni bilo niti enega, ki ne bi pomislil na medije in njihovo krivdo za smrt priljubljene Britanke. Marsikdo v prvem hipu ne bi imel nič proti linču fotografov, domnevno odgovornih za usodno nesrečo. Obsojanje omenjenih se je kasneje uneslo, kajti dobili smo novice o pijanem šoferju in skrajno neprilagojeni hitrosti vožnje, zaradi česar trčenja praktično ni bilo možno preživeti kljub zelo visokim varnostnim standardom avtomobila.
Toda krivda medijev še straši, zlasti rumenega tiska, hlastajočega za senzacijami. Posledica tega je pojav večkrat vsiljivih fotografskih specialcev, danes nepogrešljivih členov v verigi ustvarjanja visokonakladnih časnikov in časopisov. Lovci na čim bolj razvpite fotografije javnih osebnosti torej niso vir vsega zla, so le ljudje, ki svojo pustolovsko naravo lahko udejanijo z delom za medije, željne njihovih storitev. Poleg zadovoljitve lastnih ambicij pa še mastno zaslužijo. Njihova krivda ni nič večja kot krivda uredništev in novinarjev. Vsi so kolesca mogočnega medijskega stroja, za katerega se zdi, da je neobvladljiv. Kriv je namreč tudi tisti, ki vrečo drži, ne samo tisti, ki jo polni. Dobro, bo kdo rekel, toda končno so še vedno krivi edinole mediji. Ali res? Sploh ne, saj niso sami sebi namen. Na drugi strani smo njihovi uporabniki, v primeru tiskanih medijev njihovi bralci. To nam ponuja grenko resnico, da imamo takšne medije, kakršne dopuščamo. Dobivamo torej, kar očitno zaslužimo.
Fenomen Diana je možen le v dobi prevlade medijev, v kateri živimo. Zato jo pozna domala ves svet, saj je bila medijska zvezda v pravem pomenu besede. Kjerkoli se je pojavila, povsod je bita v središču pozornosti, kot gladiator v areni je bila na milost in nemilost prepuščena množici, ki si ja je želela imeti v tej vlogi, ravno paparazzi pa so spektakel omogočali. Brez. njih ne hi bilo ne arene, ne gladiatorke niti množice, kajti v današnji družbi se množica, o kateri govorim, zbira umetno, sestavljena je posredno, preko medijev, teh sodobnih zbiralcev občinstev. Ko se ji je Diana odtegnila, pobegnila pred njo v smrt, pa se usuje plaz obsodb na fotografe. In to iz iste množice, ki je princeso vneto častila,
kar brez. paparazzov ne bi bilo možno. Hkrati so slednji tudi omogočili Dianino nesmrtnost, saj je po smrti gotovo še večja zvezda kot prej.
Mediji so, kol vidimo, dvorezen meč, zlasti ob dejstvu, da jih uporabniki sprejemamo takšne, kot so, čeprav hi precejkrat imeli razlog za njihov bojkot, predvsem bulvarskega dela medijev, ki najpogosteje izvaja grobe vdore v zasebnost znanih oseb ter med naslovniki širi in utrjuje predsodke in stereotipe. Če bi naslovniki v velikem številu pritisnili na, denimo, rumeni tisk ob objavi spornih vsebin, bi nas slednji moral upoštevati, ker si ne more privoščiti izpada bralcev. Od nas je namreč odvisen njegov zaslužek. Prisiljen bi bil spremeniti vsebino oziroma način pisanja, čemur se ne hi upiral, saj ga vodi ekonomska računica. Dokler bo okus večine medijskih uporabnikov ostal nespremenjen, pa je neumestno pričakovali kakršnekoli pozitivne premike. Zato je še toliko bolj neupravičeno valiti vso krivdo na medije, ko pride do dogodkov, kot je bila usodna nesreča lady Di.
Rtaa Slusnik
utroraiist, kot i»l¥
Po izobrazbi defektologinja s skoraj tridesetletno delovno dobo in prijetna sodelavka v kolektivu zagorske OŠ dr. Slavko Grum s prilagojenim programom. Prvih petinštirideset let je preživela pod imenom Joža Sušnik. Je mati dveh že polnoletnih otrok, ki ju vseskozi vzgaja z vso pozornostjo. Predvsem pa za poznane lepa in komunikativna ženska, z dosti denarja in priložnosti, da si ustvarja prijetno življenje. Toda pred sedmimi leti jo je povsem pritegnila tako imenovana duhovnost, kije pomenila spremembo prehrane, predvsem pa vplivala na njeno odločitev, da svoje življenje nadaljuje drugje, v bolj skromni obliki, z enostavnim ciljem - živeti v realnosti.
Koliko je vedenje o medsebojnih odnosih vplivalo na kvaliteto stikov?
Življenje je velika igra in velika skrivnost. Zame pa je vsak odnos, sploh pa v zadnjih sedmih letih, učenje, ne glede s kom imam opravka. Poučevanje je naporno delo, sploh na OŠ dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom, kjer delo zahteva celega človeka. V odnosu do sebe, do otrok, do staršev se moraš razdajati. Lepih in težkih trenutkov pa je bilo veliko. Ampak o medsebojnih odnosih takrat nisem razmišljala na tak način.
Si bila z veseljem učiteljica?
Ja, rada sem bila učiteljica, vedno pa sem imela željo, da bi opravljala še kakšno drugo delo. Saj človek se vedno išče in spoznava in s tem so tudi nove želje. In zakaj ne bi poskusili še kaj drugega, saj itak pravijo, da je dobro vsakih pet let zamenjati službo. Vsi hodimo zaradi denarja v službo, verjetno jih je malo, ki hodijo v službo zaradi notranje sreče. Sploh me ne bi motilo, da bi bila še teh osem let do upokojitve učiteljica. Za vsako spremembo pa človek rabi zelo veliko poguma. In če si nezadovoljen, ni dobro, da ostaneš tam, kjer si. Vendar mene ni gnalo nezadovoljstvo. Dokler situacije ne vzljubiš, delaš. Ko pa jo imaš rad, pa odideš.
Slikaš od nekdaj?
Že v vrtcu sem videla, da je slikanje nekaj lepega. Potem sem v nekem obdobju s slikanjem prenehala, nato pa v srednji šoli spet
vzela čopič v roke. Toda resneje sem se začela s slikarstvom ukvarjati pri svojih tridesetih letih in slikala tudi v zagorski likovni skupini Dom, ki jo vodi akademski slikar Nikolaj Beer. In zame je slikarstvo nekaj najlepšega, ker sem vseskozi hrepenela po svobodi. Čeprav se notranja in zunanja svoboda zelo razlikujeta med seboj.
In potem je sledila še tako imenovana pot resnice?
Haha. ta pot je pa super. Marsikaj poskusiš in odnehaš, slednje meje pa povsem prevzelo. Človek vse življenje išče samega sebe. In ko ti nekaj v življenju manj uspešno uspe in to na kateremkoli področju, potem začneš razmišljati, kje je napaka, vzrok. In ko sem spoznala, da vzrok ni zunaj mene, seje pa začelo to iskanje. Iskala sem vse sorte poti, da bi prišla do vzroka. In ta zakaj, je spet pomenil nove uspehe in neuspehe.
Kakšen neuspeh ima naprimer lahko lepa ženska?
Lepa ženska ima lahko neuspeh s partnerskimi odnosi, kar večini zelo veliko pomeni. To so družina, otroci. Pa služba - če bi recimo želela nekaj drugega, pa ne moreš, ker si odvisen od dcnatja. Potem prijateljski odnosi, kjer ima lahko vsak probleme. Včasih človeku fizična lepota niti ne koristi in mu morda celo škodi.
Je treba vedno upati v uspeh?
Trpljenje je povezano z nevednostjo. Tako je vsak odklon povezan z navezanostjo v človeku. In ko se iščeš, vidiš, kje je treba spreminjati notranjost. Ko začneš z delom na sebi,
ko začneš bolje spoznavati samega sebe in iskati vzroke, ko pravzaprav vidiš, kje je srž, se začnejo odpirati še druge poti, ki ti povedo, kaj je treba izboljšati. Seznanila sem se z religijami, najvažnejše pa je bilo spoznanje, daje vse, kar se zgodi, za nekaj dobro. Zdaj vem, da dobrega in slabega ni, ampak preprosto tako pač je. In dejansko uvidiš, da so stvari dobre, čeravno ljudje to z največjo težavo sprejemamo. Vse, kar je neprijetno, ljudje odvračamo in potem so težave. Raznih tehnik za delo s sabo je veliko. Seznanila sem se z različnimi delavnicami: glasbenimi, reiki, zdravljenje s savno, dalje, ko moraš premagati samega sebe pa intenziv razsvetljenja. Delala sem gama meditacijo na Duhovni univerzi v Ljubljani. Bolj kot tehnike pa so pomembna vsakodnevna dejanja. In sicer dejanja v trenutku celega dneva v odnosu do Stvarnika in predvsem do sebe in do soljudi. Študirala sem numerologijo, ko sem spremenila ime in priimek. Tudi kristale uporabljam. Toda brez narave vsega tega ni. In kar človek dela, pa naj se zaveda ali ne, vedno sprejema in oddajaenergijo, zato je pomembno pozitivno razmišljanje. In vsak korak pozitivnega dela ni brez učinka. Vsak trenutek, sploh ko začneš pozitivno gledati na stvari, je zidak tvoje bodočnosti. Ta trenutek je naša preteklost in ta trenutek je naša prihodnost. Če bova midve sedaj veseli, je več možnosti, da bo tudi prihodnost vesela.
Si tudi sovražnike izgubila, ko si zapustila svoje sovražne misli?
To je dolgotrajen proces. Lahko rečeš, da si nekomu odpustil, toda to se pokaže šele čez mesece ali leta. Lahko čez deset let pridejo na dan koreninice, ki ti pokažejo negativno čustvo in si rečeš: "Aha, še zdaj živi globoko v meni sovraštvo." In če bi ljudje v tem trenutku vedeli, da je treba odpuščati, bi svet v trenutku lahko bil raj. Nova doba, v kateri smo že, je nekaj najlepšega, kar človek lahko doživi, da se povrne nazaj k sebi in k naravi. Življenje ima šele potem smisel, ne pa takrat, ko koga kam pošlješ in se ne sekiraš, kako boš besedo uporabil.
Ampak včasih izgovorjeno kar sami negativiziramo?
Vedno se trudim premisliti, kaj bom rekla in pazim na vsako besedo, kajti beseda pomeni realizacijo. Lahko bi manj čvekali in govorili samo tisto, kar bi radi na svoji koži doživeli.
Kaj pa spontanost?
Mislim, da je to povezano z evolucijo zavesti. Torej z razvojem, ki ga zahteva kozmos. Vse je tako kompleksno, da bi težko govorila o spontanosti. Vendar je pomembna zavest, dvig zavesti, da vsaka beseda pomeni materializacijo čez teden, mesec ali leto dni.
Ima to kaj opraviti z zaupanjem?
Seveda, z zaupanjem vase in v soljudi. To je namreč povezano. Kajti če zaupaš sebi, lahko zaupaš vsakomur, ne glede na karkoli.
Na katerih področjih pa je pravzaprav treba izboljševati življenje?
Težko je karkoli določnega reči, vsekakor pa je važna notranjost. Lahko rečem, da svojo notranjost ali duhovno jedro ali bistvo ali kot v krščanstvu pravijo: Kristusovo lučko ali pa kar po domače: daje ljubezen treba iskati. In ko iščemo ljubezen v sebi, se začne pa drugačno življenje. Izboljšajo se odnosi in to vpliva na vse. Nikomur negativnost ne odgovarja, vsakdo ima rad dobre odnose.
Ime nam je ob rojstvu dano od staršev. V to usodo si nekako posegla...
To je morda pogum, verjetno pa prideš do tega, ko prehodiš neko pot. Toda kar imaš opraviti na tem svetu, moraš opraviti tako ali drugače, od problemov ni mogoče zbežati. Tudi sprememba imena na to ne vpliva. Verjamem v alternativno medicino, v meje neznanega pa v angele, svetleča bitja. Verjamem tudi, da si vsak človek želi lepo, srečno, zdravo življenje. Zato je treba sebe preverjati, koliko si duhovno v odnosu do drugega človeka dober. Vse, kar človek vidi zunaj sebe, je v bistvu njegova notranjost, je projekcija njegove notranjosti. In čimbolj čista je notranjost, takšen je tudi zunanji svet. Vesoljno pravilo je: enako privlači enako. Na Zemlji pa se v tem trenutku dogaja veliko čiščenje oziroma dvig zavesti in to je pomembno za vse ljudi. Ime sem spremenila s tem namenom, da si pomagam.
Je bila to tudi posledica preveč materialno usmerjenega življenja?
Logično, saj kdo se pa brani živeti materialno? Imeti hišo, dober avto, situiranega moškega, saj imamo vsi to radi, saj smo si podobni.
Kaj pa tekmovalni duh, ki je tako značilen za materialno uspešnost, se je spremenil v kaj drugega?
Mislim, daje sprememba. Čeravno tekmovalni duh še ni povsem izginil ali postal kaj drugega, pozitivnega.
Kako je pravzaprav z odhodom ' saj imaš v Zagorju ljudi, ki te imajo radi, s katerimi deliš velik del svojega življenja?
Upam oziroma vem, da je ta pot prava. Vse, kar se dogaja v notranjosti, se namreč zrcali v zunanjosti. In mislim, da je vse
pogojeno. Predvsem pa vidiš, da ti je materialnost, če je imaš preveč, samo v breme, ne pa v lepoto. Vse izvira iz določenih spoznanj. Za zadevo pa sem se odločila sporazumno z vsemi. Hišo sem prodala, želim se preseliti v manjšo brunarico.
Kaj pravzaprav pomeni porast duhovnosti?
Vse, kar ima osnovno v ljubezni, v pozitivnem razmišljanju, je pravo. Nekateri uporabljajo kamne, da jih obvarujejo, toda ko dovolj zaupaš sebi, tudi ni potrebno več, da nosiš kamenček. Duhovnost ni nič drugega, kot način življenja. Ta beseda je morda večini ljudi zoprna in je naredila toliko škode v svetu, da bi bilo bolje, če bi rekli, da se bomo pač šli nov način življenja z osnovno v ljubezni, prijateljstvu, in da bomo drug drugemu delali dobro. Vsi smo eno, velika človeška družina. Da pa je še večja igra, pa je pač veliko sekt, duhovnih gibanj in podobno. Ampak lepe medsebojne človeške odnose do vsega živega imamo pa lahko vseeno. Čeprav sem imela recimo vedno zelo rada mesne izdelke, sem se temu odpovedala zato, ker želim imeti lep odnos do živali.
Je sovraštvo tudi odraz vojn, ki so vseskozi pestile človeštvo?
Med nami teče energija prana ali kakorkoli se ji že reče in problemi so vedno zato, da nas nekaj naučijo. To je morda tveganje, ki prinaša spremembo, vendar, če verjameš, da je pot dobra, bo sprememba prinesla srečo.
Toda zaupati v spremembo, včasih pospremljeno s trpljenjem, ko pravzaprav še ne veš, kaj sprememba prinaša, je svojevrstno tveganje?
Trpljenje nam pokaže pot, kjer moramo rasti, kjer se moramo dvigniti, s trpljenjem postanemo budni. Vendar vem, da sem vse preveč govorila, človek pa se dejansko največ nauči iz lastnih izkušenj. Čeravno ljudi z izkušnjami neradi poslušamo. Poslušnosti nam nasploh manjka, treba pa je znati tudi poslušati.
In kaj je zate ljubezen?
Ljubezen je vse, je zelo širok pojem, da o tem lahko vedno razpravljaš. Dobro je, če se vsega v življenju lotevamo z ljubeznijo.
Kaj je po tvojem mnenju najpogostejši vzrok kriz v zakonih?
Ljudi je treba sprejemali takšne, kot so, in si po svojih močeh prizadevati po sreči. Ker ni toliko sprejemanja med ljudmi, prijateljstva med ljudmi, se slabšajo medsebojni odnosi in nivo človeške narave je nižji. Vsega je dovolj v svetu, ne znamo pa živeti skupaj. Ne vemo, da drug drugega učimo in smo si lahko hvaležni za to. In več, ko oddajaš v dnevu lepega, več lepih stvari se bo zgodilo. In več, ko odpustiš, boljše se počutiš in lepše stvari se dogajajo. Sicer imamo pa vsi enake probleme in vsi smo potrebni ljubezni. Tudi jaz sem bila manj pozitivna in ta negativna čustva, občutke gledam tako, da je vse za nekaj potrebno. Kajti bistvo je v nas samih in negativnost je zato. da nam pokaže, kje smo šibki. In tovrstna pot je zelo naporna. Toda vredno je.
O čem pa se najrajši pogovarjaš?
O duhovnosti, slikarstvu in o vsem, kar je nenavadno. Predvsem naj poudarim, da se zelo rada pogovarjam in si vzamem čas za sogovornika.
Se je število konfliktov s poznanimi morda v tem času tudi povečalo?
Zaradi svojega odhoda sem imela nekaj konfliktov, vendar bom z vsemi poznanimi še vedno ostala skupaj. Ko imaš brezpogojno rad sebe in tudi druge, kar je zelo zahtevno, so odnosi
dobri. In lega se učim m vem, da karkoli razmišljam o komerkoli na svetu, da to razmišljam o sebi.
So tudi vrednote vplivale na tvoj način življenja?
Prej so bile moje vrednote: imeti prijetno družino in veliko denarja pa soliden avto, kar so vrednote za vse. Zdaj pa je sprememba v tem, da mi vse pomenijo medsebojni odnosi. Ko greš skozi tovrstno osamljenost namreč vidiš, da so najpomembnejši odnosi. Iz svojih izkušenj lahko povem, da imaš lahko vsega dovolj -tudi denarja - pa če ne gojiš dobrih medsebojnih odnosov, je brez pomena. S tem bi se morali vsi več ukvarjati.
Kaj pa najbolj trpka izkušnja?
Teh izkušenj je veliko. Ljudje pa smo takšni, da vzroke za neprijetnosti vedno iščemo izven sebe, vedno druge krivimo za vse. Kar je najlažje in najmanj objektivno. Ko pa začenjaš spoznavati resnico, pa spoznaš, da so vsi zunanji problemi odraz tvoje notranjosti.
Verjameš v karmo?
Vzrok in njegova posledica vsekakor obstajata, zato verjamem v karmo. Z željami in hotenji pa si delamo le bariere.
Tekst in foto: Petro Radovič
NE ZAMUDITE!
Tradicionalnega srečanja Zasavčanov in Savinčanov, ki bo na Mrzlici v nedeljo, 21.9.1997, s pričetkom ob 10. uri.
Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek.
Po kratkem kulturnem programu bo na vrsti zabavni z Aleksandrom Ježem. Za hrano in pijačo bo poskrbelo PD Trbovlje.
Vabljeni!
Občinski odbor LDS Trbovlje
karavana v
Trbovljah
v sredo, 1. oktobra
testne vožnje, zabava, pijača, nagradno žrebanje...
od 10. do 18. ure.
Vabi vas vaš ^ trgovec
MALGAJ
TRBOVLJE
wom
avtotehna W0§ Mahkovic
tehtna odločitev OPEL O
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112	
	
