Kot že devetindvajsetkrat poprej je tudi letošnji konec julija potekal Raziskovalni tabor študentov biologije (RTŠB), ki ga že dolga let organizira Društvo študentov biologije (DŠB). Za bazni tabor letošnje že 30. ponovitve je bila zbrana osnovna šola v Marezigah, od koder se je 13 različnih skupin vsakodnevno od- pravljalo proti različnim delom slovenske Istre, marsikateri pa so raziskovali tudi po Krasu in v Brkinih. Osnovni namen tabora je študentom približati znanstveno biološko delo, ki je temelj za strokovno varstvo narave, k njegovi izvedbi pa vsakoletno vabijo strokovnjake različnih področij terenske biologije. Kar 55 udele- žencev tabora, povečini študentov biologije ljubljanske univerze, je na taboru spoznavalo biotsko raznovrstnost različnih živalskih skupin, višjih rastlin ter gliv preučevanega območja. Več raziskovalnih skupin je pri svojem delu obiskalo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer sta jih toplo sprejemali Bia Rakar in Bojana Lipej. Poleg splošne predstavitve Škocjanskega zatoka so imeli možnost vstopiti tudi v del rezervata, ki je sicer zaprt za javnost. Največkrat je bila v rezervatu ornitološka skupina, ki je s pomočjo daljnogledov in teleskopa opazovala ptice. V najbolj vročem delu dneva 24. julija so po Zatoku z metuljnicami "po- stopali" v odonatološki skupini. V par urah so popisali 25 vrst, na seznam vrst kačjih pastirjev NR Škocjanski zatok pa so kot 41. vrsto dodali navadnega kamenjaka (Sympetrum vulgatum). V večernih urah istega dne so rezervat obiskali še hroščarji. Še pred mrakom so postavili belo platno in ob njem prižgali UV luč, ki privablja nočno aktivne hrošče. Ulovili so kar nekaj različnih vrst manjših kopenskih hroščev, a večjih vrst vodnih tokrat ni bilo na spregled. Nekaj mesecev po taboru mentorice in mentorji, tu in tam pa tudi udeleženci tabora pripravijo poročila o delovanju skupin, ki jih nato DŠB objavi v taborskem zborniku. Nemalokrat pa so na podlagi taborskega dela pripravljeni tudi strokovni prispevki v različnih, predvsem slovenskih revijah. Vse skupine, ki so Škocjanski zatok obiskale, pa so se zavezale k posredovanju podatkov o tamkajšnjih najdbah, saj vedo, da lahko DOPPS-u tovrstni podatki koristijo za še bolj učinkovito upravljanje tega izjemnega koščka Istre. Študenti biologije »prečistili« slovensko Istro in del Krasa / / besedilo: Damjan Vinko, Urška Ratajc, Blaž Blažič, Katarina Lenarčič, foto: Urban Horvat »S kolesom ali peš v naravo« - Evropski teden mobilnosti v Škocjanskem zatoku / / besedilo: Bojana Lipej, foto: Ksenija Pfeifer Kot že nekaj let do sedaj smo se tudi v letu 2018 v Škocjanskem zatoku pridružili Evropskemu tednu mobilnosti z organizacijo dogodka »S kolesom ali peš v naravo«, z namenom ozaveščanja javnosti, da lahko naravo in zavarovana območja obi- skujemo tudi na trajnosti način in tako prispevamo k boljšemu varovanju našega skupnega okolja. Dogodek je potekal v soboto, 15. septembra 2018, v sodelovanju s Kolesarsko mrežo Obala in OŠ Elvire Vatovec Prade. Poleg uporabe okolju pri- jaznega načina prihoda do rezervata (udeleženci so prišli ali peš ali s kolesom) je bil rezultat tega dogodka še bolj čisto okolje, saj smo ob spoznavanju in odkriva- nju lepot in pestrosti rezervata pobrali še vse odpadke, ki jih nezavedni obisko- valci puščajo za sabo. Dogodek se je zaključil z ogledom filma o nastanku Škocjanskega zatoka in dru- ženjem ob okrepčilni malici ter zavezo, da se naslednje leto ponovno srečamo. Na Hrvaškem so izdali prevod najuspešnejšega ptičjega priročnika / / besedilo: Petra Vrh Vrezec Zavod Biom je novembra izdal hrvaški prevod naju- spešnejšega priročnika za ptice, natisnjenega v več kot 1.100.000 izvodih in v 22 jezikih, Collins Bird Guide, avtorjev Larsa Svenssona, Killiana Mullarneya in Dana Zetterströma. Urednika hrvaške izdaje sta Vedran Lucić in Miloš Martinović, strokovni pregled pa sta napravila dr. Jelena Kralj s Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in dr. Aljoša Duplić iz Hrvaške agencije za okolje in naravo. Sprejet načrt delovanja in urejanja NROL 2019-2024 / / besedilo: Damijan Denac Minister za okolje in prostor, mag. Jure Leben, je 30. oktobra 2018 sprejel sklep o sprejetju Načrta delovanja in urejanja Na- ravnega rezervata Ormoške lagune (NROL) za obdobje 2019-2024. Načrt smo pripravili na DOPPS-u in vsebuje naloge upravljanja po ciljih naravnega rezervata. Dokument ni le obvezen po vladni uredbi o NROL, temveč je bil pripravljen operativno in je pomembno orodje delovanja našega rezervata. 58 Svet ptic 04, december 2018