.	A	m
javtopralnico^	
m	
Pranje vozil, notranje čiščenje, kemično čiščenje, vulkanizerske usluge.. Na zalogi zimske gume
FULDA, SAVA, MICHELIN, PIRELLI, MATADOR...
10 % popust, ali plačilo na čeke, MONTAŽA BREZPLAČNA
Trudimo se vsak dan od 9. do 17. ure
Mi tekmujemo, vi vozite rezultate!
..
Tia ah i a Im
______________________________________________________________________________________: " : : : <
Kar nekaj časa je že minilo, odkar sem se mudili med stanovalkami, upokojenkami v stari rudarski koloniji Žabja vas, "na hribu", v Trbovljah. Ostalo jih je le še nekaj od nekdanjih številnih, tudi z otroki bogatih družin. Ob lepem vremenu sedejo na klop ob robu kolonije in se menijo to in ono, pri tem pa katera od njih tudi še kaj splete ali zašije. Vsak mimoidoči pa pride prav za pogovor.
Vmešal sem se v pogovor, v katerem je sodeloval še Miha Gosak, sedaj upokojeni rudar, ki pa ga poznamo tudi kot pesnika, pa tudi organizatorja raznih kulturnih prireditev za rudarje. Zanimalo meje to in ono, predvsem tisto iz preteklih časov, pa tudi mimo sedanjega nismo mogli. Tokrat so na klopci počivale Štefka Mastnak (80 let), Marija Žirovnik (81 let), Betka Razpotnik (83 let), Ana Vrhkar (93), Slavka Bebar (81), kasneje pa je prisedla še Ana Medved (74). Vse so vdove po umrlih rudarjih, vse so imele od enega do sedmih otrok, vse so se rodile v hišah "na hribu" v Žabji vasi, vse so dobile može iz Žabje vasi in od teh je bila le ena zaposlena, druge so doma gospodinjile in skrbele za može in otroke. Vse so imele ohcet kar v Žabji vasi. Vse se same "rihtajo", kot pravijo. Ta mladi pridejo od časa do časa na kratek ali daljši obisk, pa tudi kaj postore. Predvsem je treba poskrbeti za kurjavo. Tudi iz trgovine kaj prinesejo. Živahne so bile. V pogovoru so izmenjaje vse sodelovale in se dopolnjevale, pogosto tudi v smehu in z dovtipi.
Kakšno je bilo življenje v Žabji vasi nekdaj in danes?
V Žabji vasi, tudi tu "na hribu", je bilo še do nedavnega zelo živahno, dokler niso ta mladi odšli. Precej se jih je odselilo tudi v boljša stanovanja, v bloke, stolpnice, nekateri so si zgradili tudi svoje hiše. Ostale smo le še me. Med seboj si pomagamo, kolikor si le moremo, pomagajo pa nam tudi redki priseljenci iz južnih krajev. Se kar razumemo z njimi, pa seveda ta mladi, kolikor jih je še tu, v Trbovljah.
debatirali v "parlamentu", pravili vice, špilali karte in včasih komu tudi kaj zagodli.
Koliko hiš, strank in ljudi je bilo včasih "na hribu"?
Včasih je bilo tu šest hiš in v vsaki je bilo po osem stanovanj. In če je štela vsaka družina od 5 do 6 članov, potem je bilo tu včasih okoli 250 in več ljudi. Pred leti so podrli eno hišo, nekatere so "skrajšali" na konceh, ker so se pričele rušiti, ker jih nihče ni vzdrževal. Hiše so bile včasih lepo urejene, dvorišča pometena. Sedaj bi spet potrebovali novega Widrata, obratovodjo zunanjega obrata rudnika Trbovlje. Ta je pred vojno pogosto hodil po kolonijah in prav strogo opominjal ljudi, ki se niso držali reda in skrbeli za čistočo. Marsikateremu je požugal, da bodo šli na Dobrno ali Bukovo goro, če ne bodo držali reda bodisi zunaj hiš ali v stanovanjih.
Colnga je bila ponavadi prekratka za preživljanje številnih družin. Ste si lahko kaj pomagali z dodatnim delom?
Ja, smo, ampak takrat ni bilo tuša, da bi s tem kaj zaslužili. Vse družine so imele cimrsko gredo, pa še kakšno gredo zraven, narejeno iz celine v štircu. Tu smo pridelovali zelenjavo, pa tudi krompir, zelje, fižol in še kaj. Gnojili smo te grede z gnojem iz lastnih hlevov, v katerem so nekateri redili prašiče, gojili kure in zajce, pa še kaj. Nosili pa smo gnojnico tudi iz straniščnih jam, pa konjske fige smo pobirali po cesti. Za to so skrbeli predvsem otroci.
Ženske niste bile zaposlene, doma ste najbrž imele kar dosti dela. Kaj vse je spadalo takrat med ženska, gospodinjska dela?
Ja, tega dela je bilo kar precej. Kakšnih gospodinjskih strojev ni bilo, tudi voda je bila daleč. Zelo težko je bilo s pranjem perila. Prale smo ponavadi pri bajerju na Gvidi, pa tudi v Trboveljščici, na ploh, nekatere so že imele rifei mašino ali po domače ruski pralni stroj. Najhuje je bilo pozimi v snegu in ledu. Perilo smo sušile na dvorišču, kjer so nam deci postavili kole za obešanje perila na štrik ali špago. Peglale smo z likalniki na štohel, nekatere so imele tudi takšne na oglje. Poden je bil lesen in ga je bilo treba poribati vsaj vsak teden enkrat. Vodo za pitje smo nosili s frzoca nad jaškom 3, pa tudi od treh Štirn pri žandarmeriji. Nosile smo jo v škafih in na glavi s podloženim svitkom, pa tudi v ajmarjih. Tudi s peko kruha je bilo kar dosti dela. Ponavadi smo se babe pogovorile o tem pri krušni peči sredi kolonije, kdaj bo katera na vrsti. Posebno ob praznikih je bilo zelo gosto. Tudi do kakšne hude besede je prišlo. Nobena ni bila rada prva, ker je bila peč hladna in je bilo treba pripraviti več kurjave. Drva, pukleže, so nosili deci iz jame, jih nažagali in nasekali. Za peč so bila potrebna daljša polena. Pa tudi s kuho je bilo kar dosti dela, tako za može, ki so ponavadi imeli troizmensko delo v jami, kakor tudi za otroke, ki so različno hodili v šolo.
Je bilo vmes kaj prostega časa?
Može gotovo zelo pogrešate?
Ja. zelo, zelo. Hvaležne smo jim, da so zaslužili pokojnino, ki jo sedaj uživamo tudi me. Če bi se še enkrat omožile, bi se prav "gvišno" še enkrat s knapom, saj ni boljših "decev", kot so ti. Čeprav je bilo njihovo delo v jami težko in nevarno, so bili tudi doma zelo pridni in so lepo skrbeli za družine, pa za kurjavo, pa še kaj drugega. Radi so tudi zapeli, kadar je bil čas za to, posebno ob godovih, rojstnih dni včasih nismo praznovali, pa ob božiču, Veliki noči, pri kresu, ohcetih, pa tudi ob colngah. Peli smo v družinah, pa poleti tudi zunaj z drugimi. To so bili lepi časi in kar nekako zadovoljni smo bili, kljub težkemu življenju in skromnim možnostim. Možje so radi
Naš prosti čas je bil tudi povezan z delom. Ničkolikokrat je bilo treba šivati raztrgano perilo, pa hlače, pa reklce, pa še kaj drugega. Dosti smo tudi klekljale, pa pletle za otroke in " dece" jopiče, rokavice, nogavice, šale in še kaj. Marsikatera je bila kar dobra mojstrica. Šivale smo tudi vandšonarje z raznimi pregovori in reki. Ti so ponavadi viseli na stenah v kuhinji. Pa tudi poklepetale smo rade včasih. Materiala za to je bilo kar dosti, tako kot ga je še danes. Ampak danes je vse bolj moderno. Včasih smo več dali na moralo in lepo obnašanje. Važno je bilo, da nismo umazani in raztrgani, pa da smo se razumeli v družinah in med sosedi. (NADALJEVANJE V NASLEDNJI ŠTEVILKI)
Tine Lenarčič
InTT.Jln.sr^.n
LAŠKO PIVO IN DOBRA HRANA
Tokratno rubriko Kulinarično bi lahko začeli s pravljičnim uvodom. A tega ne bomo delali. No, če pa bi že začeli, bi bil prav gotovo za opis gostilne, ki vam jo predstavljamo, najbolj prikladen sledeči stavek: "To je kraj, kjer se zbirajo ljudje, ki so se naveličali ljubljanskega piva in želijo poskusiti laškega, tistega, ki ga točijo že od leta 1825." Naš cilj je bila tokrat gostilna in restavracija Zlatorog. Korenine gostinstva v tem delu Zasavske doline segajo že več kot tri stoletja nazaj, ko je tu stala "oštarija", po imenu Baron. Sicer so hoteli, da bi se to ime prevzelo tudi dandanes, a jih je nekdo v litijski občini že prehitel. In zakaj ravno Zlatorog? Lastnica lokala Vesna Kotnik (lokal upravlja skupaj z možem Adrijanom, mamo Štefko Zupančič, pomaga pa tudi Lado Zupančič) pravi, da poteka ravno skozi Renke nekakšna nevidna meja med dvema konkurenčnima pivoma, zato tudi ime Zlatorog. Zdajšnja stavba seje začela graditi leta 1990, štiri leta kasneje pa se je restavracija že odprla. Prvotno so imeli le jedilnico, ki sprejme nekako do 35 gostov, leto kasneje pa so v zgornji etaži odprli dvorano, poleg tega imajo sedaj tudi
teraso in nekakšno posebno (intimno) sobo, tako da skupaj lahko sprejmejo naenkrat okoli 140 gostov. Malo ljudi ve, da lahko v Zlatorogu organizirajo tudi poroke, obletnice, itd. Ponudba jedi je v restavraciji zelo raznolika, saj ponujajo tako hladne predjedi, tedenska in nedeljska kosila (kosilo stane z vsem menijem in sladico vred 850 SIT), zelenjavne krožnike, ki so zelo obilni, obilne sladice, hladne solate, juhe, biftek na način šefa kuhinje, puranova rulada, zarebrnice, zrezki,,.. Njihova specialiteta so tudi ribje jedi
(postrve, list, orada, brancin,...), predvsem okusni so lignji Zlatorog, ki so pripravljeni na poseben način (pohani, polnjeni s šunko in sirom. Njihova posebnost je, da imajo zelo okusna vina z Goriških brd. Vina Kocijančič so prav gotovo znano ime med poznavalci vin, vsekakor pa morate pri njih poskusiti beli pinot in merlot. Čez leto dni načrtujejo tudi peko pic, kar bo vsekakor dobrodošlo, glede na trenutno povpraševanje. V Zlatorog se vsekakor splača priti, da pa ne boste prišli ob nepravem času, si zapomnite, da imajo med tednom
odprto od 10 do 22 ure, ob petkih in sobotah pa od 11 do 23 ure. Ko smo se odločali za recept, ki vam ga bomo zaupali, smo bili v dvomih, za kaj se odločiti. Na koncu smo odločitev prepustili šefu kuhinje, Petru Bregarju, ki se je odločil za:
GOVEJI FILE PO ANGLEŠKO V POPROVI OMAKI (za 1 osebo);
Potrebujemo: 20 dag govejega fileja, marinada; 1 dag olja, 2 dag gorčice, poper, sol, limonin sok,
2 dag masti, 1/2 dl temnega fonda, 2 dag masla in žlico vvorchestrske omake.
Očiščen file postavimo v marinado. Le-to na hitro pripravimo tako, da na kro.niku zmešamo olje, gorčico, poper in limonin sok. S to mešanico file dobro natremo in ga pustimo stati 1 uro. Nato ga solimo in nahitro opečemo, da dobi rjavo barvo. Polijemo ga z lastnim sokom, nato pa dodamo fond in maslo ter nekaj kapljic limoninega soka in zeleni poper. Lahko dodamo še flambirano sadje (ananas, hruške) in gratiniramo s sirom. Zraven lahko postrežemo krompirjeve ocvrtke. Dober tek !
Peter Motnikor
ZDRAVILNE RASTLINE
HMELJ
Danes hmelj poznajo predvsem pivovarji in ljubitelji piva. Manj poznano je, daje bil hmelj nujna sestavina domače lekarne in odlično pomirjevalo.
Hmelj se vzpenja po grmovju, mejah in drevesih. Uporabljamo storžke, ki jih nabiramo septembra, posušimo in shranimo v temnih kozarcih. Ima aromatičen in v večjih količinah kar omamen duh. Okus je grenak in trpek. Lahko nabiramo tudi mlade brste (Ašič) in sicer marca in aprila za solato, cvete julija in avgusta.
Hmelj umirja in zato je bil nekoč, ko še niso poznali apaurinov najbolj razširjeno pomirjevalo. Hmeljevi T storžki so bili dolgo uporabno zdravilo proti želodčnim krčem (Padarske bukve). A. Dvoršak je v tej knjigi še zapisal, da je zeleno zlato antiafrodiziak, saj spolno slo potiska iz zavesti tistih, ki ga uživajo. Nič ni napisanega, kako je s spolno slo po zaužitju vrča ali dva piva.
Pokojni pater Ašič je zapisal, da hmeljev čaj zaradi svojih grenčin krepi želodec in zbuja tek. Čaj se pije uro pred glavnimi obroki. Močno vpliva tudi na izločanje seča, zato zdravilno vpliva na protin in revmo. Sok svežih listov lajša zaprtje. Čaj pomirjevalno vpliva na živčevje; telesni in živčni nemir popusti,
pospešeni utrip srca se uredi, depresija se poleže. Vrača tudi normalen spanec. Pijemo ga pol ure pred počitkom. Ureja tudi menstruacijo, pomirja bolečine v maternici in blaži težave mene. Zastojna jetra zdravimo spomladi s solato iz hmeljevih poganjkov.


•Z’-'#
'

M‘i -
V- <1
Je do 30 m visoko, košato drevo, raste po parkih, ob cestah in gozdovih. Cvete maja, beli in rožnati cvetovi so grozdate oblike.
Plod je bodičast, ko se odpre pade ven rjava, svetleča se glavica z belo liso. Nabiramo liste, cvetove, skorje in plodove. Plodove še sveže olupimo, zmeljemo, posušimo na peči in zdrobimo v prah. Hranimo ga v temnem prostoru.
Je eno najbolj razširjenih zdravil za ožilje. V plodovih je snov escin, ki stori, da
kri bolje kroži po žilah. Kostanjev prah jemljemo pri razširjenih venah, odprtih ranah zaradi počenih žil, zmečkaninah, anginah, katerjih vseh vrst, pri krvnih strdkih, prebavnih motnjah, ozeblinah, ledvenem useku, zlomu, protinu in kapi. Pri anginah, vnetju, ali preutrujenih glasilkah s prstom nanesemo prah čimbolj globoko v grlo. Ne sme priti v sapnik! To storimo večkrat dnevno, dokler ni v redu. Tinkturo uporabljamo za živčne bolečine in revmo za natiranje. Listje in zrezane plodove skuhamo, vlijemo v kad in se namakamo pri revmi, protinu, ozeblinah, povečani prostati..
Slovarček; KATAR- vnetje sluznice
Pripravil Igor Goste
SEJEM
TV Obrtništva ^ trgovine-^ ^podjetništva.
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.jullja 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 22. ■ 26. oktobra pripravil razstavno ■ prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 22. - 26. oktobra ) na naslov:
Razstavljal bi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi________ m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:_________ Podpis:
Dnevo na jedilniku:
’ postrvi ’ žabji kraki
*	divjačina •žar
*	zrezki ‘ biftki
' domača šunka s brenom ' suha klobasa
w
•k -k it it
Gostišče s prenočišči
SBibrgarj«
Žibert Jože
Odprto vsak dan od 9.00 do 23.00.
Gostišče primerno za: * poročna kosila " občne zbore
* 82 ležišč ‘ poročna soba ’ tenis igrišče * manjše smučišče
simpozije 280 sedežev
1411 Izlake, Kandrše 31, telefon: 0601/75 150, fax: 0601/75 272
Jjjj BIFE ŽAGAR
Bojan Žagar
Prapretno29, 1430 Hrastnik tel.: 0601 41 080
Nudimo vam: vse vrste pijač
TP POTROŠNJA
ZAGORJE Kidričeva 1
Otroška prodajalna TINKARA
telefon 61 203
odprto NON-STOP
Zaradi selitve programa uvaja v času od 18.9.1997 do razprodaje zalog,
delno razprodajo
-40%
otroške konfekcije
Izkoristite ugodnosti
Razori
JESENSKA HETERA
Darko Pavšelj - Larix
Kakor vsako jesen, mi se tudi tokrat vrača ljubezen. Melanholična, živobarvna, z nekakšnim notranjim umirjanjem, kar pripelje do popolnega notranjega miru. Kakor z neko, na trenutke skoraj nedojemljivo srečo, radostjo, ki me ponovno vrača k samemu sebi...
Bil sem ob njej v objemu, v popolni združenosti in kakor vsako jesen, sem tudi tokrat se vrnil k njej. Njej, jesenski prijateljici, ženi, materi, ljubici, negovalki, pomirjevalki srca in duše... K njej, ki jo preprosto imenujem Jesenska hetera!
Njeni dolgi, valoviti lasje z jesenskim pridihom - barve, so kakor ob omamnih vonjavah njenih las, tako tudi njenega telesa. In z omamnim, jesenskim vonjem, so me enako kot vedno njene telesne obline začarale, me je začaralo skupaj z jesenjo, ki kakor njo, Jesensko hetero, tako sem tudi samo jesen ljubil iz vsega srca! Ljubil, ker me je vedno vračalo k izvori najčistejše, ne samo človeške, "minljive" ljubezni, ampak k Božji, kozmično čisti, najbolj čisti ljubezni, ki s transcedentalno Božjo Lučjo, ki nenehno ustvarja življenje, ki ustvarja prav vse, kar je živo in neživo!
In ta čista Božja-kozmična ljubezen z Božjo Lučjo, mi zdaj napolnjuje notranjost; očiščuje vsega kar v meni odmira, kar je nečisto, umazano ter se je z minljivostjo vsega pokvarilo, postalo nepopolno, nezdravo ter tisto, kar seje spremenilo v (samo) uničujoč se dvom, razdvojenost ter v destruktivno krivdo...! Očiščeval sem se in se ozdravljal ter ponovno vračal k samemu sebi, preko nje, Jesenske hetere, preko njene neizmerne, večno čiste ljubezni, ki mi jo vedno nudi z vsem svojim srcem, nudi in se mi nenehno v popolnosti daruje, v celoti, samo
sebe, s celim telesom, s celo dušo, srcem, s kompletnim življenjem, brez besed, tehtanja, predalčkanja vrednot...!
Ljubila sva se strastno, brez zavor, brez misli... In kakor čisto psiho-duhovna-živ [jenska ljubezen, sva enako v popolni notranji čistosti, čistosti Božje, kozmične ljubezni, brez življensko uničujočih se občutkov krivde, grešnosti... Ker krivde, še majn grešnosti ni! - Si samo takšen, kakršen si, Bog, narava, Stvarstvo in neke slabosti, napake, neka grdobija... Vse to je dano od Boga, ne da se s tem bogato gnoji vrt krivde, ki le-ta na koncu zaduši, umori, vsako življenje, ampak je dano, zaradi nenehne, še večje, trajne, rasti življenja, ljubezni, duha, popolnosti Božje, ki nam je dana kot osnovna naloga, da jo dosežemo, ter celo presežemo...!
Ljubila sva se z Jesensko hetero in preko najine velike, čiste ljubezni, kakor drug drugemu, tako do vsakega bitja, do vseh v celem Stvarstvu, sva preko ljubezni, v največji, že transcedentalni radosti, veselju... Spolno energijo, ki je z ljubeznijo osnova vsega, vsakega življenja, vsakega obstoja, kakor najlepših, najbolj vrednih, trajnih stvari, in kar daje ljubezni, kakor duhu večnost ter resnično večno svetost... Sva spolni energiji, njene tokove prepuščala, da je naju v popolnost združevala, združevala v enost, spočenjala nova, še lepša življenja! In kakor, da seje najina spolna energija z ljubeznijo ljubila, združevala, spočenjala z Materjo zemljo, enako z vsakim bitjem na Zemlji ter v celem Stvarstvu. Z vsem živim in neživim...! - Z jesensko hetero se ljubila in kakor sama ljubezen, tako spolna energija, naju je ozdravljala in vse okoli naju, vodila na višje in višje, že transcedentalne nivoje duha ter življenja. K samemu sebi in iz sebe v svet, v vsakogar in vseh, v večni popolni združenosti ter Enosti!
In jesen z jesensko ljubeznijo, z Jesensko hetero, me je k temu vsemu vodila, združevala ter globoko umirjala ter mi odpirala večnost s popolnostjo, katero mora vsak doseči ter jo preseči...!
V tem času se je obisk ameriških kinematografov očutno zmanjšal. Na vrhu lestvice preteklega vikenda je po prvem vikendu predvajnaja z zadovoljivimi 14. milijoni ameriških dolarjev, končal najnoveši film režiserja šokantnega filma Sedem (Seven) Davida Fincherja, The Game. Sledita mu še G.I. Jane (37$ milijonov v treh tednih) in Money Talks (33$ milijonov v treh tednih). Lestvica se spreminja glede na tedenski zaslužek (G.I.Jane - 3.4$ mil., Money Talks 3.2$ mil.). Analitiki pravijo, daje manjši obisk v zadnjih tednih le zatišje pred nevihto...
The Game
Milijonar (Michael Douglas) prejme nenavadno darilo od svojega sluzavega mlajšega brata (Sean Penn). Darilni bon, za igro podjetja za rekreacijske usluge potrošnikov. Douglas kmalu spozna, da kljub skrivnostnim pravilom in cilju, tekmovanja mačke z mišjo, v resnici sploh ni to kar je videti, saj je na kocki njegovo življenje. Film je napovedan v Sloveniji za konec novembra 1997.
G.I. Jane
Demi Moore igra prvo žensko izbrano za urejenje v posebnih enotah ameriške vojske. Težave jii dela čemeren častnik, ki ne sprejema zamisli o ženski v elitnih enotah. Demi se mora tako spopasti z dvema nasprtonikoma, častnikom in neverjetnimi fizičnimi napori. Vendarj je trdno odločena da bo stvar izpeljala do konca in si nadene temu primerno pričesko - obrito glavo. Ko se njen glavni tekmec hudo poškoduje med vajami na urjenju, se mora odločiti ali je rešitev njegovega življenja vredno tveganja lastnega življenja. Režiserski stolček je grel legendarni režiser Blade Runnerja. Riillv Scott.
Money Talks
Po vlogi priliznjenega radijskega voditelja v znanstevnofantastičnem filmu Peti Elemiit, se Chris Tucker vrača na Zemljo kot prevarant majhnega kalibra, katerega zamenjajo za morilca policajev. Na begu pred roko pravice se, po nečednem pobegu iz zapora, zateče po pomoč razdražljivemu televizijskemu poročevalcu (Charlie Sheen). Mislim, da ni potrebno omenjati, da se ravno ne razumeta najbolje. Zanimivost: V vlogi Sheenovega dekleta bomo videli Heather Locklear (Amanda iz serije Melrose Plače).
Uri
KŠEFTI
informacije 64-250,64-166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
UNI-AVTO
SERVIS POGLAJEN
NAR0F4
IZLAKE
tel./fax:0601-73-529
mobitel:0609-647-854
Izvajamo vsa avtokleparska, ličarska, mehanična in avtoelektrična dela po zelo ugodnih cenah. Menjava vseh vrst avtostekel, ter avtovleka non-stop. Za vozila, ki se popravljajo v našem servisu, avtovleka na območju Zasavja brezplačna.
1. naslov za zlate zadeve
Rudarsko cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19b sob.-. 9h-12h tel.: 0601 71 675
ZLATO. URE. TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
Vinoteka
KLOPOTEC
Tržnico pod uro tel.: 64-195
odprto: 8-12h in 16-19h soboto: 8-12h
Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in za vsako priložnosti. Pridite in se prepričajte!
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 670 554
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ATS avdio tv servis in trgovina
Dejan Povše s.p.
Cesta VDV brigade 3 1431 Dol pri Hrastniku tel..- 0601/42 549
Prodaja PANASONIC, TEHNICS, avtoakustika PHILIPS, KENW00D
odpiralni čas: pon./pet. 9.00-12.00 in 16.00-19.00
RORCd.o.o.
Tel,/fax:061-883-265 doma: 061-783-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
TRBOVLJE
10
m
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SRBI), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): VVINDOVVS 95, WORD
EXCEL (20 ur)
I INTERNET (8 ur)
j AUTOCAD, CORELDRAVV. ACCESS...
V BISTROJU "AGREŽ",
NA ZAČETKU GRAŠKE DOBRAVE V LITIJI VAM POLEG OSTALIH PIJAČ POSTREŽEJO Z NOVIM MOŠTOM,
KI GA JE LETOS ŽE PRIPRAVIL SKRBNI LASTNIK DORE.
ODPRTO IMAJO VSAK DAN,
RAZEN PONEDELJKA, tel. 061 881 364
ulebsleo V
MARIJA VUČETIČ
Pred petindvajsetimi leti se je zaposlila kot vodja hrastniške knjižnice, ki je takrat obratovala v dosti slabših prostorskih razmerah s približno 5000 knjigami na razpolago. Zdaj pa se lahko pohvalijo z obnovljeno in povečano knjižnico, ki deluje v okviru hrastniškega kulturno-rekre-acijskega centra "14. oktober". Pa tudi s knjigami so boljše založeni, saj jih v izposojo nudijo okoli 32000 in bogat videotečni program. In menda Hrastničani radi berejo.
Pred kratkim so v hrastniški knjižnici vzpostavili tudi računalniški sistem, kar je del informacijske dobe, ki se dogaja. Tako so tudi povezani s preostalimi slovenskimi knjižnicami. "Smo splošno-izobraževalna knjižničarje dejala MarijaVučetič, "s pestrim izborom popularnih filmov pa se prilagajamo okusu bralcev, ki jih filmoteka zanima." Sicer goji do knjig izjemno afiniteto, prebira različne zvrsti in spremlja sodobnejšo literaturo. Vendar jo je doslej najbolj navdušila knjiga Margaret Mitch-ell: V vrtincu. Kot pravi, jo vsako leto znova prebere, da jo v slovenščini zna skoraj na pamet. Zato se jo bo lotila brati v angleščini. Nadaljevanka istoimenske knjige, ki jo je spisala neka druga pisateljica pa ji ni všeč, ker razplet zgodbe ni toliko značajsko bogat, dogajanja med dobrim in zlim pa se ne odvijajo dovolj zanimivo. Zlasti jo pritegne, kadar se tako imenovani negativci in pozitivci povezujejo in s tem doživljajsko popestrijo zapletanje zgodbe.
Kljub temu, da rada bere pa se rada tudi ogleduje okoli sebe. To so poleg potovanj tudi hribi. Navadno se na planinske ture odpravita z možem in za začetek sta si izbrala kar slovenski gorski svet. In če bo kdaj imela priložnost, bo odpotovala v Peru, zavoljo tamkajšnje kulture, običajev. Marsikaj je o Peruju in inkovski kulturi prebrala, kar je vzbudilo še večje zanimanje za potovanje. Nasplošno pa dnevov, razen v službi, ki ji je v izjemno zadovoljstvo, ne preživlja s knjigo v roki in dopočne marsikaj: vrtnari, kuha ali snuje, kako bodo z družino preživeli vikend. Odkar je hči Jerca izdala pesniško zbirko, je na to zelo ponosna, saj sama ni nikdar posegla po pisanju. In prozo rajši prebira kot poezijo. Literarne večere pa skušajo organizirati tudi v knjižnici, saj opažajo, da si ljudje želijo podobnih kulturnih prireditev. Interesi so sicer različni in osebno si, če le utegne, v Hrastniku ogleda kakšno gledališko predstavo. Od športov pa ima najrajši plavanje.
Predvsem se skuša vsega v življenju lotevati z veseljem in nima občutka, da je karkoli zamudila. Tudi na ljudi se ne navezuje pretirano, čeprav je včasih navezanost povsem dobra stvar. In ker se ljudje v večini preveč obremenjujejo z materialnostjo, so tudi manj prijateljski. Za prijatelja pa smatra človeka, s katerim se lahko zaupno pomenkujeta. Le sanjače odvrača, ker bolj ceni ljudi, ki skušajo živeti svoje sanje. Biti realen in ne maščevalen -je njen moto, saj maščevalnost zadosti le trenutno zadovoljstvo, nasproti večnosti pa to ne odtehta veliko.
Tekst in foto: Petro Radovič
MATEJ, APOSTOL IN EVANGELIST
Na začetku spisov nove zaveze so štirje evangeliji, ki opisujejo življenje in delo Jezusa Kristusa. Prvi med njimi in tudi najobsežnejši je Matejev evangelij.
V tem evangeliju je opisan tudi tale dogodek: "Ko je Jezus šel od tam (iz. Nazareta), je zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedel pri mitnici. Rekel mu je'Hodi z.u menoj!'Vstal je in šel z.a njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precej cestninarjev in grešnikov in so jedli z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in so govorili učencem: 'Zakaj vaš učitelj je s cestninarji in grešniki?' On pa je to slišal in rekel: 'Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: 'Usmiljenja hočem in ne daritve'. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike" (Mt9,9-13).
Po izročilu je prvi evangelij napisal apostol Matej. Sodobni biblicisti so glede tega v dvomih in razlagajo, da apostola Mateja (evangelista Marko in Luka ga imenujeta Levi) ne moremo enačiti s piscem istoimenskega evangelija. Ne glede na to pa je apostol Matej omenjen v vseh evangelijih in je torej pripadal najožjemu krogu Kristusovih sodelavcev.
Preden ga je Kristus poklical, je opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri poštenih Judih na slabem glasu: cestninarje so namreč enačili s pogani in javnimi grešniki, z roparji in razbojniki. Dejstvo, da gaje Kristus nagovoril in ga povabil v svojo družbo, ga je tako prevzelo, da je brez oklevanja opustil dotedanji način življenja in se pridružil Kristusu ter njegovim učencem.
Po Kristusovi smrti, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo, da svoje rojake (Jude) prepriča o tem, daje Jezus iz Nazareta tisti Mesija, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze.
Staro izročilo pravi, daje apostol Matej dolgo časa deloval v Etiopiji, kjer je spreobrnil veliko ljudi, celo samega kralja z vso družino, potem ko je obudil od mrtvih njegovo lepo hči Ifigenijo. Taje po prejemu krsta naredila zaobljube devištva in je zato zavrnila novega kralja Hirtakusa, ki seje hotel z njo poročiti. Kralj seje razsrdil na apostola Mateja in ga je dal prebosti s sulico, ko je opravljal sveto daritev. To naj bi se zgodilo okoli leta 69.
Za časa papeža Gregorja VI. (6. maja 1046) so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno, kjer je še danes njegov grob. Zato tam praznujejo njegov god 6. maja. Drugod po katološki Cerkvi pa je praznik apostola Mateja 21. septembra.
Svetega Mateja upodabljajo s človekom ali angelom kot simbolom prvega evangelija, s knjigo, z mečem ali sulico (znamenje mučeništva), pa tudi z mošnjo in računsko deščico, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga časte finančni in davčni uradniki, cariniki, menjalci in knjigovodje.
God sv. Mateja naznanja tudi koledarsko jesen, zato je ponekod na kmetih poznan pregovor, ki pravi: "Če je .sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen."
Branko Nimac
PONUDBA SKB bar
Ste že slišali 2a elektronsko bančništvo? Verjetno ste.
Pa že poznate njegove prednosti, ali pa še vedno ne veste, kaj bi to lahko bilo? SKB banka je elektronsko bančništvo v Sloveniji uvedla med prvimi. Zakaj ga ne bi uporabljali tudi vi!
V banki vedno bolj posvečamo pozornost razvoju elektronskega bančništva, saj le to omogoča opravljanje bančnih storitev od doma ali iz službe. Najnovejše kar vam v sklopu "družine" elektronskega bančništva ponuja SKB banka je storitev SKB NET. Taje namenjena uporabnikom Interneta. |
Storitev SKB NET ponujamo na področju poslovanja s prebivalstvom, torej občanom, obrtnikom in samostojnim podjetnikom. SKB NET vam omogoča vpogled v stanje in promet na tekočih, žiro in deviznih računih ter plačevanje položnic in prenosnih nalogov.
Če boste postali uporabnik SKB NETa, boste lahko prihranili kakšno urico dragocenega časa. Dostop do SKB NETa je namreč hiter, uporaba je preprosta, saj ne potrebujete računalniškega predznanja, storitev pa je popolnoma varna.
Obenem pa vam uporaba SKB NETa nudi tudi nižie stroške storitev. Članarine do konca leta 1997 ni, provizija pri plačevanju položnic je za polovico nižja kot na bančnem okencu, pristopnina v kateri je vključena identifikacijska kartica, s katero imate dostop do vaših računov, pa znaša i 10.000.00 tolarjev. Za študente bo pristopnina polovična (5.000,00 tolarjev). Vsi pa jo lahko poravnate v petih mesečnih obrokih.
Testna uporaba SKB NETa je predstavljena na domači strani SKB banke (http://www.skb.si/), kjer kliknete ikono I Elektronsko bančništvo, znotraj elektronskega bančništva pa kliknete SKB NET.
Vsi uporabniki SKB NETa dobite dodatne informacije v Agenciji Zagorje, telefon 61 568, na Zelenem telefonu 080 15 15, lahko pa tudi pošljete elektronsko pošto na elektronski naslov skb.net@skb.si.
;;W
SKB BAHKAB.&.
AGENCIJA ZAGORJE
Cesta zmage 1 1410 Zagorje Tel.: 61 568 Faks: 64 699
Za Danes. In za Jutri.
r
A
p* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI P* VLEČNA SLUŽBA P* FOTOKOPIRANJE ^►SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
A6 P°M2ALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal ______tel.: 061/716-185, fax: 061/716-183_
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
IIONO^V
Podjetje za svetovanje, Inženiring In trgovinsko posredovanje
Cesta 20.juti ja 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660
INTERNET V ZASAVJU
Povezava preko klicne linije - fizične osebe
*	samostojni uporabniki brez lastne poddomene Povezava preko klicne linije - pravne osebe
*	samostojni uporabniki z lastno poddomeno v tref.so ali si
World Wide Wed
Izdelava in objava vaših strani
Izdelava On-line prodaje preko Interneta
Nudimo vam fax modeme: ZOOM, SPORTSER, COURIER, MOTOROLA, CARDINAL, ZYXEL.
Za vse podrobne informacije smo vam na voljo od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure.
	
Po kupončkih ugotavljam, da ste še izkoristili zadnje sončne dneve v septembru, še ste obiskali vaše simpatične "kelnarce" in "kelnarje", še glasujete zanje, še povečujete napetost o končnem izidu! Upam, da se kakšna včasih prijazna in lepa ni prevzela! Kaj hočemo, tudi to se dogodi.
Sicer pa, nabrusite si pete, veselica se nezadržno bliža !
Res bomo počakali, da se vrnemo s trgatev, da malo počakamo na mošt, potem pa se zavrtimo na Zasavčevi veselici!
MM
Naj točajka, naj točaj
Zaposleni, ter sodelavci Zasavca ne morejo sodelovati v akciji.
GLASOVNICA
NAJ TOČAJ:
1. Peter Brodar, Gostišče Vidergar-Žibert, Kandrše 150 glasov 2. Milan Guna, Pri Medvedu, Zagorje-142
3.	Boštjan Vrtačnik, Gostilna
Vrtačnik, Zagorje 56
4.	Aleš Malovrh, Picerija Tik-Tak, Zagorje, 24
5. Štefan Felc, Medijske Toplice, Izlake 19
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7” do 19”, ob sobotah 7” do 13“

/zorcev
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin j -topli podi širine 2, Sin 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
lil I!
-	šivanjeHves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
it'
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
'
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plut&in

ostalih lesenih podov
Ši. I
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
lii
pil
Ul
Gostilna - Pizzeria
KOVAČ
Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi.
Velika izbira pizz!
MARKO KOVAČ
Graška cesta 64 Litija Telefon 061/883-900
OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Pregledi za očala in kontaktne leče vsak:
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure
C O N TA C I
i
!
1
|!
|
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMAN1, GENNY,
YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BYBLOS, CAROLL, VVINCHESTER, OLIVER ...
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust!

Vabimo vas, drage bralke in bralci h glasovanju s to glasovnico, ki jo izpoljnjeno pošljite na Zasavca.
IME IN PRIIMEK: GOSTILNA, KJER DELA:
KRAJrlfll l|8ff |
GLASOVAL/A SEM: MOJ NASLOV:
m mm* msm v
m točaj poism v
S,	©Ml Hik
Vače, kraj v litijski občini znano doma in v tujini po vaški situli in Geometričnem središču Slovenije v neposredni bližini, obišče poleg Bogenšperku vsako leto večje število obiskovalcev. V zadnjih nekaj letih pa so zaslovele tudi po izredno odmevni prireditvi "Vaškem dnevu" (petem po vrsti) s prikazom opravil, ki iz dneva v dan tonejo v pozabo, tekmovanjem kmečkih žena in deklet iz litijske občine v "igrah brez meja" oz kmečkih igrah ter razstavo dobrot iz kmečke peči (peciva, potice in jedi, ki so jih pripravljali koscem in žanjicam v času, ko je na njivah in travnikih še vse opravljala človeška roka).
Posebno pozornost na letošnjem Vaškem dnevu je pritegnil Štefan Prijatelj iz Tlake pri Gabrovki, ki je ob pomoči Janeza Firma pokrival kozolec s slamo ali "škompo", kar je danes že prava redkost. Štefan ima danes 68 let in pokriva strehe od svojega 14 leta dalje. Naučil pa se je od svojega očeta. Kljub svojim letom pa mojster še vedno rad pokaže vsakomur, ki ga zanima, kako so se v njegovi mladosti pokrivale strehe. Kozolec pa je delo domačina
KROVCA ZAKLJUČUJETA Z DELOM
KONJ BI BIL BREZ "OBUVAtA",ČE...
LITIJSKI ZA LJUBLJENKI STA VSE DO SOLZ NASMEJALI
Ivana Bizjaka in bo stal kot okras osrednjega vaškega trga.
Je pa danes, z razvojem mehanizacije, videti že samo konja prava redkost. Na Vače so ga morali pripeljati iz sosednjega hriba preko reke Save, Kovač, ki je pokazal, kako se ga "obuje" pa iz Zadvora.
Ostala stara "pozabljena" opravila, ki so jih prikazali na vaški prireditvi so še kolikor toliko poznana; žganjekuha, točenje medu, izdelovanje metel iz ličkanja, pletenje košar, klekljanje, itd.
Zaključna prireditev dneva je bilo tekmovanje kmečkih žena in deklet iz Polšnika,
Jevnice, Štangerskih Poljan, Litije in iz Vač.
Tekmovanje je potekalo po vzoru televizijskih "iger brez
meja" v izdelovanju rezancev, cvetličnega aranžmaja, prenosu vode v kozarcih čez ovire in izvedbi skeča ali pa glasbene točke. Zmagala je ekipa iz Litije, druge so bile Štangerske Poljane, tretja Jevnica, četrte Vače in zadnja, peta, ekipa Polšnika.
FINANCIRANJE LJUBITELJSKE KULTURE
Že nekaj časa je minilo, odkar so pričeli z reorganizacijo ljubiteljske kulturne dejavnosti na področju Slovenije. V zadnjem času pa se nekaj premika v smeri financiranja ljubiteljske kulture. Upravni odbor Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti v ustanavljanju, v Ljubljani
(konstituiral se bo l.januarja 1998, je v začetku septembra letos sklenil razpisati zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov in prireditev v letu 1998. Predloge lahko registrirana društva in njihove zveze pošljejo na sedež Sklada do l.oktobra. Sklad bo predvidoma razpolagal z okoli 200 milijoni tolarjev, pokrival pa naj bi na različnih področjih od 30 do 75% celotnih priprav prireditev.
projektov in programov na področju ljubiteljske kulture. Sklad bo po tem razpisu zbiral predloge s področij glasbe, gledališča, lutk, plesa, likovnega ustvarjanja, fotografije, filma in video, folklore, literature ipd. Sofinancirali bodo predvidoma še nekatere druge aktivnosti. Ta razpis velja torej tudi za področje ljubiteljske kulture na našem območju.
U.
KMEČKE IGRE V GOLČAH
Turistično društvo Golce je prvo septembrsko nedeljo organiziralo prve kmečke igre. Namen iger je v druženju ljudi iz raznih krajev in razkazovanju spretnosti in znanja pri kmečkih opravilih. Razvrstile so si štiri zabavne igre, v razstavljanju in sestavljanju voza, kjer so se najbolje izkazali domači fantje iz Golč, ženske iz Tirne so bile najhitrejše pri ličkanju koruze, pri ročnem žaganju drv fanta iz Tirne, najboljši čas pri spravljanju jabolk v zaboj je imel Simon Grden iz Kandrš.
Poleg iger pa je bila ves čas na voljo degustacija ogljarskega golaža, pripravljenega na odprtem ognju.
TRBOVLJE
Obiskovalci so si lahko ogledali, kako se pripravlja oglje, Janez Vozelj (ogljar) pa je z veseljem vsakemu razložil, kako se vse skupaj pripravi.
Drage bralke in bralci, če kdaj ne boste vedeli, kje kupiti oglje, se oglasite pri Turističnemu društvu Golče, tam ga zagotovo dobite.
A.Z.
T A TVT-l A T	^ A ^ A T
JADRALNO PADALSTVO
Na Ambrožu pod Krvavcem je potekala tekma za slovenski pokal v natančnem pristajanju. Med 171 tekmovalci iz 14 klubov so bili tudi člani kluba Kavka iz Kisovca. V posamezni konkurenci so zasedli naslednja mesta:
5. Slavko Škoda 0,14cm 53. Janez Bedenk 400 cm
24. Janez Planinšek 176 cm 65. Franc Ergavec 562 cm
Ekipno so Kisovčani zasedli sedmo mesto z rezultatom 5,900 m.
KJP Kavka se zahvaljuje restavraciji Pcpita iz Kisovca in zagorski občini za sponzorsko pogostitev in praktično darilo.

KŠEFTI
64 250.64 166
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600, 3 0-601
DBfinAlA' PANASONIC, PHILIPS, GRUNDING, KENVVOOD rnVUHlM. PONUDBA IN CENE ZA VSAKO DENARNICO (JPnVIC* POPRAVILO VIDEOREKORDERJEV, KAMER, TELEVIZORJEV... OLnVIOi SAMO PRI NAS 6 MESECEV GARANCIJE NA POPRAVILO
Odprto vsak delovnik: 9.00-12.00, 16.00-19.00 Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!
CICd.o.o.
Agencija za nepremičnine
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
Mnogim smo že pomagali, zakaj ne bi še vam,pri prodaji, nakupu, menjavi, najemu stanovanj, hiš, vikendov, parcel, poslovnih prostorov. Od osnovne Informacije do prenosa lastništva.
Velika izbira, dober nasvet, najugodnejša rešitev, brezplačna evidenca in ogledi.
Trgovina
MONTEKUKULI
Majcenova 4 Trgovina in usluge Del.čos:7.30-19.30, ned., proz.:8.00-12.00
UGODNO
bar caffelOOg... 179,90 sladkor 2 kg ...275,00 čokolada 100 g... 79,00
PRIJAVNICA ZA IZBOR
NAJ LEPOTICE ZASAVJA
Ime in priimek:____________________________________________________
N aslov:___________________________________________________________
Tel.: _____________________________________________________________
Poklic:____________________________________________________________
Datum rojstva:---------------------Višina:__________________ Teža:
Kupon pošljite na naslov: ZASAVC d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje
ZLET TABORNIKOV V VELENJU
Velenje. Mesto umazanega zraka, premoga; tako si večino ljudi predstavlja mesto Velenje. Toda taborniki smo hoteli to podobo spremeniti. Kako?
Prejšnji mesec je ob velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov.
starih od 15 do 20 let. Zleta imenovanega jamboree se je udeležilo 800 tabornikov iz Slovenije, skavtov iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Makedonije. Tudi zagorski taborniki so se udeležili zleta in to v lepem številu, kar 16 nadobudnih tabornikov seje zbralo ob jezeru, kjer je bil postavljen tabor.
Sledilaje otvoritev zleta, vendar z zamudo, saj smo vsi čakali predsednika države Milana Kučana, ki je v opravičilo za zamudo povedal le to, da imamo slabe ceste. Zadonela je pesem zleta in zlet je odprl vrata vsem, ki so želeli spoznati mesto Velenje in njegove probleme, druženje z drugimi, spoznavanje nekaj
novega, večeri ob tabornem ognju, aktivnosti v naravi.
Čez cel dan si lahko opravljal različne aktivnosti, od ogleda termoelektrarne, rudnika, plezanja po umetni steni, potapljanja, izdelovanja lectovih src, izdelkov iz slame, prepeval, se smejal...
Najbolj odmevna aktivnost na zletu je bila proga preživetja, kjer
mladim
Zasaviem
Kako ste začeli z novim šolskim letom? Če bi vprašali dolske četrtošolce, bi se gotovo pohvalili. Prvih pet dni so namreč preživeli s šolo v naravi ob morju. Pogoji za plavanje so bili idealni - mirno in toplo morje, sonce pa tudi ni več žgalo. Da je v Žusterni precej ropotanja zaradi gostega prometa pa menda sploh niso opazili. Iz njihovih zapisov je razvidno, da so imeli dovolj drugih opravkov.

ms MAS MIS MAS MIS MAS
Žusterna
sreda 3. septembra 1997
Ko smo prišli z avtobusom v hotel Žusterna, smo se šli na bazen preizkusit, kdo zna plavati. Jaz sem bil skupina A, plavat smo šli v morje. Jaz sem skočil v morje na noge. Ko smo plavali v bazenu, so me popikale alge. Ko smo šli v odprto morje, smo se učili mrtvaka. Zvečer, ko smo se odpravljali spat, je Mitja delal prevale na postelji. Mitja in Tadej sta že smrčala, jaz pa sem bil buden do pet minut čez polnoč.
Rok
V začetku nisem hotela dihati pod vodo, a sem se kmalu privadila. S skale sem skakala v morje in me ni bilo strah, ker
nas je v vodi pričakala učiteljica Fanči.
Ditko
Zvečer nisem mogla zaspati. Čule smo do 12-ih, potem je prišla učiteljica in vse pokvarila. Bala sem se, da bom drugi dan kregana.
Stela
Četrtek, 4. septembra
Danes mi je učiteljica rekla, da plavam dobro. Vse učiteljice so me pohvalile. V Kopru mi je eden od fantov rekel: "Oh, kako si lepa!" Bila sem zelo vesela. Vsi fantje so bili simpatični. Nekateri so nam govorili žaboni iz Ljubljane. Obnašali so se zelo grdo.
Helena
Danes smo se učili vdih in izdih pod vodo. Šlo mi je zelo dobro. Naučil sem se plavati. Na začetku nisem upal dati glave v vodo.
Boštjan
Pri kosilu smo se zelo smejali, ker je v Boštjanov krožnik padla osa. Boštjan ni več jedel.
Emil
Ko smo šli zvečer v mesto Koper, smo videli dva, ki sta se poljubljala, Špela mi je dvignila krilo, videli smo psa, ki je plaval po morju. Videli smo ladje vlačilce in nekateri so telefonirali. Kupili so sladoled.
Tina
Petek, 5. septembra
Ko smo pripluli v Piran, smo s prijateljicami šle gledat akvarij. V akvariju smo videle veliko lepih in različnih rib, morske konjičke, hobotnice, rakce, želve in druge živali ter rastline. Akvarij mi je bil zelo všeč.
Špela
V Piranu smo odšli tudi v trgovino s školjkami. Poslušal sem školjko, v kateri so se slišali valovi morja.
Marko
Najprej meje bilo strah, ko smo vstopili v ladjo. Saj sem se prvič peljala z njo.
Katarino
Danes smo se peljali z ladjo v Piran. Vodič nam je povedal, da ime Piran izhaja iz grške besede ogenj. V Piranu so nam pokazali Tartinijev trg.
Špelo
s' se dve uri podil po blatu in Potoku skozi različne prepreke (blato, gume, žabe,...).
Zelo mi je ostalo v spominu, ko sem po 9 letih zopet srečala stare Prijatelje - skavte iz Omiša, s katerim je bilo naše mesto Pobrateno. Zopet smo navezali stike in čez mesec dni se bomo odpravili v Dalmacijo, obujati stare spomine.
Ker vse enkrat mine, tako je trtinil tudi zlet tabornikov. Se zadnji Pozdrav, stisk rok, zamenjava naslovov in še zadnji zaljubljeni Pogledi in že smo se razšli, vsak s svojimi mislimi, toda pesem zleta so vedno doni:
"Naj bo tale pesem himna vseh ljudi,
saj z naravo v slopi lepše se živi,
naj bo tale pesem sok prihodnosti
in spomin na tiste sončne dni."
Tanja Trop
meddruštveni odbor
ZPD ODSLEJ V LITIJI
Meddruštveni odbor Zasavskih Planinskih društev deluje že dolga desetletja. Povezuje zasavska in Posavska planinska društva, od Litije do Laškega. V začetku je bil sedež tega odbora pri PD Trbovlje, Zadnjih šestnajst let pa pri PD Lisca
v Sevnici. Na zadnji seji tega odbora pa so se odločili, da bodo sedež tega odbora premestili v Litijo. Izvolili so novega predsednika odbora. Tega bo odslej vodil Borut Vukovič, ob sodelovanju še nekaterih odbornikov iz nekaterih zasavskih in posavskih planinskih društev. Izkaznice o prehojeni zasavski planinski poti ob Bizeljskega do Kuma se pošiljajo v evidenco in izdajanja značk o prehojeni poti, še do 31.decembra na dosedanji naslov v Sevnico, od 1.januarja 1997 dalje pa na naslov v Litiji, ki bo znan kasneje.
T.L.
KUMSKA KONJENICA TUDI LETOS
V soboto, 6. in nedeljo, 7.septembra je bila na poti tako imenovana Kumska konjenica. Tudi tokrat (pohod s konji na Kumljanskem je postal že nekako tradicionalen), so osedlali konje iz širšega območja Dobovca in odšli na pot. Začeli so na Dobovcu, nadaljevali pot čez Škofjo rižo, Čebulovo dolino, Podkum in se vračali čez Borovak, Mali Kum, Kum, Lontovž in nazaj na Kum. Konjenikom in konjem je bilo vreme zelo naklonjeno, saj je bilo vseskozi lepo jasno in sončno vreme.
T.L.
ČETRTA DRŽAVNA RAZSTAVA PSOV V TRBOVLJAH
Konec avgusta je potekala v času od 9 ure dalje pa vse do poznih popoldanskih ur na stadionu ŠD Rudar v Trbovljah, četrta državna razstava psov. Organiziralo jo je Kinološko društvo Trbovlje, ob sodelovanju Kinološke zveze Slovenije in drugih društev. Razstave se je udeležilo 386 psov 109-ih pasem. Razstavo so pričeli Zasavski rogisti. Pri ocenjevanju je zmagal pes shih-tzu Agnesana Samurai, lastnice Mire Kaniža iz Hrvaške. Najlepši pes v Zasavju pa je tibetanski terier Pingy Pu Tibaraki, katerega lastnik je Iztok Rabuzina iz Trbovelj. V popoldanskih: urah so svojo usposobljenost prikazali vodniki policije s službenimi psi. Celotna prireditev je dosegla svoj namen in v celoti uspela.
XI.
TOM FROBE BO RAZSTAVUAL V KNJIŽNICI
V času od 29.septembra do 11.oktobra bo v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, odprta razstava barvnih fotografij znanega trboveljskega
planinca, člana PD Trbovlje, Toma Frobeja. Razstava barvnih fotografij bo nosila naslov Martuljške gore in Škrlatica. Ogled razstavljenih fotografij bo možen v času, ko bo knjižnica odprta.
T.L.
SMUČARJI SO SE PRESELILI
Smučarsko društvo Trbovlje je imelo dolga leta doslej svoje društvene prostore na Opekarni 4, v stanovanjskem stolpiču pod Plevčkovim hribom. V začetku septembra pa so se preselili v prostore bivšega Zdravstvenega doma na Ulici 1.junija 4. Iz dosedanjih društvenih prostorov so se bili nekako prisiljeni izseliti, ker niso imeli denarja za plačevanje visoke najemnine.
T.L.
GIMNASTIČNI KLUB TRBOVLJE PRIČEL Z DELOM
Gimnastični klub Trbovlje, ki ima svoje prostore v domu Partizana na Rudarski cesti, je pričel pred dnevi z normalnimi aktivnostmi. Za otroke vseh starosti so pripravili program raznovrstnih iger in dejavnosti športnega značaja. Sredi septembra pa so pričeli tudi z aerobnimi vajami za odrasle. V te se je še vedno mogoče prijaviti v dom Partizana.
IL.
MIŠ MAS MISMAŠ MIS MAŠ MIŠ MAS MIŠ MAS MIŠ MAS
Zjutraj smo odšli na plažo, tavali smo daleč. Ko so odšli drugi ven, sem bil jaz še v vodi z ITlasko. Našel sem oklep od raka ln lepo školjko.
Rok B.
Tekmoval sem z Rokom
Bedenikom. Pred tekmovanjem sem imel veliko treme, ampak, ko sem začel plavati, je trema izginila. V sebi sem začutil moč. Rok meje prehitel za tri stotinke.
Marko B.
Popoldne sem imela malo domotožja. Učiteljica me je
prepričala, da bom ostala še dva dni v sončnem Kopru.
Anja
Danes smo se na plaži igrali obalno stražo. Reševali smo Lavro, ker se je utapljala. Mi smo jo pa reševali. Pomagali so mi Mitja Sotlar. Boštjan Seničarin Katarina Glamatovič.
Dalibor
Nedelja, 7. septembra
Slavici je nekdo vzel kopalke in jih dal na drevo. Slavi pa je kopalke iskala in se jokala. Suzana je kopalke našla in jih dala Slavici. Slavi pa seje še kar jokala, jaz pa sem se zelo smejala.
Tina
Dočakali smo poslovilni večer. Štiri deklice smo dva dni vadile dve točki. Na začetku smo se smejale in se zabavale in nismo bile resne. Potem pa smo se morale učiti.
Skakale smo sem in tja, se včasih skregale in se spet pobotale. Zaplesale smo pesmi Bomba in Ujemi me. Zaljubila sem se tudi v enega fanta iz Šempetra. Ful mi je bil všeč. V restavraciji je sedel za mizo poleg mene. Bil je zelo luškan. Upam, da bom še kdaj videla Dejana.
Katja R.
Med plesom sem tekala za Suzano in jo prestrašila. Tako sem zakričala, da bi kmalu obe učiteljici zadela kap.
Katja S.
Danes sem bila zelo žalostna, učiteljica Jelka je odšla domov. Za slovo smo ji zapeli pesmico Beri, beri, ki smo se jo naučili že v avtobusu.
Katja D.
Ime ji je Helena. Ima rjave oči in dolge lase. Meni je zelo všeč. Tudi drugim fantom je všeč.
Mitja
2lVi?!
Smo pa resno "zaštartali" v šoli, kaj ? Ničveč počivanja in potepanj pozno ponoči. Profesorji nas že resno opozarjajo naj se učimo sproti, saj se snov hitro nabira. Dnevniki so že popisani z datumi napovedanih kontrolnih nalog in zamudami učencev. Nam so že privoščili športni dan in se prav nič ne pritožujemo.
No, pa saj ni tako hudo. Tudi zabave ne manjka. Če vas zanima kako zabavno smo preživeli spoznavni večer si preberite članek v naslednjih vrsticah.
Dijaki Ekonomske šole Trbovlje so pred nedavnim prišli z maturantskega izleta. Pravijo, da je Malta kraj za žuriranje. Preberite članek in se sami prepričajte.
Tudi izven šolskega programa se marsikaj dogaja. Pred kratkim nas je v Mesečini vedril Sandi. "Fejst" fant, ni kej !
Bodite pridni, pa pišite nam kaj, če se kaj novega dogaja. Ajd!
Špela
HATIRAN-p/j IZLE.T □Čtfto/ICD/
Maturantje Ekonomske šole Trbovlje smo se odločili, dajo bo bomo popihali na Malto. Dne 27.8., smo se nastanili v hotelu, ki se nahaja v predelu St. Julien in je center nočnega življenja. Ulice so polne diskotek, barov, casinojev, kar je bilo za nas najpomembnejše.
V neposredni bližini hotela je bila skalnata plaža (zelo neurejena), zato smo morali do peščene pešačiti. Toda splačalo se je. Izlet pa ni bil namenjen samo zabavi, saj smo hoteli tudi kaj videti. Ogledali smo si prestolnico Malte, Valette, kjer smo si ogledali prečudovito katedralo, kije znana po svoji poslikavi. Prav tako zanimivo je mesto
Mdina, ki slovi kot najstarejše mesto na Malti. Ker smo bili polni denarja smo si privoščili še izlet z ladjo do otoka Comino, ki je znan po zalivu imenovanem Plava laguna, kjer je voda božanska. Neizmerno smo uživali in si nabrali novih moči za šolsko leto. Po sedmih dneh rajskega življenja smo se vrnili domov. Na žalost, smo imeli že naslednji dan pouk.
Torej ,kdor je v dilemi kam na maturantski izlet - preprosto pojdite na Malto.
iP^ZNAVti PAN givtlAZIJCEV
Tradicija je, da maturantje vsako leto pripravijo spoznavni dan s tako imenovanimi fazani. Tudi mi smo ga. Zbrali smo se v ponedeljek, 15.09., da bi se bolje spoznali, seveda. Že ob vstopu v telovadnico smo presenetili prvošolčke z markiranjem s črko F, ki pomeni "fazan". Nato so se vsi prestrašeni posedli na blazine in mučenje seje pričelo. Pripravili smo jim vrsto duhovitih igric, ki sojih morali, hočeš nočeš izvajati. Prav nič navdušeni so plesali macareno, tekli s plavutkami na nogah, plesali s krompirjem na čelu (v parih seveda), peli pesmi,itd. Temu je sledil izbor "najlepšega" in "najlepše" fazanke na šoli. V režiji smo imeli veliko problemčkov pri zbiranju, saj smo ugotovili, da imamo, kar nekaj lepe perjadi na šoli. Zbrali smo najbolj simpatičnega fazana in najbolj srčkano, a malo plašno fazanko. Potem pa je sledilo tisto, najbolj mučno. Zaprisega. V smuk preži in rokami v zrak, so glasno ponavljali, kako nam bodo naklonjeni in nas spoštovali. Če pa seje vmes kaj zataknilo, smo začeli še enkrat od začetka.
Mislim, da jim bo ostal ta dan dobro v spominu, saj je tudi nam in še vedno se ga vsi spominjamo. Nekateri bolj, drugi manj zabavno.
Špela
5ANPI
Da bi malo popestril naše življenje, je prišel v Mesečino Sandi-Simpatični pevec pravi, da se ne spominja dobro kdaj je začel prepevati. V svetu glasbe je že zelo dolgo. Sprvaje začel nastopati na šolskih prireditvah in kmalu ustvaril svojo skupino. Šele po dvanajstih letih prepevanja se je začel resno ukvarjati z glasbo in ustvaril rock skupino. Uspehi so nastopili že s prvimi nastopi na televiziji. Do sedaj je posnel štiri projekte, sedaj dela že na petem.
" Sem v neki novi fazi, saj pesmi pišem sam, pa tudi produciram s svojim najboljšim prijateljem ", seje pohvalil Sandi. Zaradi daljšega premora, je sedaj poln energije in s 100%-im uspehom prodira naprej. Pred kratkim je bil v Ljubljani v diskoteki Central, kjer je imel promocijo, plošče Unplugged. Pravi, da je to njegovo najboljše delo do sedaj. Sodeluje z vsemi zvezdniki hrvaške estrade.
Dekleta že sigurno veste, daje Sandi že oddan, saj seje pred kratkim poročil s hrvaško manekenko Branko Bebič.
sponzor: FORUM d.o.o., Zagorje
^TLT.lTnTrin
2E£.e>aNje.
Na prejšnje vprašanje, koliko članov šteje skupina The Kelly Family, smo dobili kar nekaj odgovorov, izžrebali smo pet pravilnih in it bodo dobili CD plošče, kijih lahko do I .oktobra dvignejo na uredništvu Zasavca, Cesta 20. julija 2c, Zagorje. Tokratni nagrajenci so:
1.	TJAŠA MARIN, OPEKARNA 20/b, TRBOVLJE
2.	JERNEJ SOBAN, IZLAKE 48, IZLAKE
3.	PETRA KOBILŠEK, POLJE 19, ZAGORJE
4.	VELI ŽNIDARŠIČ, SALLAIJMINEŠ 4a, TRBOVLJE
5.	NINA BRODNIK, CESTA ZMAGE 26, ZAGORJE
Naslednje vprašanje pa se glasi: Letos je odpadel največji tradicionalni rock žur v Zasavju. Kateri?
V pomoč naj vam bo spodnja fotka iz prvega žura, ki je bil leta 1992, organizatorji pa so "mladci" na sliki.
JAM fTiJlVAL
■*a, dober festival, ni kaj. Ampak gremo raje P° vrsti, povrsti, kot so hiše v Trsti. Festivala Se je udeležilo okrog 1700 ljudi, mogoče nekaj Več. Ogledali pa so si lahko vsega 20 štopajočih, bolj ali manj punkovsko-under-Sr°und usmerjenih bandov po večini iz Avenije, vključno s skupino legendarnega 'lJarkya Ramonea (Ex Ramones) The Intrud-ers. Med drugim pa so nastopili še staroste ^ovenskega punka Scuffy Dogs, Odpisani, ^ythm thiefs, Fakof bolan, Delavvare, Erotični ter posebneži Golazen, ki so s svojim nevsakdanjim vokalom šokirali še najbolj Ogrizene rokerje. Žal pa se prireditve niso beležile dve zasedbi; The Fat Nuns zaradi boljše ponudbe in Debeli Predsjednik iz ^s'jeka zaradi težav s prevozom.
Zdaj pa še nekaj o organizaciji in dogajanju nasploh. Vsa zadeva se je dogajala v Mariborski stari pekarni. Do polnoči na prostem, nato pa v mali dvorani Gustaf. Že okrog devete ure so organizatorji prejeli obvestilo, da hočejo okoliški stanovalci skupaj s policijo (ni jedne nema bolje od naše policije...) festival preprečiti, a k sreči do tega ni prišlo.
O.K., zdaj pa cene !!! Karta je bila za to, kar si tam videl in slišal, relativno poceni. V predprodaji je stala 1200 SIT, na dan koncerta pa 1500 SIT. Za hrano in pijačo je bilo dokaj solidno poskrbljeno, pravzaprav odlično, če primerjamo to z Zgaga festivalom, kjer so ljudi glede tega dobesedno odirali. 0.5 1 piva je stalo 250 SIT, sendvič s pivom pa le 400 SIT. Med drugim je bilo poskrbljeno tudi za vegetarjance (Vege-sendvič). Svojo stojnico pa je imel postavljeno tudi Front rock, kjer je bilo mogoče kupiti kakšen zanimiv zin ali pa kakšno dobro ploščo.
In če potegnemo črto pod vse skupaj, je bil
to eden kvalitetnejših festov z mnogo dobre godbe in brez večjih izgredov. Kot tak bi bil lahko za zgled mnogim drugim podobnim zadevam, tako po organizacijski, kot tudi po glasbeni plati.
SAMA
6ME.IČaZA
Vse.
O skupini Smrkci smo v Zasavcu že nekaj časa nismo nič pisali, danes pa smo se odločili, da vam bomo postregli nekaj svežih novičk o teh mladih fantih.
Smrkci pripravljajo promocijo CD plošče, ki bo izšla sredi oktobra in bo svoj promocijski koncert po naklučju doživela sedmega novembra v diskoteki LIFE v Domžalah, ravno eno leto po promociji njihove kasete, ki je bila istega dne v isti diskoteki. Do tega dne pa bodo Smrkci pridno nastopali po celi Sloveniji, že ob koncu meseca se bodo predstavili v klubu Bar Fly v Celju, kamor se lahko odpravite tudi vi.
Naj napišem še eno zanimivost. Smrkci so vse skladbe prearanžirali v značilen zvok sedemdesetih let, ko je kraljevala disco funky glasba in prav gotovo bo zanimivo slišati, kako sedaj zvenijo pesmi Smrkcev.
Fantje upajo, da bodo kmalu prepevali tudi v Zasavju, da jih boste lahko spoznali in uživali ob njihovi glasbi. Do takrat pa vam želijo veliko lepih in predvsem SONČNIH dni.
Saša
ZAGCRJc 73 Irgovina-storitve-proizvodnja
1410 Zagorje o/S. Kopališka 7
Telefon.:0601/64 241, 62 041
Fax: 0601/62 041_______
^ ^	| ^ ~ Jrf;
JANEZ KRAJNC RAZSTAVLJA V DOMU UPOKOJENCEV
Janez Krajnc iz Ljubljane, sicer trboveljski rojak, je postavil v začetku septembra v družabnih prostorih Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah, samostojno likovno razstavo. Tokrat se predstavlja s slikami v olju in skulpturami v lesu. Sicer pa Krajnca poznamo tudi kot zbiratelja narodnega blaga, čipk, poslikanih jajc in še česa. Razstavljena dela bodo na ogled do konca septembra.
U.
ZLATA POROKA
6. septembra sta zlato poroko praznovala Anton in Štefanija Brečko iz Hrastnika. Prapretno 57. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčeram Marjete, Zvonke in Zlatke z družinami, prijateljev in sorodnikov seje pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je zlatoporočencema zaželel še veliko mirnih in srečnih, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
NEDELJSKI IZLET NA ČEMŠENIŠKO PLANINO
Društvo upokojencev Moravče (planinska sekcija) vsako leto organizira enega do dva izleta za svoje člane in nečlane na nedeljski izlet na dobro obiskano Čemšeniško planino ali tudi Velika planina (1206m) je drugi najvišji vrh v Zasavju oz. Posavju, takoj za Kumom. S svojo višino in lego, neokrnjeno naravo nam nudi obširen in lep razgled od Pohorja do Gorjancev, od Snežnika do Julijskih Alp in Kamniških planin.
Planina je dostopna z avtom do Prvin in dobro markiranih poteh iz Trojan, Čemšenika, Izlak, Zaloke, Kisovca, Zagorja in Savinjske doline. V planinskem domu je že petnajst let oskrbnica gospa Fani Novak iz Čemšenika. Je dobra kuharica in prijazna gostiteljica vseh obiskovalcev tega prečudovitega naravnega okolja in lepo urejenega doma zunaj in znotraj Planinskega društva Zagorje, ki praznuje kar 50 let uspešnega delovanja. Hvala vsem, ki ste prispevali k ureditvi Planinskega doma, okolice, markacij, posebno pa še javna pohvala - oskrbnici in kuharici Faniki.
Kot je že v uvodu zapisano, sc je družba planincev z osebnimi vozili preko Trojan in Izlak, podala do cilja. Prvin. Od Prvin pa nato peš v 15
članski skupini mladih in starejših planincev na vrh Čemšeniške planine. Sicer pot ni naporna, prehodi jo vsak, če ljubi naravo in planine. O našem podvigu na vrh planine je nastala spominska fotografija, naj omenimo, da jih je nekaj na Čemšeniški planini bilo prvič, zato smo jih - starejši krstili z vrčkom hladnega piva. Bilo je res prijetno, zabavno in v veselje za naše malčke. Ob našem odhodu smo si rekli "nasvidenje enkrat v jeseni".
Organizator nedeljskega srečanja se za udeležbo zahvaljuje in priporoča ostalim upokojencem, planincem in pohodnikom, da se nedeljskih družinskih izletov udeležuje čimveč ljubiteljev planin.
Jože Novak foto Bojan Emeršič
UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je v zadnjem času organizirala in izpeljala več skupinskih izletov. Avgusta je 16 udeležencev sodelovalo na pohodu po obronkih Žalca. Domačini so se izkazali za zelo dobre gostitelje. V četrtek, T.septembra so pripravili krajši izlet na bližnji Ostri vrh ali Špicberg. Pot pa jih je nato vodila preko Kleka nazaj v dolino. Bil je prav prijeten izlet, katerega seje udeležilo 20 izletnikov.
II.
TEDEN UPOKOJENCEV V TRBOVLJAH TUDI LETOS
Društvo upokojencev Trbovlje bo tudi letos organiziralo Teden upokojencev. S temi tedni so pričeli že leta 1976 in doslej sojih izpeljali vsako leto. Letošnji bo potekal od 29.septembra do d.oktobra. V tem času bodo odprli razstavo ročnih del, predstavili dejavnost Doma upokojencev F.Salamona, izvedli razna športna tekmovanja, obiskali bodo bolne upokojence na domovih, organizirali osrednjo prireditev z družabnim večerom in pripravili literarni večer.
U.
POSEZONSKO LETOVANJE UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Trbovlje po svoji komisiji za rekreacijo in letovanje že dolga leta organizira v pred in posezonskem času razna letovanja, tudi ob morju. Gre namreč za v tem času precej cenejše letovanje, kajti v glavni turistični sezoni so cene precej višje. Letošnjemu pomladnemu letovanju v Rabcu, na vzhodni istrski obali, sledi jesensko letovanje v času od 15. do 25.septembra. Letovanja se bo udeležilo 50 upokojencev, prijav pa je bilo dvakrat več, kot je bilo na voljo prostih mest. Za 10 dnevno letovanje je bilo treba plačati po 270 DEM. brez avtobusnega prevoza iz Trbovelj do Rabca in nazaj.
IL
V DOMU F. SALAMONA TEKMUJEJO
V Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah so v zadnjem obdobju naredili veliko korakov naprej v smeri izboljšanja bivalnega standarda v tem domu. Napredek se pozna tako znotraj, kakor tudi zunaj doma. Bivanje je postalo še prijaznejše in bol j domače. K temu pa seveda mnogo pripomorejo, poleg osebja, tudi oskrbovanci sami. V zadnjih mesecih se to pozna tudi pri ocvetličenju celotnega doma. Velik del k temu pripomore vodstvo z osebjem, pri urejevanju posameznih sob pa tekmujejo tudi oskrbovanci doma. V oktobru bodo ob Tednu upokojencev razglasili tudi najbolj urejene prostore.
U.
DIJAKI m STUD Sc >
Študentski Servis zagorje	Študentski Servis litija
Kidričeva 3, pri lekarni, tel.: 0601/68-090
Cankarjeva 1, pri železniški postaji, tel.: 883-165
POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM Z REDNIM ALI IZREDNIM STATUSOM!
zasluženi DENAR ti za vsa boljša podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU
Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku po TELEFONU
i/ velika baza INŠTRUKCIJ za vse stopnje
Študentski krediti
/
Odpiranje tekočih računov na servisu
PREDPRODAJA VSTOPIH ZA PRIREDITVE
Sponzor strani: TOMAS ŠPORT 2
j
___
»f	,
D T i.
V KISOVCU ZNOVA ČLANSKI NOGOMET
Trener članske ekipe NK Svoboda Kisovec g. Marjan Ocepek je prav gotovo med najzaslužnejšimi, da imajo kisovčani po dveh letih in pol znova člansko ekipo. Ta ekipa je po treh kolih 2. MNL na vrhu lestvice s tremi zmagami. NK Borovnico so premagali z 8:1 (strelci: Savšek 3, Vrtačnik 2, Guna, Škofca in Gobove), Jevnico z 3:0 (Vrtačnik, Savšek, Škofca) ter Induplati Jarše v gosteh z rezultatom 3:2 (Škofca 2, Savšek).
Kako to, da v Kisovcu več kot dve leti ni bilo članske ekipe?
Glavni vzrok je bil, daje bil klub neorganiziran, izgovarjali so se na pomanjkanje finančnih sredstev pa tudi zaradi nezainteresiranosti ljudi, ki so v klubu, da bi članska ekipa tekmovala.
Kaj je bil povod, da ste začeli sestavljati člansko ekipo?
Povod, da seje začelo z delom članske ekipe, so bile dobre igre mladinske ekipe , prisotna je bila tudi želja nekaterih starejših in mlajših igralcev, da bi ponovno začeli organizirano trenirati ter nenazadnje velika želja nekaterih privržencev kluba. Na podlagi tega smo se potem odločili, da sestavimo člansko ekipo.
Je bilo po dveh letih in pol težko začeti znova?
Začeti je bilo težko. Mnogi igralci več let niso trenirali vel.
NOGOMET
"ŽOGA JE OKROGLA"
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
NAFTA - ZAGORJE 0:0 RUDAR (T) - ŽELEZNIČAR MARIBOR 0:3 3.SLOVENSKA LIGA LITIJA - SVOBODA LJUBLJANA 0:2 2.LIGA MNZ LJUBLJANA INDUPLATI JARŠE - SVOBODA KISOVEC 2:3
Kot se da razbrati iz rezultatov, so bili tokrat izmed zasavskih nogometašev naj-uspešnejši Kisovčani, ki so po solidni igri z
nogometa, ni bilo opreme, sprva v klubu tudi ni bilo pravega razumevanja. Kasneje, po nekaj prijateljskih tekmah seje mišljenje v vodstvu kluba spremenilo, čeprav še vedno ni zadovoljivo. Poleg tega smo računali tudi na večjo sodelovanje in pomoč sosednjega kluba, do katere pa žal še ni prišlo, čeprav sem mnenja, da je tudi v njihovem interesu, daje v Kisovcu znova članska ekipa.
Mnogi igralci nekaj let niso igrali velikega nogometa, nekateri so prišli iz mladinskih vrst. Je kljub temu viden
zadetkoma Škofce, ki je zadel dvakrat, in Savška, premagali domačine iz Jarš. Svoboda po treh kolih tako tudi suvereno vodi na lestvici, saj je osvojila maksimalnih 9 točk ob gol razliki 14:4 v njihovo korist. Oba zasavska predstavnika v 2.1igi sta bila različno uspešna. Medtem, ko so Zagorjani uspeli z Nafto remizirati, pa so "Rudarji" doma popolnoma razočarali in z Železničarjem izgubili z 0:3, povrh vsega pa so za naslednja kola izgubili Kerna, kije bil izključen. Kaj dejati o tekmi v Trbovljah? Gledali smo dopadljiv nogomet, a
napredek?
Ko smo avgusta začeli trenirati, seje pokazalo, da mnogi niso bili vajeni rednega , vsakodnevnega treniranja, vendar se je stanje iz treninga v trening popravljalo. Vesel sem, daje bil odziv igralcev izredno pozitiven, predvsem starejšh, ki spodbujajo mlajše naj zdržijo napore in tudi nekaterih mlajših, ki so se dobro vklopili v ekipo. Nastala je solidna ekipa na popolnoma amaterski bazi (igralci ne prejemajo denarja), v kateri se igralci med seboj dobro razumejo.
Kako je s poškodbami?
na koncu se je izkazalo, da so Mariborčani premočni in so zasluženo zmagali. Zagorjani so domov prinesli prvo točko z gostovanj, po pričevanju vseh, ki so bili na srečanju v Lendavi, pa bi lahko odnesli celo vse tri. V tretji ligi so Litijani v drugem domačem nastopu prvič izgubili, po poročilu našega sodelavca Staneta Kokalja pa je zmaga gostov popolnoma zaslužena. Na povprečnem srečanju je dober vtis na tekmi pokvaril Begič, ki je udaril nasprotnega igralca brez žoge in bil zato "nagrajen" z rdečim kartonom.
Pojavile so se tudi poškodbe, saj igralci niso bili vajeni dokaj napornih treningov in tekem. Predvsem je prišlo do nekaterih mišičnih vnetij, nategov vezi, vendar upam, da se bodo te težave z rednimi treningi sčasoma zmanjšale.
V teku je prvenstvo, ki ste ga začeli odlično. Kaj pričakujete od nadaljnega tekmovanja?
Začeli smo resnično odlično. Naši cilji v nadaljnem tekmovanju ostajajo nespremenjeni. Predvsem želimo dokončno formirati ekipo, ki jo po mojem mnenju še nimamo, igralce navaditi na redni trening , v naslednjih dveh letih preiti v višjo četrto ligo ter nadalje še naskok na tretjo ligo, kar bi bil v danih razmerah za Kisovec maksimum.
Kakšno je sodelovanje med zasavskimi nogometnimi klubi?
Največja "hiba" zasavskega nogometa je, da se vodilni v klubih ne morejo skupno dogovoriti za neko strategijo zasavskega nogometa. Mnenja sem, da bi v Trbovljah ali Zagorju morali imeti prvoligaški nogometni klub in enega v drugi ligi, Kisovec, Litija in Hrastnik pa so dovolj močna nogometna središča, da bi lahko nastopali v tretji ligi. Klubi bi morali med ssboj predvsem sodelovati in ne zaviralno delovati, kot to delajo npr. pri prestopih igralcev iz kluba v klub.
Tekst: I.G.
Foto: M.G.
*	ŠPORTNA DVORANA ZAGORJE, 20. septembra ob 18:00 ROKOMET, 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA ZA ŽENSKE AQVA ZAGORJE - SEVNICA
*	NOGOMETNI ŠTADION ZAGORJA, 21. septembra ob 16:30 NOGOMET, 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ZAGORJE - GORIŠKE OPEKARNE
*	NOGOMETNI ŠTADION KISOVEC. 20.septembra ob 16:30 NOGOMET, 2. LIGA MNZ LJUBLJANA
SVOBODA KISOVEC-MEDVODE
Nogometaši kisovške Svobode
Stojijo, z leve proti desni: Medija, G.Vrtačnik, Savšek, Uranič, Ravnak, Medija, T.Ule, Pavlič, Kovač (kapetan), Gobove, Ocepek (trener). Čepijo, z leve proti desni: Pliberšek, M.Ule (pomočnik trenerja), Povšnar, Zukič, Borštnar, Vozelj, Guna, Goste, Škofca, B.Vrtačnik.
Ulica 1. junija la, Trbovlje NUDIMO ŠPORTNE COPATE
REEBOK
PUMA
Posebna ponudba čevljev in zimskega tekstila
Sponzor strani: BIG STAR Shop, Trbovlje
ZAČEL SE JE ZASAVSKI "FUTSAL"
Začela se je zasavska malonogometna liga. Glavne značilnosti so; rekordno število sodelujočih ekip (48), več kot 600 registriranih igralcev,... Značilnosti prvih dveh kol je velika efikasnost, športna igra, nekaj presenetljivih uvrstitev (npr. vodstvo novinca v l.ligi, odličen štart mlade ekipe Mlinš v tretji ligi,...). Najvišjo zmago je dosegla ekipa A/P Peklar Dol pri Hrastniku (4.liga) proti novincu Mediji (Kolovrat) z 14:3. Rezultati 2. kola prve lise:
ŠD ČOLNIŠČE - MAGROS DOMADENIK 3:4 (strelci: 2 Vozelj, 1 Grabnar; 2 Repovž, 1 Kos in R.Gačnik)
ŠD MLINŠE
ŠENTLAMBERT 2:3 (strelci: 1 Brodar, Sršen; 2 Baš, 1 Klančišar)
ELEKTROSTROJ - KMN AMACO PAJNKIHER (3 S.Šink, 2 Guna, 1 J.Kranjc, Roglič; 4 Nišič, 2 Ristanovič, Andelič, 1 Čajo) KOVINOSTRUGARSTVO BOBOVC - KMN ATLETIKO-LINNE 5:3
(3 Razboršek, 1 I.Božjak; 2 Breznikar, I Vehabovič)
KMN MALO PO MALO -RTV TRBOVLJE 4:0 (2 Živkovič, 1 Dimač in Kastelic)
KMN L MUHY - KZ IZLAKE 7:4
(2I.Gošte, 1 Savšek, Zakonjšek, Smrkolj, Uranič; 2 Pišek, 1 Drnovšek, B.Gošte)
Trenutni vrstni red:
L Šentlambert 6 točk 7. L Muhy	3
2.	Magros-Domadenik 6	8.
ŠD Čolnišče 1
3.	Malo po malo (-1) 3	9.
RTV Trbovlje 1
4.	Kov. Bobove (-1) 3	10.
Atletiko-Linne (-1) 0
5.	ŠD Mlinše 1	3	11. KZ
Izlake (-1) 0
6.	Amaco-Pajnkiher 3	12.
Elektrostroj	0
STRELCI: 4 Nišič (Amaco), 3 S.Šink (Elektrostroj), Klančišar (Šentlambert) in Razboršek
(Kovinostrugarstvo Gobove)
Rezultati 2. lige:
ŠD MLINŠE 2 - NI DA NI 0:6
KMN JUVENTUS - ŠPORT PLUS 6:4
FEJST PUB - E.S.POTOČNIK 1:0
TEVE VARNOST - KMN VAČE 2:0
DOM OPREMA - ŠD PRAPREČE 4:1
TRGOVINA ČOP - ŠD ČOLNIŠČE 2 0:1
Vrstni red: Ni da ni 6, Juventus 6, Dom oprema 4,...
3.liga: L ŠD Sava, ŠD Mlinše in Komma Litija 6,...
4.liga: L Bistro Lipa Litija in Trgo-Trans Trbovlje 6
Peter Motnikar
ŠPORTNIK MESECA AVGUSTA ~ TONI ŠK0FCA	počutim, imam tudi boljše pogoje za trening. V ekipi igra kar nekaj znanih
igralcev oz. reprezentantov, pri katerih si nabiram pozitivne izkušnje.
TOŠEM PRIČAKOVAL!
Toni, bili ste športnik meseca avgusta z 79 glasovi. Kako vi gledate na to oz.kakšni so vaši občutki?
Pošteno povedano, sem ta naslov pričakoval. Z mojimi nastopi je bil zadovoljen tudi Branko Praznik, vodja ekipe Magros Domadenik, zato sem tudi pričakoval ta naslov. Vsekakor je bil moj naslov presenečenje v drugih krogih, osebno pa sem s tem naslovom zelo zadovoljen. Tako vsaj vem in dokazujem, da sem dober
igralec malega nogometa.
Prišli ste v ekipo KMN Magros Domadenik, zakaj prav v to ekipo?
Moje prejšnje moštvo je bila ekipa RTV Trbovlje, tam me je opazil g.Branko Praznik in me povabil k sodelovanju. V novi ekipi se bolje
Kje ste še igrali mali nogomet, preden ste prišli v ekipo Magros Domadenik?
Začel sem pri Škotih iz Kisovca, nato pa v ekipah Amaco in RTV iz Trbovelj. Moja naj večja želja je bila ta, ki se mi je med tem tudi izpolnila. Seveda je to prestop k ekipi Magros Domadenik.
Ekipa Magros Domadenik je vsaj na papirju najmočnejša, ste mnenja, da boste dostojno zastopali Zasavje v Pokalu občinskih prvakov?
Sem optimist in verjamem v uspeh ekipe, poleg tega pa nam je to letošnji cilj, ki ga moramo dostojno doseči.
Kdo so kandidati (po vašem mnenju) za osvojitev letošnjega naslova?
Moja ekipa je eden izmed glavnih kandidatov za osvojitev letošnjega naslova, saj smo se ojačaji z bratoma Gačnik in Repovžem. Potencialne kandidate pa vidim še v dveh ekipah, Amaco in Ford Hribar.
Poleg malega nogometa se ukvarjate še s kakšnim drugim športom?
Rekreativno še igram veliki nogomet pri kisovški Svobodi.
Kaj pa po končani karieri?
Star sem 23 let, psihično in fizično dobro pripravljen, z ogormno volje. Po mojem mnenju me še čaka vrsto let igranja v prvi ligi. Mislim in obenem poskušam tudi dokazati mojo uspešnost v ekipi, v takšni meri, da so z menoj zadovoljni soigralci in vodstvo ekipe Magros Domadenik. Zato proznam, da v tej smeri nisem kaj dosti razmišljal, močno pa upam, da se mi ne bo treba s tem vprašanjem ubadati še zelo dolgo.
Alan K.
TRBOVLJE
* bogata in pestra ponudba BIG STAR programa * dobava po naročilu * možen nakup na več čekov brez obresti Obiščite nas na Ulici 1.junija 33 v Trbovljah.
'SsissijpMssP
TRBOVLJE
Zasavski teniški center Zagorje ob Savi
SPOŠTOVANI LJUBITELJI TENISA!
S 1. oktobrom se v dvorani Zas-Ten prične
ZIMSKA SEZONA TENISA 97/98.
Ponujamo Vam zakup teniških ur v Zasavskem teniškem centru Zas-Ten v Zagorju in sicer:
CENE ZAKUPA TENIŠKIH UR od 1.10.1997 do 30.4.1998
DVORANA:	BALONSKO PREKRITJE ZUNANJEGA IGRIŠČA:
od 9. do 15. ure . 600 DEM + 5% davek	od 9. do 15. ure . 500 DEM + 5% davek
od 15. do 22. ure   800 DEM + 5% davek	od 15. do 22. ure   650 DEM + 5% davek
Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 68 100 in 64 664 ali se osebno oglasite v dvorani ZAS-TEN. Želimo Vam obilo užitkov ob igranju tenisa!
TENIS PARK
Savska 5, 1270 Litija, tel.: 061-883-169
CENIK ZIMSKIH LETNIH KART
sezona od 1.10.1997 do 30.4.1998
ŠTEVILO UR	1 h	2h
TERMIN		
pon.- pet. (9-1 6h)	350 DEM	380 DEM
pon.-pet. (1 6-24h)	590 DEM	1170 DEM
sobota in nedelja***	490 DEM	1070 DEM
*** ob sobotah in nedeljah si v času tekmovanj pridržujemo, po predhodnem obvestilu, pravico odvzema termina in nadomestitve le tega v poljubnem terminu
*	Cene so v DEM, plačljivo v tolarjih po prodajnem tečaju LB d.d. na dan plačila
*	Možnost plačila na več obrokov (čeki ali položnice)
*	Pri najemu več kot treh ur tedensko nudimo popust po dogovoru
*	Poseben popust za klube
REZERVACIJE VSAK DAN OD 8 DO 24 URE, TEL.:061 883 169 VSE IMETNIKE LANSKOLETNIH KART OBVEŠČAMO.
DAJE POTRDITEV TERMINOV IZKLJUČNO DO 10.9.1997!
PO TEM DATUMU GREDO VSI NEPOTRJENI TERMINI V PROSTO PRODAJO.
— ^
za naj športnika
GLASUJEM ZA________________________
I	IME IN PRIIMEK________________________ I
j	NASLOV________________________________ |
I	OBČINA________________________________ .
fotokopij ne upoštevamo
ifUVlt
'fzlub,
TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 m 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00
Športna obutev CONVERSE, ALLSTAR, AD1DAS, NIKE, REEBOK, PUMA, ELLESSE,
F1LA
ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev.
ROKOMET
SODNIKA PREPREČILA ZMAGO V PRVEM KROGU
ŽRK Škotja Loka - ŽRK AQVA Zagorje 29:23 (14:9)
Škofja Loka, Dvorana Poden, 100 gledalcev, sodnika Mirt in Lenarčič.
Škofja Loka: Bizjak, Šturm 9, Pegam, Koblar, Debeljak 4, Zupanek 3, Pohleven 9, Kosec, Mirčevski, Miloševič 1, Rajšič, Pinterič 3, trener: Berce.
Aqva Zagorje: Peško, Bolte 7, Sedej, Klopčič 5, Remic 2, Čibej 2, Urankar 2, Nedeljko 1, Resnik, Globokar 3, Smole 1, trener: Šikovec.
Zagorjanke so v uvodnem krogu odpotovale v Škofjo Loko optimistično razpoložene in se nikakor niso nadejale tako katastrofalnemu sojenju, ki smo mu bili priča. Uvodne minute so minile v znamenju Zagorjank, ki so vseskozi vodile. Prelomen trenutek tekme se je zgodil v 17.minuti, ko seje poškodovala Polona Klopčič (koleno), ki je do te minute dosegla že 5 zadetkov. Sodnika sta dopuščala zares grobo igro, ki pa sta jo potem prepozno začela
preprečevati z izključitvami. Tako so si igralke obeh ekip na srečanju priigrale kar 44 minut izključitev, poleg petih rumenih kartonov in treh rdečih. Najboljše posameznice v svojih ekipah so bile Sturmova in Pohlevnova pri domačinkah ter vratarka Peško (zbrala je kar 18 obramb), Klopčičeva (do poškodbe) in Boltejeva.
Peter Motnikar
SEDMI MEMORIAL LILA HAUPTMANA DOMAČINOM
Veterani rokometnega kluba Usnjar iz Šmartnega pri Litiji so v soboto organizirali sedmi memorialni veteranski turnir v spomin na nekdanjega in dolgoletnega igralca in trenerja kluba Lila Hauptmana. Tudi tokrat so se v petih sodelujočih ekipah zbrali nekdanji asi, ki so svoje mojstrstvo kazali ne samo po igriščih v slovenski ligi, temveč tudi v ligah bivše države. Dokazali so, da rokometa niso pozabili igrati. Najbolj so na svoj račun prišli gledalci, ki so si skupaj lahko ogledali 10 tekem, o končnem zmagovalcu pa so odločale malenkosti. Vsekakor velja pohvaliti organizacijo in sponzorje, katerim se rokometaši zahvaljujejo za njihov prispevek.
Rezultati: Hrastnik - Krmelj 7:13, Zagorje -Šoštanj 8:6, Usnjar - Hrastnik 15:7, Šoštanj -Krmelj 14:7, Usnjar - Zagorje 11:11, Šoštanj -Hrastnik 13:5, Krmelj - Usnjar 9:9, Zagorje -Hrastnik 10:8, Usnjar - Šoštanj 10:9, Krmelj -
Zagorje 6:6.
Končni vrstni red: 1.Usnjar, 2.Zagorje,
3.Šoštanj, 4.Hrastnik, 5.Krmelj
Stone Kokalj
KICK BOX
IZLAČANI IN ZAGORJANI USPEŠNI NA MADŽARSKEM
V	Debrecenu na Madžarskem je bil od 29-31.avgusta 3. mednarodni turnir v kick-boxu. Tekmovanja, kjer je sodelovalo 550 tekmovalcev iz 15 držav, sta se udeležila tudi pon-do-kwan kluba iz Zagorja in iz Izlak. Član zagorskega kluba Klemen Buzina je osvojil 3 mesto (-63kg), člani izlaškega kluba pa so osvojili eno drugo mesto (G. Ocepek -50kg) ter dve tretji mesti (M. Rozman -57kg in Igor Bogataj -63kg).
Igor Goste
TEK
HEDA KOTAR USPEŠNA NA MALEM MARATONU
V	Avstriji, točneje v Gleisdorfu blizu Gradca je bil 7. septembra mednarodni mali maraton, ki se ga je udeležila tudi trboveljska tekačica Heda Kotar. Heda je v absolutni konkurenci zasedla 3.mesto, v kategoriji nad 40 let pa celo prvo mesto.
Peter Motnikar
Prav gotovo ste že slišali za rafting. Mogoče ste celo spremljali razburljivo dirko po deročih rekah in brzicah.
Rafting je angleška beseda in pomeni po naše splavarjenje, čeprav domač izraz ne ustreza povsem angleškemu. Ta namreč pomeni spust s čolni in ne s splavi. Zato bomo raje ostali pri angleškem izrazu, ki seje mednarodno uveljavil.
Verjetno je ravno splavarska tradicija na reki Savi gnala fante iz Litije, da leta 1995 ustanovijo rafting klub Vidra. Člani kluba so zelo aktivni, tako na tekmovalnem, kot tudi na rekreativno - turističnem področju. Seveda pa jim ne manjka ekološke osveščenosti, saj smo o njihovih čistilnih akcijah reke Save že pisali v Zasavcu. V rafting klubu Vidra so za vas pripravili široko paleto izletov po slovenskih in avstrijskih rekah. Poseben poudarek so dali reki Savi, na kateri izvajajo poleg enodnevnih spustov, tudi dvo in trodnevna potovanja z nočitvami. Za vsakega gosta izdelajo izlet po njegovih željah in potrebah. Če ste bolj samostojni, lahko najamete kajake, kanuje, mini rafte, hidrospeede ter vso pripadajočo opremo.
Rafting, ki že nekaj časa ni le rekreativna, drzna pustolovščina, ampak resen tekmovalen šport, je pri nas dobil veljavo leta 1992, ko je bila ustanovljena Rafting zveza Slovenije. Zveza danes šteje približno 30 klubov, ki tekmujejo v državnem prvenstvu.
Danes se v raftingu tekmuje v dveh disciplinah; spustu in slalomu. V čolnu je 6 veslačev, katerih naloga je pri spustu preveslati odsek reke, dolg okrog 5 km v čim krajšem času. Pri slalomu se tekmuje na mnogo krajšem delu reke, vendar je potrebno pravilno prevoziti določeno število vratič.
Slovenija je svetovna velesila v raftingu, saj imamo trikratne svetovne prvake - ekipo BOBROV iz Ljubljane ter še nekaj zelo dobrih ekip, ki posegajo v sam svetovni vrh. Vse to je tudi povod za izredno kvalitetno državno prvenstvo, ki poteka od meseca marca do oktobra po slovenskih rekah.
Vrhunec letošnje tekmovalne sezone bo prav gotovo 20.septembra s tekmo v spustu in sprintu na reki Savi v Litiji, ki jo organizirajo člani rafting kluba Vidra. Tudi letos pričakujejo množično udeležbo klubov in prihod ekipe BOBROV iz svetovnega prvenstva z reke Zambezi.
Če bi se radi preizkusili v takšni rečni avanturi, ali si morda privoščili panoramski izlet po reki in naučili nekaj veščin veslanja, potem pokličite in dobili boste vse potrebne informacije, (telefon 061/884-346).
Ogled tekme je brezplačen in bo nudil veliko športnih užitkov ter možnosti srečanja z našo najboljšo ekipo in morda celo z novimi svetovnimi prvaki. Vabimo vse bralce Zasavca, da si ogledajo to zanimivo prireditev in s tem podprejo vloženi trud k oživljanju reke Save v Zasavju.
M.A.
Sponzor strani: PETROL
M)ME€ SE^(0)HE ¥ ¥ELEMO
Najhitrejše dame
Funkcionarji AMTK Velenje so izpeljali zadnji letošnji turistični rally treh dolin, ki se ga je spet udeležilo veliko število zasavskih posadk. Ker je bila to zadnja letošnja preizkušnja, je med tekmovalci na startu vladala precej-šnja napetost. Razen v ženskem razredu, kjer sije Zagorjanka Nataša Žnidar s štirimi zmagami in enim tretjim mestom že zagoto-vila skupno zmago, v nobenem razredu mesta na stopničkah še niso bila oddana. Tako bi lahko vsaka večja napaka pomenila precejšen padec na lestvici.
Start rallyja je bil pred Rdečo dvorano, kjer se je zbralo standardnih 40 posadk. Organizatorji so pripravili tako kot vedno 5 spretnostnih voženj in dve posebni nalogi. Tu moramo omeniti, da tekmovalci s spretnostnimi vožnjami niso bili preveč zadovoljni, saj so bile preveč kratke in enostavne. Tudi
potna knjiga bi bila lahko napisana nekoliko bolj natančno, saj je med potjo precej posadk za krajši čas zašlo. Vse ostalo pa lahko samo pohvalimo, saj je celotna organizacija potekala zares brezhibno in je lahko za zgled vsem ostalim prirediteljem rallyjev.
Kot smo že omenili, Nataša Žnidar letos ni imela konkurence. Tudi tokrat je zanesljivo zmagala in se tako na najlepši način zahvalila Varnost Elektroniki, ki ji že celo sezono najema avto za tekmovanja. Da ne bo pomote, znani prodajalec avtomobilov, čigar napisi se bohotijo na njenem avtomobilu, ni prispeval niti tolarja. V ženskem razredu smo dobili še eno hitro posadko. Nataša Krautberger in Polona Repovž sta presenetili s tretjim mestom, ki jima je prineslo tudi peto mesto v končni razvrstitvi in lepo vzpodbudo za naslednjo sezono.
Najboljša letošnja zasavska ekipa v barvah glavnega sponzorja
V	najmanjšem razredu do 1000 ccm je Tomaž Razboršek ob pomoči sovoznice Karmen Grabnar dosegel 3. mesto, ki mu je na koncu nekoliko nepriča kovano, a povsem zasluženo prineslo naslov prvaka, kljub temu, da na eni dirki sploh ni nastopil.
V	razredu 2, do 1500 ccm je Primož Kostajnšek letos sicer dosegel dve zmagi, enako kot prvak Milan Zorman iz Slovenj gradca, ki je bil letos tudi nasploh najuspe-šnejši voznik, a je zaradi slabših ostalih uvrstitev zasedel skupno 2. mesto. V tem razredu moramo omeniti vsaj še Boruta Žnidarja in Boštjana Turka, ki sta blestela v drugem delu sezone, a primanj-kljaja prvih dirk, kjer nista vozila, ni bilo mogoče nadoknaditi.
Enako bi lahko rekli tudi za Karlija Kropivška, ki nastopa v razredu nad 1500 ccm in ki je sicer z Borutom Bartelmetom tokrat osvojil 3. mesto, a za naskok na skupno zmago bo
potrebno drugo leto nastopati nekoliko bolj redno. Z bolj rednimi nastopi se lahko pohvalita ostali posadki v tem razredu, Danilovič-Juvan in Polc-Kostanjevec, a športna sreča ni bila na njihovi strani. Tudi avtomobila, s katerima posadki nastopata, opel astra in kadett, za to zvrst dirkanja nista najbolj primerna.
Med ekipami je po lanskem zmagoslavju KBM racing letos nekoliko nazadoval, a so ga letos zamenjali člani nove ekipe Max šport, ki so osvojili skupno 3. mesto.
Vseh tekmovalcev iz Zasavja, ki so se v letošnji sezoni udeleževali turističnih rallyjev, zaradi njihove številnosti ne moremo omenjati. Za vse bi lahko na splošno rekli, da se bodo ob eventualnem rednem nastopanju drugo leto prav gotovo lahko vmešali v boj za najvišje uvrstitve. To pa bo za razvoj športa prav gotovo zelo razveseljivo.
PEETROL.
Dalmatinci v akciji
PROTON
miom oua novih oimm
Prvak v najnižjem razredu, Tomaž Razboršek
Aufbiks
£ 11.9. je neznanemu "umetniku" očitno zmanjkalo platna, kajti ne moremo si drugače razlagati dejanja, ki ga je zagrešil. Z barvo je polil ter napisal grafite na nedavno postavljeno kapelico. Za umetnikom še poizvedujejo, nenazadnje mu pripada zaslužna nagrada, ekskluzivni intervju s sodnikom za prekrške.
^7.9. seje utrgalo V. V.-ju in P.M.-ju. Slednji je pristopil k prvemu in ga pričel zmerjati z barabo ter ga izsiljevati za pijačo. Zato je V.V. P.M.-ja zgrabil za roke in ga s pestjo udaril po obrazu, nato pa gaje vrgel iz lokala ter mu zagrozil, naj se ne vrača, dokler bo ' v lokalu on. Med obema razgrajačema so posredovali "modri angeli" in ju poslali k mirovnemu pogajalcu za Zasavje, sodniku za prekrške.
8.9.	je pred slaščičarno Sava prišlo do pretepa, kjer je M.K. pretepala starejšo žensko. M.K. je očitno preveč gledala Rockija. Na poti do pošte je opazila, da ji sledi S.S., zato jo je porinila od sebe tako, daje le-ta padla, nato pa odšla. M.K. se očitno ni niti dobro ogrela, saj je šla za S.S., jo dohitela in še dvakrat klofutnila. Dvanajsto rundo bo M.K. "odboksala" s sodnikom.
12.9.	je luna nosila neznanca, ki je iz le njemu znanih razlogov udaril K.H.-ja. Prišli so pripadniki vesoljske ladje "marica", a se jim je neznanec skril.
^ 13.9. je bil "pod dozo" A.Č. iz Dol in to tako hudo, daje zgrešil hišo in trkal na napačna vrata ter s tem vznemiril občanko D.K. Policisti so mu po pogovoru darežljivo poklonili zemljevid Dola in mu z velikim x-om označili njegovo hišo.
^jTudi v Trbovljah je bilo živahno. 6.9. sta se kar tako, iz dolgčasa, stepla O.J. in K.D. Dolgočasneža bosta dolgčas preganjala pri sodniku za prekrške.
^9.9. ob 23.43je na Žabjeku občan preglasno "nabijal muziko". Ko so prišli policisti, je ugotovil, da niso prišli plesat, zato je glasbo takoj utišal.
£ 10.9. ob 05.10 seje zmešalo S.I. Namenoma je padel preko ograje zdravstvenega doma in si zadal hude poškodbe. Ali je šlo za samomor ali za preblisk Sergeja Bubke, bodo še raziskali.
^ 11.9. ob 8.25 seje zgodila nenavadna prometna nesreča. Na cesti za Podmejo seje vozil neznani kolesar in celo trčil v avtobus. Škode je za 5.000 SIT, brezvestnega voznika pa še iščejo. Upajo le, da to ni Miguel Indurain.
112.9.	je v trgovini MR Market razgrajal B.A. Policisti so ugotovili, da so naleteli še na enega, ki mu je "nabijalo" v glavi, zato so ga odstranili iz trgovine in prijavili SP-ju.
4 8.9. so bili zagorski policisti obveščeni, da sta S.F. in S.R. iz Maribora nekoliko debelejša, kot sta vstopila, hotela izstopiti iz trgovine z oblačili. Brihtni prodajalki sta hitro ugotovili, da ne prodajata sendvičev in jima je bil razlog za takoj znan. Prišli so predstavniki zakona, ki so obema predpisali dieto.
4 Istega dne seje skegljalo B.R.-ju in M.S.-ju, ki sta se pred Ting-tanglom iz neznanega vzroka stepla. Stingltanglala se bosta pred sodnikom za prekrške, za katerega pa ne vemo, če se jima bo pridružil.
4 3.9. je B.S. razgrajal, kričal, grozil s pretepom vse naokoli. Kar ni gabilo za umiriti, so ga policisti odpeljali v prostore za pridržanje, da se ohladi. Utemeljeno je osumljen oškodovanja osebnega avtomobila pred policijsko postajo, zaradi česar se bo srečal z državnim tožilcem. Za storitev je zagrožena kazen zapora do dveh let.
4 Tega dne so se litijski policisti ukvarjali z izgubljenimi psi, reševali so primere z lajajočimi psi in vse primere končali z opozorili.
4 12.9. sta se v Ponovičah ob 01.30 v lokalu J&J silovito sprla B.A. in B.M. Spor bosta vsekakor lahko nadaljevala pri sodniku za prekrške. Lastniku pa bodo preverili dokumentacijo, ker sumijo na prekoračitev odpiralnega časa.
ZASAVSKI 'FRKER11
IZSILIU PREDNOST
Radeče, 8.9. je prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti voznice osebnega vozila M.V., v katero je trčil voznik S.S., pri tem pa je nastala le materialna škoda. Sledi predlog sodniku za prekrške zoper voznico.
NEPRILAGOJENA HITROST - AVTO POPOLNOMA ZGOREL
Vrhovo, 13.9. seje zgodila prometna nesreča na magistralni cesti v Vrhovem. Voznik osebnega vozila P.F. je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal iz vozišča, kjer se je vozilo prevrnilo ter začelo goreti. V nesreči ni bil nihče ranjen, vozilo pa je pred prihodom gasilcev v celoti pogorelo. Na vozilu je nastala materialna škoda v vrednosti 100.000 SIT. Zoper RF. sledi predlog SP.
VOZIL PO LEVI, POVZROČIL NESREČO, POBEGNIL
Hrastnik, 1.9. ob 21.35 je A.N. vozil tovorni avtomobil zastava po magistralni cesti od Hrastnika proti Trbovljam. Zaradi vožnje po levi strani ceste je v Podkraju trčil v nasproti vozečega voznika J.Z. Po trčenju je A.N. skočil iz vozila in zbežal proti savskemu mostu v Hrastniku, vendar gaje J.Z. ujel in zadržal do prihoda policistov. Zoper A.N. so policisti odredili preizkus alkoholiziranosti, a ga je ta zavrnil, toda policisti so mu vseeno vzeli vozniško dovoljenje.
TOVOR IZ TOVORNJAKA PADEL NA CESTIŠČE
Hrastnik, 4.9. ob 11.15 je M.B. vozil tovornjak MAN od Riklovega mostu proti Dolu. Med vožnjo po klancu navzgor so popustile plastične vrvi, s katerimi je bil pritrjen siporex, ki se je razsul po vozišču v trenutku, ko je nasproti s tovornjakom pripeljal R.N. Taje sicer zaviral, kljub temu pa z vozilom trčil v razsut tovor in povzročil za 100.000 SIT škode. Zoper M.B. sledi predlog sodniku za prekrške.
VOZIL Z UKRADENIM MOTORJEM POD VPLIVOM ALKOHOLA (1.90g/kg!)
Hrastnik, 5.9. ob 23.00 so policisti pri kontroli prometa ustavili M.S. iz Zagorja, kije vozil motorno kolo yamaha 125S. Med postopkom so ugotovili, da še nima vozniškega izpita in da vozi pod vplivom alkohola (1.90g/ kg). Nato so se policisti z njim temeljito pogovorili in ugotovili, da je motorno kolo ukradel v Zagorju. Le-tega so mu zasegli, ga ovadili Okrožnemu tožilstvu in podali predlog SP.
NEPREVIDNA VOZNICA V BMW
Hrastnik, 10.9. ob 9.37 uri je S.S. vozila osebni avto po cesti proti Zidanemu mostu za voznikom BMW 316, K.F. Ko sta pripeljala v Suhadolu do zoženega odseka ceste, je K.F. zaradi nasproti vozečega vozila zaviral. Ker pa
S.S. za njim ni vozila na potrebni razdalji, je trčila v zadnji del BMW. Pri tem je nastalo za 300.000 SIT škode, zato je bil zoper S.S. podan predlog SP.
OBA Z NEPRAVILNO VOŽNJO POVZROČILA NESREČO
Trbovlje, 4.9. ob 18.55 sta se na Pleskem J.I. in I.A. nepravilno srečevala. Ker sta bila oba povzročitelja, sledi predlog SP zoper oba.
VOŽNJA PO LEVI
Trbovlje, 7.9. ob 17.50 je na cesti Podmeja-Čeče H.M. zaradi vožnje po levi trčil v Z.L. Epilog je znan, sledi predlog SP.
Isti razlog je bil povod za nesrečo, ki se je zgodila 10.9. ob 8.25 v Bevškem. Tokrat je bil "anglež" M.D., ki je trčil v Z.D.
HUDE TELESNE POŠKODBE SOPOTNIKA
Zagorje - Na cesti Kolovrat-Briše je voznik osebnega avtomobila M.U. zapeljal s ceste, kjer sta med prevračanjem oba s sopotnikom padla iz vozila. Pri tem je sopotnik A.B. dobil hude telesne poškodbe. Voznik je vozil pod vplivom alkohola, saj je preizkus alkoholiziranosti pokazal 1.54 promile alkohola v izdihanem zraku. Odredili so še odvzem krvi in urina, opravljena bo analiza. Sledi kazenska ovadba.
NENAVADNA PROMETNA NEZGODA
Litija, 6.9. Motorista Z.l. in L.S. sta vozila po magistralki Ljubljana-Litija. Zaradi premajhne varnostne razdalje je L.S. trčil v Z.I., nakar je slednjega vrglo v nasproti vozeč avto, ki ga je upravljala S.L. K sreči je nastala le materialna škoda.
PIJAN KO ČEP ZASPAL V AVTU NA CESTI S PRIŽGANIM MOTORJEM
Litija, 7.9. Hrastničan J.M. je na magistralni cesti Ljubljana-Litija našel osebni avto last K.S. Vozilo je imelo prižgan motor, utripali so vsi štirje \ smerniki, lastnik pa mrtvo pijan v avtu in ni mogel nadaljevati vožnje. Ko so ga zbudili, je pihnil, avto so preparkirali, K.S. pa se bo srečal s sodnikom za prekrške.
NENADOMA V LEVO V BETONSKO ŠKARP0
Litija, 10.9. K.G. iz Ljubljane je vozil iz Zagorja proti Litiji in pri tunelih nenadoma zapeljal levo, trčil v betonsko škarpo, se prevrnil na desni bok, tako, da je na Hyundai kombiju nastalo po nestrokovni oceni preko 200.000 SIT škode, voznik pa je dobil poškodbe hrbtenice in so ga odpeljali v UKC.
NEZNANEC POŠKODOVAL OSEBNA AVTOMOBILA
Litija, 11.9. Neznanecje na parkirišču lokala 3M poškodoval osebni avtomobil. Policisti so sprožili predlog za pregon in ovadbo proti neznani osebi.
VOZNIK PODRL PEŠKO
Litija, 12.9. Na Trgu svobode je G.B. iz Ljubljane podrl peško K.Š. izven prehoda za pešce. Pri tem si je zlomila nadlahtnico. Oba so predlagali sodniku za prekrške.
PREVELIKA HITROST IN SEDEM RANJENIH
Hotič,13.9. Pri gostišču Juvan seje zgodila huda prometna nesreča. V vozilo, ki je stalo povprek na cesti, sta ze zaleteli še dve vozili, vsako z ene strani. Bilo je sedem ponesrečencev, dva težko in pet laže ranjenih. Postopek je prevzela postaja prometne policije Ljubljana-Grič. Nesreči je botrovala prevelika hitrost.
ZASEGLI MOTORNO KOLO
Litija,5.9. so policisti motoristu zasegli motorno kolo, ker sc je vozil brez ustreznih dokumentov, kar je storil že večkrat. Podobna usoda čaka tudi vse tovrstne kršitelje.
POŠKODOVANA PODVOZJA
Litija, 14.4. je bilo precej prijav zoper graditelje hitrostnih ovir pred mostom v Jevnico. Nekaj voznikov je poškodovalo podvozja svojih vozil.
RAVBAJO" KOT SRAKE
V začetku septembra je G.M. prijavil tatvino zastave 750. Avta niso takoj našli, čez nekaj dni pa se je oškodovanec sam javil na policiji in povedal, daje avtomobil zasledil na
Dinosu. Avtomobil je bil v precej turobnem stanju. Z zbiranjem podatkov so policisti ugotovili, da po vsej verjetnosti avtomobil ni bil ukraden in naj bi ga voznik sam zapeljal na Dinos.
6.9.	je J.E. prijavil krajo zastave 101 izpred hiše na Šuštarjevi koloniji. Patrola je ugotovila, daje avto ukradel P.M., kije potem pri Agnesu avto zapeljal v jarek in ga tam pustil. Ovadili so ga, avto pa so vrnili lastniku.
4.9.	jeT.B. obvestil policiste, damujeneznan storilec iz skladišča podjetja I.K.D. iz Hrastnika odtujil stroj za pranje vozil. Policisti neznanega storilca še iščejo.
8.9.	V.F. je prijavil krajo dvovretenskega obračalnika za seno izpod kozolca ob magistralni cesti v Spodnjem logu, vrednega 100.000 SIT.
Istega dne so v Hotiču na separaciji ukradli usmernik za napajanje akumulatorjev. Separacijo so oškodovali najmanj za 30.000 SIT. Oba primera rešuje lokalna kriminalistična skupina.
14.9.	so v Šmartnem pri Litiji ukradli nabožni kipec in leseni baldahin iz kapelice na Vratih pri Bogenšperku. Baldahin je delo vojakov iz prve svetovne vojne. Storilce iščejo.
OPOZORILO OBČANOM
V okolici Litije se pojavljajo Romuni, ki po ugodnih cenah prodajajo zlate prstane. Po pregledu pri zlatarju jih napetnajsteni lastniki lahko uporabijo le za mesingaste podložke...
POGIN RIB VTRB0VUAH
12.9.	so bili policisti obveščeni o poginu
rib (poginilo naj bi jih cca 2000) v
Trbovljah med tovarno Iskra in Avtohišo
Malgaj. Za storilcem poizvedujejo
inšpektorji.
ZASEGLI 2 GRAMA MAMILA
4.	septembra so policisti v Litiji našli 2g mamila, lastnik se bo srečal s sodnikom za prekrške.
Maja ROVŠEKs.p. Jerebova ul. 3 Litija Delovni čas: od 8. do 22. ure, nedelja od 10. do 22. ure
ARS CAFE VAM NUDI POLEG OBČASNIH SLIKARSKIH RAZSTAV TUDI DVAJSET VRST PIVA Z VSEGA SVETA.
Avfotehna W3 Mahkovic
GDpdlo (uigpdlDii® OaRBtiBO®
pri nakupu OPLOV: CORSA, ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli
z dobo odplačevanja
TOM+5%
do štirih let
Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic
Avtotehna \H]S Mahkovic tehtna odločitev OPEL O maj naslednji avto
SPODNJI LOG 27	1281 SAVA PRI LITIJI TEL.: 061/874-112
mii-U
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ “ poslati na naslov UredništvaZasavca>Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ * je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM hišo z zemljiščem na Dolenjskem, tel. 21-850 PRODAM trosobno stanovanje in garažo v Trbovljah, cena po dogovoru, tel.: 061/441-759 NAJAMEM manjšo hišo ali pritlično stanovanje za dobo 6 mesecev, tel.: 82-147 STANOVANJE, 3-sobno v Trbovljah, prodam, tel.: 25-432
PRODAM NISSAN SUNNV,
letnik 1987, lepo ohranjen, rdeče barve, motor v okvari, vozen, cena po dogovoru, tel.: 64-411, 64-166
PRODAM TAM T 170. kiper,
1.	'82, reg. do 4/'98, cena 8.500 DEM, tel.: 21-841 PRODAM Vugo Skala 55, prevoženih 68.500 km, reg. do 5/ 98, cena 2.300 DEM, tel.: 24-361 PRODAM Zastavo 850, letnik 1984, modre barve, novi prednji gumi in nov akumulator, registriran do 1/1998. Cena 500 DEM, tel.: 25-830 PRODAM Renault 5 five, letnik 95, prevoženih 12.000 km, registriran do 12/97, cena po dogovoru, tel.: 43-476 PRODAM VW 1200, letnik
1975, metalno zelene barve, tel.:
061/1892-591 (Martina) PRODAM VW hrošč 1200,
1.74, lepo ohranjen, cena 1000 DEM, tel.:28-189
RAZNO

PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
SEDEŽNO chicco prenosni sedež za dojenčke 0-10 kg, tudi za avto, cena 8.000 SIT, tel.: 22-727
PRODAM štedilnik na trdo gorivo, 2x plin, 2x elektrika, tel.: 21-674
PRODAM dvoredni pletilni stroj Brother z dodatki, tel.: 43-076
PRODAM kiosk za prodajo časopisov in galanterije, tel.: 21-354 ali 22-434
PRODAM telico staro 8 mesecev in bikca (8 mesecev), oba simentalca, za rejo ali zakol, tel.: 25-443
PRODAM frezo za moto-kultivator Gorenje, tel.: 76-343
PRODAM dobro ohranjeno otroško sobo (les in rdeča barva), tel.: 22-396
PRODAM kombiniran otroški voziček znamke Monbebe, lepo ohranjen, ugodno, tel.: 28-285
PRODAM odlično ohranjen pianino Petrof, tel.: 23-812
SEDEŽNO chicco prenosni sedež za dojenčke 0-10 kg, tudi za avto, cena 8.000 SIT, tel.: 22-727
za brezplačni mali oglas
5 Tekst: ....................................
Os
O ...........................................
'Z
U ...........................................
>
<	Moj naslov:
<
N
KUPIM hlodovino smreke in jelke večjih količin, tel.: 24-373 ali 041/669-297 PRODAM kiosk za prodajo časopisov in galanterije, tel.: 22-434
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411, 64-166 ali 64-250
Na najudarnejši točki v centru Litije vam odstopimo del prostora! Pokličite nas na tel.:
061/883-822
PRODAM telico staro 8 mesecev in bikca (8 mesecev), oba simentalca, za rejo ali zakol, tel.: 25-443
PRODAM mladičke pasme nemški bokser, čistokrvne, z rodovnikom, odličnih staršev, tel.: 27-147
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
UGODNO JESENSKO LETOVANJE v apartmaju za 5-6 oseb na otoku Visu, morje oddaljeno 20 metrov, cena 50 DEM na dan, tel.: 66-099 (po 16. uri)
ODKUP DELNIC Lisca, Gorenje, Pivovarna Laško, Union, Interevropa in ostale ter sklade, non-stop na tel.: 43-714
ODKUPUJEMO DELNICE sklada Mercata, Maksima in ostale ter delnice serije Bing za gotovino,
pridemo na dom, tel.: 25-830 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 NE ZAMUDITE ! Nov artikel za prodajo na terenu. Odličen zaslužek, tel.: 0609/628-179 ZAPOSLIM dekle za strežbo v šanku, tel.: 061/883-233 ali 041/ 677-780
ZAPOSLIM dve dekleti za delo v baru, tel.: 66-252 (od 16. ure)
IŠČEM delo, sem PKV ključavničar-varilec, tel.: 71-195 IŠČEM delo v Zasavju, sem kvalificirana prodajalka mešane stroke, s 15 let delovne dobe, tel.: 29-821
REDNO DELO DOBI
kvalificirana natakarica, tel.: 66-252, popoldne
NOVA PRILOŽNOST za vse, ki želijo zaslužiti, enostavno in dobro plačano delo, tel.: 21-257
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in Jl-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
HONORARNO DELO,tel.: 64-250
/■	\
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
v_________________________,
TRBOVLJE
Zavod za izobraževanje in kulturo LITIJA
Delavska univerza, Parmova 4 (tel.: 061/881-182)
RAZPISUJE
za šolsko leto 1997/98 vpis v naslednje izobraževalne programe:
IV.STOPNJA
1.	Trgovec
-poklic: prodajalec
pogoj za vpis je konCana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti.
2.	Trgovec-dokvalifikacija
-poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV. ali V. stopnje. Izobraževanje traja 1 semester.
J.Prekvalifikacija v trgovca
-poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester.
4.	Preoblikovalec in spajalec kovin
-poklic: konstrukcijski ključavničar
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti.
5.	Prekvalifikacija in dokvalifikacija v voznika
-poklic: voznik
Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3-letna šola. Šolanje traja en semester.
V.STOPNJA
1.	Ekonomsko-komercialni tehnik
-poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 3 leta.
2.	Ekonomsko-komercialni tehnik
-poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja 2 leti.
J.Ekonomsko-komercialni tehnik - prekvalifikacija
-poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola V.stopnje. Izobraževanje traja 1 leto.
4.Trgovinski poslovodja
-poklic: trgovinski poslovodja
Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce in dve leti delovnih izkušenj v trgovini. Izobraževanje traja eno leto.
S.Strojni tehnik
-poklic: strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti.
Prijave sprejemamo na univerzi vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 16.ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu 061/881-182.
Pričetek pouka v oktobru. Vabljeni!
MERCATOR, d.d.
PC GOLOVEC
Dunajska c. 107
p.p. 3234, 1001 LJUBLJANA
POSLOVNI SISTEM MERCATOR d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA
daje v NAJEM PISARNIŠKE PROSTORE na naslovu BLAGOVNICA,
"frg Franca Kozarja 1,1430 HRASTNIK
C,	16-00 ^
HORVAT TONČKA S P.
PONOVIŠKA 8 1270 LITIJA
TEL. FAX.: 061/883-866

OSVEŽILCI ZRAKA SITOTISK GRAFIKA FOTOKOPIRANJE
Vse iNfoRMAcijt dobiiE na teI. štev,: 0601/41^084
MERCATOR, d.d. PC GOLOVEC LJUBLJANA
.r~rr tr

NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA
#					GLASBILO, PRI KATEREM OB JDARCU NA TIPKO KOVINSKI JEZIČEK BRENKNE DBSTRUNO	MAJHEN COP	MOŠTVO, TEAM	OTOŽEN TONOVSKI NAČIN	NASLED- NICA BAKRENE DOBE	SREBRNO-BELA KRHKA KOVINA (Sb)	IZBRANO BRANJE	
												
					OKOREN ČLOVEK							
					VOZNICA LETALA							
					PRIPO- VEDNA PESNITEV			KOŠČEK SUKANCA AVSI RUSKI POLITIK (KARL)				KRAJ PRI. POREČU
					IZUMRLO, PRESLICI PODOBNO DREVO							
					#	PETAN ŽARKO	.EVI PRITOK BOSNE GLASBA MLADIH					
//'			Sfc. ■	||	SLOVENSKA SMUČARKA (SPELA)							
FUCKA	NOSOM	ANDREJA MAKOTER Egipčanski bog SONCA			ŠPORTNI REKVIZIT IGRALKA STARK					BALETNI KOREO- GRAF OTRIN	KAJŽAR- JEVA ZENA	OKRAS V ARABSKEM SLOGU
UUB-							SNOV, KI SE IZCEJA IZ DREVES						
5L0VENS, S			llillllll	SSfffBf		VELIK PTIČ PEVEC IN ODLIČEN LETALEC						
mn				Kgoio	igfg		USLUŽBENEC, KI SKRBI ZA POTROSNČ PREDME-TE IN INVENTAR, TUDI STROKOVNJAK ZA GOSPODAR., EKONOMIST		VODNA PLOVKA ZMAGA PRI ŠAHU				
AVSTRIJSKI LIRIK ZGODNJEGA EKSPRESIONIZMA (GEORG)		EMIL. ADAMIČ AMERIŠKI TENISAC AGASSI	1111		GLAVNO MESTO KANTONA AARGAUV ŠVICI	PEVKA PRODNIK				ŽUŽEK BRANKO		
						ETIKA, MORALA				RADIKAL IZ METANA		
PREBI- VALKA TAJVANA									IGRALKA WEST			
									BRITANSKI REŽISER (PETER)			
RICCI NINA			FLEMING									
KOROŠKI KANTAV- TOR SMOLAR				GOSPO- MOR^				KRAJ PRI VODICAH				
								DUKE ELLINGTON				
KRAVA ZVON- CARKA												
AVSTRIJSKI POET iNIKOLAUS)						PRIPRAVA ZA POMETANJE						
SLOVARČEK: LUEGER: avstrijski politik LEKTIRA: izbrano branje HUNT: britanski režiser
NATRPAN URNIK
Obogateli podeželan se prvič odpravi na izlet v Benetke. Nastani se v velikem, uglednem hotelu in reče receptorju:
"Rad bi sobo za tri dni."
"V redu, gospod." odgovori receptor. Izroči mu ključe od sobe in doda: "Če boste želeli jesti v restavraciji hotela, naj vam povem, da je zajtrk od sedmih do desetih, kosilo od poldne do treh in večerja od osmih do enajstih zvečer."
"Krasno," odvrne gost. "Le to me skrbi, da potemtakem ne bom imel dovolj časa za ogled mesta."
POČAKAJ
Gospa povabi znanko na čaj. Med klepetom ju zmoti sinček:
"Mama..."
"Tiho bodi," ga okara mati. "Otroci morajo biti tiho, ko mame govorijo.” "Oh," odvrne mali, "torej ne bom nikoli prišel do besede."
DRAG PRIHRANEK
Strokovnjak za organizacijo dela gre na pogovor k direktorju, ki ga je pravkar zaposlil:
"Računajte name! Vse bom postavil na svoje mesto. Tako bomo ogromno prihranili, pa naj stane, kolikor hoče."
DELO
Igralca, oba brez dela, se pogovarjata. "Trenutno prav nikjer ne najdem dela," se pritožuje prvi.
"S čim se ti preživljaš?"
"Avtomobile prodajam."
"Jih prodaš veliko?"
"Zaenkrat prodajam le svojega."
(Ste že
...da se je francosko mesto La Rochelle postavilo na stran Angležev, ko je julija leta 1627 izbruhnila vojna med Anglijo in Francijo. Tako se je oktobra istega leta pod poveljstvom kardinala Richelieuja začelo dolgotrajno obleganje. Ko se je mesto po 12 mesecih boja končno vdalo, je bila živa le še tretjina njegovih prebivalcev, saj so ostali v tem času pomrli od lakote.
...da je veliki skladatelj 16. stoletja Pierluigi da Pale-
vedeli...
strina užival tako slavo, da so mu sodobniki rekli tudi "princ glasbe ".
...da se prebivalci Rietija, mesta v srednji Italiji, vsako drugo nedeljo v juliju zberejo na bregovih reke Velino in prisostvujejo tradicionalni "Tekmi s čebri". Tekmovalci skušajo ujeti ravnotežje v čebru in prepluli označeni del reke. Pri tem si lahko pomagajo na kakršenkoli način, ne smejo pa se prevrniti. Zmagovalec je tisti, ki prvi pride na cilj.
DMPfiam
] 13 ©
KINO HRASTNIK
18. 9. - 21. 9.: MESTNA PRAVLJICA (kom.), 18.9. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 19. 9. - 21. 9.: ^UŽNJA LJUBEZNI (romant. kom.), pet. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00 in ned. ob 19.00; 22. 9. - 23. 9.: NI KINO PREDSTAV; 24. 9. - 28. 9.: MRTVEC (kriminalka), sre., čet., pet.
in ned. ob 19.00; 26. 9. - 28. 9. PRIJATELJICI (kom.), pet. ob
17.00,	sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00; 29. 9. - 30. 9. NI KINO PREDSTAV;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
20. 9.: MESTNA PRAVLJICA
(kom.), sob. ob 18.00; 27. 9.: MRTVEC (krim.). sob. ob 18.00
KINO TRBOVLJE
18. 9.: BATMAN IN ROBIN (fant.akc. spektakel) čet. ob 18.00 in 20.15; 19. 9. - 25. 9.: IZGUBLJENI SVET (JURASSIC PARK) (fant.
spektakel), pet. ob 18.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.30, pon. pb 18.00, tor. ob 18.00 in 20.30, sre. ob 20.00 in čet. ob 18.00 in 20.30; 26. 9. - 29. 9.: SUŽNJA LJUBEZNI (kom.), pet. ob
18.00,	: sob in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 20.00; 30. 9 -1.10.: MOŽJE V ČRNEM (zf kom.), tor. ob 17.00 in
19.00,	sre ob 17.00;
KINO ZAGORJE
18. 9. - 21. 9.: IZGUBLJENI SVET (zf. thriller), čet. in pet. ob
19.00,	sob. ob 18.00, ned. ob 18.00 in 20.00; 20. 9. - 23. 9.: NA VRAT NA NOS (rom.kom.), sob. ob 20.00, pon.
in tor. ob 19.00; 24. 9. - 27. 9. : ZVEZDNE STEZE-PRVO SREČANJE (ZF), sre.; ob 19.00, pet. in sob. ob 18.00; 25. 9. in 29. 9.: MOŽJE V ČRNEM (ZF kom.), čet. bb 19.00, pet. in sob. ob 20.00, ned. ob 18.00 in 20.00. pon. ob 19.00;
KINO IZLAKE
21. 9.: NA VRAT NA NOS (rom. kom.), ned. ob 20.15, 28. 9.: ZVEZDNE STEZE - PRVO SREČANJE (zf), ned. ob 20.15;
RADIO Trbovlje
Četrtek, 18.9. in 25.9.1997
6.(M) - 10.00 Jutranji program 10.00 -
14.00	Program Maj. 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in I£PP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor. 18.45 Poročila. 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 -
6.00	Nočni program
Petek, 19.9. in 26.9.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila. EPP, 17.00 Mladinski val. 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program
Sobota, 20.9. in 27.9.1997
8.00	Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna,
10.00	Gost na radiu, 10.45 EPP. 11.00 Teden bil je živ. 12.00 Kuhajmo z dušo,
12.15	Obvestila, EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke. 15.15 RGL komentira in obvešča,
16.15	Radio DW in zasavski dnevnik,
16.45	Obvestila, EPP. 17.00 Sobotno dopoldne. 19.00 Nočni program
Nedelja, 21.9.1997 in 28.9.1997
8.00- 9.00 Dobro jutro. 9.00 Cicivrtiljak,
10.45	EPP. 11.00 Teden je za nami. 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije,
12.30	EPP. 12.45 Obvestila. 13.(K) Čestitke Poslušalcev, Nedeljsko popoldne. 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 22.9. in 29.9.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program, 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila, EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku,
18.00	oddaja o kulturi. 18.45 Poročila,
19.00	Nočni program
Torek, 23.9. in 30.9.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program. 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EoPP. 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17,(KlŠport,
18.45	Poročila, 19.00 Nočni program
Sreda, 24.9. in 1.9.1997
6.00	- 10.00 Jutranji program. 10.00 -
14.00	Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Upokojenci med nami. 18.45 Poročila.
19.00	Nočni program
KANAL 10 Trbovlje
Četrtek, 18.9.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	Zrcalce, zrcalce - talk show . 20.00 EPP, 20.10 Kontaktna oddaja, 20.40 Kuhajmo zdravo, 21.10 Video boom 40 -slovenska glasbena lestvica 22.10 Obvestila
Petek, 19.9.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja. 19.05 Bingo-Bongo,
20.00	EPP. 20.10Žebljički, oddaja s skritim gostom in filmsko lestvico, 21.00 Film tedna, po izboru gledalcev, 22.40 Vlak brez voznega redu-nočni program.
Sobota, 20.9.1997
9.30	Video strani. 10.00 Sobotna
dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda, Dobro jutro. Videospot, Risanka, Kviz za mlade, Kuhajmo zdravo. Sobotni glasbeni gost, Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica, Obvestila
Nedelja, 21.9.1997
09.30	Videostrani, 10.00 Sobotna dopoldanka - p, 13.00 Video strani, 14.00 Pesem domača - p. narodnozabavna glasba,
14.30	Mali brezdomci, 14.40 Poletni miš maš 15.50 Portret 16.10 Zlati zvoki, 17.20 Zrcalce Zrcalce - talk shovv, 18.20 Bingo bongo 19.1« Žebljički. 20.00 Film tedna,
21.40	Obvestila
Ponedeljek, 22.9.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja 19.05 Glasbeni gost -Botri, 20.00 EPP. 20.10 Pesem domača -narodnozabavna glasba. 20.40 Miš maš.
21.40	Obvestila
Torek, 23.9.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.05	Pesem domača, 20.00 EPP. 20.05 Z vami nocoj, 20.45 Oddaja Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, 21.00 Večer z Albinom - razvedrilna oddaja, 22.00 Obvestila
Sreda, 24.9.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja. 19.05 Oddaja Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, 20.00 EPP,
20.05	Zlati zvoki - narodnozabavna glasba,
21.15	Zrcalce, zrcalke - talk show, 22.30 Obvestila
Četrtek, 25.9.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Zrcalce, zrcalce.
20.00	EPP. 20.10 Kontaktna oddaja, 20.40 Hip hop - oddaja za mlade, 21.15 Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica,
22.05	Obvestila
Petek, 26.9.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Bingo bongo- otroški kviz, 20.00 EPP, 20.10 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.(M) Film tedna po izboru gledalcev, 22.40 Vlak brez voznega redu-nočni program. 01.00 Obvestila
Sobota, 27.9. 1997
9.30	Video strani, 10.00 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro. Napoved sporeda, Risanka, Kviz za mlade. Mini 5, Sobotni glasbeni gost - Rock n band, Video boom 40 - slovenska glasbena lestvica. Obvestila
Nedelja, 28.9. 1997
10.00	Sobotna dopoldanka - p, 13.00 Video strani. 14.00 Pesem domača - p, narodnozabavna glasba, 14.30 Miš maš,
15.40	Oddaja zveze gluhih in naglušnih Slovenije 16.10 Zlati zvoki, 17.20 Zrcalce Zrcalce - talk shovv, 18.30 Hip hop 19.10 Bingo bongo, 20.00 Žebljički, 20.50 Film tedna, 23.10 Obvestila
Ponedeljek, 29.9.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani,
19.00	TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost -Irena Vrčkovnik. 20.00 EPP. 20.05 Mali brezdomci, 20.20 Pesem domača -narodnozabavna glasba. 20.50 Miš maš.
22.00	Obvestila
Torek, 30. 9.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani.
19.00	TV prodaja, 19.05 Pesem domača -p. 20.00 EPP, 20.05 Portret. 21.10 Bombastičnih 7, 22.20 Obvestila
Sreda, 1.10.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani,
19.00	Portret - p, 20.00 EPP, 20.10 Zlati zvoki - narodnozabavna glasba, 21.20 Zrcalce, zrcalce - talk show. 22.40 Obvestila
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke Pošljite do 1. 10. 1997 na naslov:	UREDNIŠTVO
Zasavca, cesta 20. julija 2c,
Zagorje ob Savi. s pripisom
"nagradna KRIŽANKA”. Fotokopij ne npoštevamo.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	: obesek iz akvamarina
2.	: obesek iz oniksa
3.	: obesek iz kalcedona
Izžrebanci nagradne
križanke 17/'97 (nagrade
prispeva Zasavc d.o.o., Zagorje
1.	: Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Maja Žcrko, Selo 23, Zagorje
2.	: Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Rok Simončič, Ulica 25.maja 2, Litija
3.	; Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
Marija Hace, Polje 8, Zagorje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, Cesta 20. julija 2c, Zagorje do 2. 9. 1997 od 9.00 do 13.00 ure.
Rešitev nagradne križanke 17/'97 (vodoravno):
TB, SRK. ORATAR, BRIGITA, BRETANIJA, MULAT, ITALIJAN, IKEDA, CONGROVE. JOJO. PAV, EKRAN, KROV, RAA, ELBA. LI, LONEC, DŽ, CAR, MIT, EMOCIJA, BABATA, NA, TA, ANIO, OJ, NOVA ZELANDIJA, POLOTOK. DA, MARKA. UVOD, NADARJENOST, CITA, SVIT, ANIS.
MUEZPIMifSfl MJP0N
rs	7 /
Jasnovidka Maruča svetuje
tel.: 061/448-627l4is^ q904497, (>90-4498, 090-4499
\ V-.,. / V'"77..
Ime in priimek (lahko sanje.Tn)p): /	\\
y \r »--..i
x.
x
Nataočiiejšeiokrfšite vprašanje:	A J
vaš datum rojstv.a: /	"f"—. V \
Šifra:

x7at/
/
TT

Kupon z vprašanjem pošljite pa:
Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2c, Zagorje do IS.julija 97.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Odprite oči in hoditi pozorni na dogajanje v 22.3.-20.4.	bližnji
okolici:
iz majhnih podrobnosti boste lahko sestavili sliko, ki vam bo povedala marsikaj novega. Št.: 4.
Zaradi neke poteze, za katero ste se odločili brez tehtnega premisleka, se boste znašli v zadregi, iz katere vam bo lahko pomagal nekdo, ki vas dobro pozna. Št.: 10.
Priča boste prepiru, ki pa se bo kmalu končal s spravo. Ne jemljite si torej k srcu besed, izrečenih v naglici. Zasanjani boste in nekoliko tudi zaljubljeni. Št.: 21.
Zapletli se boste v nekaj presenetljivo prijetnega in ostali brez besed tudi potem, ko bo že vse mimo. Partner vas bo presenetil s potezo, ki mu jo ne bi nikoli pripisali. Št.:2.
Kdor čaka, da mu bo sreča sama padla v naročje, ostane pogosto praznih rok. Vzemite si k srcu priporočilo, ki ste ga doslej že nekajkrat preslišali. Št.: 23.
Ravnajte se bolj po srcu kot po razumu in ne pričakujte zavezništva tam, kjer imajo vaši sogovorniki lastne načrte. Vaš predlog bo nekoga zelo osrečil. Št.: 19.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
V trboveljski bolnišnici so se od 2. do 14.septembra 1997 rodili:
2.9.	Milena Omrzel Petek, Trbovlje; sin Lenart Julija Klančišar, Trbovlje; hči Ekatarina
3.9.	Janja Klančišar, Trbovlje; hči Kaja Alenka Medved, Radeče: hči Manca Maja Sever, Trbovlje; sin Roberto
6.9.	Mojca Psarna, Trojane; sin Tadej
8.9.	Urška Fakin, Trbovlje; hči Neja
9.9.	Sanija Androvič, Trbovlje; hči Flisa Gordana Perko, Zagorje; hči Tamara
13.9.	Mirjana Koprivc, Celje; sin Luka
14.9.	Andreja Prater, Izlake; hči Ines Karmen Lončar, Trbovlje; hči Dragi Pavšek, Zagorje; sin Matic
Blondinska
-Kako blondinka opravi splav? -Ne vem !
-Ubije štorkljo...
Policaj ska
-Zakaj ima policaj na nočni omarici dva kamna ?
-Z enim ugasne luč, z drugim pa preveri, če je okno zaprto...
Avto
-Atek, ali še nisem zadosti star, da bi vozil avto ?
-Ti že, toda avto ni zadosti star!
Na počitnicah
-Mami veš, na kmetiji je tako
lepo.
Jahali smo tako lepega oslička. -Kaj, a koze niste imeli pa nobene?
-To moraš pa vprašati očka.
Apetit
-Si še zaljubljen v Ireno ? -Seveda, še jesti ne morem, ko jo vidim.
-A si ji to povedal ?
-Da, sem. Dejal sem ji, da me vedno, ko jo vidim, mine apetit.
Na plaži
Jure na plaži podraži dekle:
-Le zakaj nosiš modrc, če pa notri nimaš nič ?
-Zakaj imaš pa ti kopalke ?
j mo?
24.9.-23.10.
Nastopilo bo obdobje miru in razumevanja. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja in ne čakajte na nasvete in soglasja drugih ljudi. Razkrile se vam bodo mnoge resnice. Št.: 6.
Previdno poskušajte, dokler ne boste odkrili primernega načina za dosego pomembnega cilja. Nekdo vas bo na vso moč hvalil, seveda ne brez skritega namena. Št.: 10.
Ne pričakujte velikih sprememb, saj bodo tudi manjše korenito posegle v vaše vsakodnevno življenje. Pogovor z nekom, ki ga cenite, vam bo pomagal pri pomembni odločitvi. Št.: 3.
Ne izgu-bljajte časa s sanjarjenjem, raje poprimite
za cie|0> ^
23.12.-20.1. vam ne bo zraslo čez glavo. Srečo boste delili, skrbi pa boste uspešno prevalili na druga ramena.
Nekoga boste pridobili na svojo stran in naloga pred vami je izziv, ki ga lahko sprejemate, brez oklevanja. Nekdo vas bo občudoval in vam laskal. Št.:9.
Prijateljstvo boste poglobili, stike okrepili. kljub temu pa boste še vedno tako davnih trenutkih. Če boste v dvomih, povprašajte svoje srce. Št.: 27.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3. sanjarili o ne
Občina Litija
Glasbena mladina Slovenije
VLJUDNO VABITA
NA GRAD BOGENŠPERK Nedelja, 21.9.1997 ob 17.00
3.večer: KVARTET FLAVT S FRANCOSKO GLASBO Maša Bertok-Duh Vesna Jan Alenka Jančar Milena Perič
Koncert z besedo povezuje Miha Nemec
Nedelja, 28.9.1997 ob 17.00
4.večer: BACHOVA GLASBA NA ČEMBALU Irena Kolar, čembalo
Koncert z besedo povezuje Manca Ogorevc
VSTOP PROST
VABILO
LDS Trbovlje (v sodelovanju z LDS Prebold in Žalec) vabi v nedeljo, 21.septembra na Mrzlico pred planinski dom, kjer bo potekalo tradicionalno srečanje prebivalcev Revirjev in Savinjske doline. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Za kulturni program ter jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
OBVESTILO
Rafting klub Vidra in Rafting zveza Slovenije prireja tekmo za
DRŽAVNO PRVENSTVO V RAFT1NGU V SPUSTU "VIDRA 97"
IN TEKMO V SPRINTU "RED BULL OPEN"
v soboto, 20. septembra na reki Savi pri Litiji
Proga: Hotič - Zg.Log - Litija Dolžina proge: 5 km Čas vožnje: 20 min Težavnost: I - II Program prireditve:
11.30	- 12.15 prijave ekip (separacija Hotič)
12.30	sestanek vodij ekip (separacija Hotič)
13.00	start spusta (Hotič)
13.20 - 14.00 cilj spusta (Zg. Log)
15.00	start sprinta (Lilija)
15.30	cilj sprinta (Litija)
16.00	razglasitev rezultatov (RK Vidra. Ponoviška 12)
Startnina znaša 50 DEM v tolarski protivrednosti, za tekmo v spustu in 1000 SIT za tekmo v sprintu. Startnina se poravna ob prijavi.
Nagrade: pokali in diplome ter bogate praktične nagrade posebne nagrade za tekmo v sprintu
RAFTING KLUB VIDRA
Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi
Vabi k vpisu v
GLEDALIŠKI ABONMA
za sezono 1997/98
V okviru abonmajskega programa si boste lahko ogledali pet predstav:
1.	Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA (SLG Celje)
2.	David Mamet: OLEANNA (Drama Ljubljana)
3.	Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI (PG Kranj)
5.	Michael Trembley: NORE BABE (MGL Ljubljana)
Vpisovanje bo potekalo do 12.oktobra. Pokličite nas na telefon 64-171 vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
OBVESTILO
Sejem NARAVA ZDRAVJE bo za vse obiskovalce odprl vrata 24.septem-bra v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču.
VPIS
Plesni center Zasavje pričenja te dni z novo sezono plesnih vaj, tečajev in šol za mlade in manj mlade ter odrasle. Vpisovanje in tečaji potekajo v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje na Leninovem trgu 6 v Trbovljah, kamor se je možno tudi prijaviti.
JAVNI RAZPIS
Upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Kotredež objavlja javni razpis za mesto hišnika v Gasilskem domu v Kotredežu. Pismene vloge s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: PGD Kotredež, Kotredež 12a, 1410 Zagorje ob Savi. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Vse dodatne informacije dobite vsak delovni dan od 18 do 20 ure (g.Poločnik, tel 65-144)
UO PGD Kotredež
Drugi mednarodni festival komorne glasbe
VALVAZORJEVI VEČERI 97
6.	koncert: 19. september 1997, ob 19.30 uri v Valvazorjevi kapelici na Izlakah
VOKALNA SKUPINA IZVIR
VStopnice lahko v predprodaji rezervirate na telefon 0601 64 171 Cena vsopnice 500 sit.
RAZPIS 11. POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI V SOBOTO, 8.NOVEMBRA 1997
Popotovanje se bo začelo S.novembra 1997 s pričetkom med 6. in 9. uro v starem mestnem jedru na Valvasorjevem trgu v Litiji Popotovanje bo v vsakem vremenu. V ta namen bosta za ves promet zaprta Valvasorjev trg in Jerebova ulica. V Litijo bodo pripeljali okrepljeni vlaki z odhodi iz Ljubljane. Obvezne prijave sprejemamo na startu med 6. in 9.uro. Prijavnina znaša 400,00 SIT in jo udeleženci lahko plačajo z gotovino ali čekom. Ob prijavi vsak udeleženec prejme spominsko priponko in razglednico, prvi kontrolni žig in druge materiale. Če ste na prireditvi prvič, prejmete tudi brezplačni dnevnik popotovanj. Tudi letos boste prijavljeni udeleženci prejeli tri kupone za brezplačni čaj na Libergi, v Moravčah in na Čatežu. Vsi, ki boste na popotovanju tretjič ali desetič, boste prejeli posebna priznanja. Kot dokazilo predložite zbrane vse kontrolne žige v enem dnevniku.
Trasa popotovanja: Litija-Šmartno-Slatna-Jelša-Liberga-Grmada-Gobnik-Moravče-Tlaka-Okrog-Čatež pri Trebnejm (22 kilometrov). Pot je označena tudi s Čateža skozi Dolenjo vas, Roje, Škovec in Trnje do Velike loke za vse tiste, ki želite peš do železniške postaje. Kontrolne točke bodo v Litiji ob prijavi na startu, na Libergi pri gasilskem domu, v Moravčah ob Resnikovi kašči in na Čatežu. Na vsaki kontrolni točki morate v svoj dnevnik odtisniti kontrolni žig.
Informacije izključno po 16.uri po telefonu ali telefaksu 061/883-908, na mobitelu 0609/649-351 in preko elektronske pošte na naslov rudi.bregarasiol.net ali na naslov Projekt Levstikova pot, Grbinska cesta 24, p.p.34, 1270 Litija.
VPIS V CICIBANOVE URICE	
Vrtec Zagorje vabi starše, da vpišejo petletne otroke, ki ne obiskujejo	
vrtca, v program Cicibanovih uric. Družili dve uri.	se bomo enkrat tedensko po
Vpisi potekajo v naslednjih enotah in oddelkih:	
Center, C.zmage 7a, Zagorje	-30.9. ob 15.30
Jurček, Cankarjev trg 2a, Zagorje	-30.9. ob 15.30
Ciciban, Trg poh.Bataljona 2, Kisovec	-29.9. ob 15.30
Kekec, Izlake 6	-30.9. ob 15.30
Miškolin, Šolska cesta 1, Zagorje	-30.9. ob 15.30
Čemšenik, v OŠ Čemšenik	-2.10 ob 16.30
Mlinše, v OŠ Mlinše	- 1.10 ob 16.30
Šentlambert, v OŠ Šentlambert	-23.9. ob 16.30
Podkum, v OŠ Podkum	-30.9. ob 16.30 					
V Litiji so sc odločili razširiti cerkev. Ko je nadškof Rode blagoslavljal temeljni kamen, je bilo tako malo ljudi, da se vprašam, če jo ima sploh smisel razširjati...
(VOJAGER HORUK)
ZAMENJAJMO OPOZICIJO, ČE ŽE POZICIJE NE MOREMO !
(horuk)
GRAFIT, KAR TAKO, ZA NA ZID:
RAJE IMAM STRASTNA DEKLETA, KOT STRAŠNA... VEČINA LJUDI IMA VEČ ROK, KOT JE ?OV?REČJE...
frUJL PLAT ZV^HA!
Na blagoslovitvi temeljnega kamna za razširitev cerkve v Litiji sem videl veliko "ta rdečih" !
(ŠPIJONAŽA HORUK)
rt m 5L D(?UTA£JE.V
Ob otvoritvi zagorske športne dvorane se je eden zasavskih županov nekoliko obotavljal pri vstopu za protokolarnimi osebnostmi, pa gaje nekdo priganjal: "Veš, jaz se pa dohtarjev že od nekdaj ne bojim!"
P^T^LAR^I PPLCLItlt m
\CD0 OV IČ0ČA 5L UČI ?
V Litiji, na otvoritvi Gimnazije je državni svetnik Rokavec govoril po slavnostnem govorniku ministru Gabru. V petek, 12.9. letos pa je njegov strankarski šef, Marjan Podobnik, na poti iz Celja proti Ljubljani dohitel in prehitel vozilo s spremstvom predsednika države. Celo policaji iz Podobnikovega spremstva so vedeli, da po protokolu tega ne smejo, vendar, komanda, je komanda...
O, sveta preproščina!
(PREMALO SE JE UČIL H000RUUUK)
cttTt N Ml	
Na Izlakah imajo nove ljudske običaje: očetje čuvajo sinove	
na fantovščinah...	(ATA, HORUK)
Na ZADNJI č)TIZAN|
bM.
Čeprav se je bencin podražil v letošnjem letu "le dvakrat" (marec in september), so nas na črpalkah višje cene presenetile trikrat, kajti med marcem in septembrom je julija vlada zvišala stopnjo prometnega davka. Torej gospodje, ne dvakrat, trikrat segamo globje v denarnice, ki so vse bolj plitke.
o\\ laULč. D£ug
Peter Jančič, novinar Večera je napisal: "Ko je pred časom nadškof Franc Rode za sramotnega označil člen ustave, ki daje staršem pravico odločati se za rojstvo otrok, je o (nespodobnosti grdega govorenja o ustavi polemizirala vsa država. Bile so besede. Ko pa vlada, ki ima neskončno večjo moč, ravna (in ne govori) v nasprotju z določili ustave, se nihče ne razburja posebno. Ali politična oblast sme, drugi pa ne?"
lapy pi
Boris Jauševec o medijih takole:" Da mediji profilirajo z žgečkljivimi zgodbami na račun slavnih, še ne pomeni, da so edini krivi za smrt princese. Vprašati seje treba, kdo je kriv za duhovno bedo bralcev, da gredo take novice v promet. Ali niso zanjo krivi prav tisti, ki vladajo?"
P\lO\lAČlSi
Dr. Drnovšek in drugi so v parlamentu poslancem in javnosti predstavili vladni predlog letošnjega proračuna (šele v septembru?!), ki je realno povečan za 11,5%. Iz tega očitno sledi, da bomo davkoplačevalci še globje segli v svoje žepe. Še en minus za našo oblast.
PtfUTlLl N PRZAVhllčl
Razlika med politiki in državniki je v tem, da politiki govorijo tisto kar ljudje ( beri volilci) radi slišimo in delajo predvsem tisto kar ne želimo, da delajo (ponavadi škodo), državniki pa govorijo tisto kar moramo slišati in vedeti (tudi, če se ne sliši lepo) ter delajo tisto kar od njih pričakujemo (predvsem koristi). Vprašam vas, ali je pri nas več politikov ali državnikov?
Af^Z^M
Odkar imamo ljudje na voljo štiri noge (+rezervno) ne znamo več pešačiti.
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
Tortuna
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelavo projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
NOVOST!
Od 1. oktobra dal|e dežurna intervencijska služba tudi v Zagorju!
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek................................
Datum rojstva ................................
kraj ................... poštna št............
ulica................... telefon..............
.1 i Ji JL> £ J'-L i 5 J U
datum.................. podpis..........
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
za brezplačni mali oglas Tekst: .......................
Moj naslov: