Dolenjske Novice. Izhajajo 1. in 16. Tsacega meseca. Cen» jim je zsl Kdor ïeli kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I old., 2a pol leta 50 kr. — NaroĚnino sprejema tiBniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo. _ra enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Kaj kaže še pred zimo pri sadnem drevju zvršiti. Sadjarstvo na Dolenjskem naprediue, hvala Bogu in ljudem, kateri se la to trudijo, t posleduih letih prav vidoma. V dokaz je neovrgljivo kaj obilna množin» sadnega drevja, katero ee leto ta letom skorej povsod zaeaja. Prav mogoëe pa je, da pri maraikaterem gospodarju, kateri je sicer prav marljiv gledé zasajanja eadfiega drevja, isto ne bo tako rastlo; tnko uspevalo, kakor si on sam ieli, in kakor je to v obče ieleti. Pravilnega obdelovanja sadnega drevja na stainfm mestu ni namrei ie marsikateri sicer prav marljivi gospodar veèé, recimo vajen. Dosti je èe takih — in žal da jih je — kateri sicer z veseljem, in kolikor toliko tudi pravilno sadno drevje posade, toda — potem ga pa prepuste samega sebi, čeá, vsadil sem te, zdaj pa rasti Žvrsto in rodi prej ko mogoče. Dosti je toraj takih gospodarjev, kateri posajenemu sadnemu drevju tiste pozornosti, tiste ekrbi, tistega dela ne naklanjajo, katerega ono v namen zaželjeiiega žvrstega razvitka in redovitosti lahteva, in tako pride, d» se % njim ne dosiže listfga gospodaiekfga Pitiotra, katerega bi se doseii moralo. V „Dolenjskih Novicah" emo sicer že enkrat pojasnovali, kaio da je t mlsdim sadnim drevjem na fetalnem mesiu ravnati ; ker je pa prav mogoie, da je marsikateri gospodar na vse to že pozabil, in ker je vsled tega tudi iBogoie, da se marsikje drevju pred zimo tistega dela ne bode naklonilo, katerega potrebuje, kateri ga zahteva hoiemo to danes v kratkem ponoviti. Pred vsem se mora veako mJado sadno drevesce pravilno povezati, da ga v zimskem času vihaiji ne omajajo ali ie celo polomijo, posebno pa áe zato, da tudi sneg kaj tacega ne stori. Poveže se pa sadno drevo naj hitrejSi in praktičnejái t«ko-le. Na tisti strani debla, od katere vladajoèi, to je v dotiŽnem kraju navadni veter brije, napravi se z Železnim kolom — ítango — kako dobro ped od debla proč v zemljo 40 do 50 centimetrov globoko luknjo. V to luknjo zabije se potem do- volj debel ravan kol, bodi si že jelov ali kakorani bodi, samo da je ravan in dovolj moèsn. Kul seŽi Boue le do krone drevesa, ne pa v krono. Zato se mora kol tikoma pod krono, to je pod prvimi vejami polev odžagati. K tako v tla zabitem kolu priveže se pa drevesno deblo najhitrejši ter najcenejši in toraj gotovo v vsakem obziru najpraktićnejSi tako le. Napravi se iz trdne ržene slame povezel, kakorènega se napravlja za povezvanje siiopja na njivi, le trdnejši in Ôedoejéi ga kaïe napraviti. Tak povezel ovrže s« enkrat okolo debla, in to za kako dobro ped pod vrhom kola. Na to se ovrïe, to je, oeuèe se povezel dva do trikrat samega okolo sebe mezi deblom in kolom. Koiieino ovrže se ga prav trdno še enkrat okolo kola, obadva konca se zvijeta v kito in to se priveže malo ped niŽje pod mestom, kjer je povezel okolo kola ovržen bil, z beko prav trdno k kolu. Taka veînja je v vsakem obziru tako primerna, da bolj biti ne more, in ředna je tudi. Diugo delo, katero se mora pri vsakem mladem sadnem drevesu pred zimo izvréiti, je to, da se njegovo deblo pred poškodbo po zajcih zavaruje. To zvrai se s tem, da se napravi prav gosto mazilo, obstoječe iz ilovice, apna, kravjeka, volovske krvi ter človeškega blata. Brtz poslednjega je mazilo, kakor obila skušnja uči, le malo ali kar nič vredno. S tem mazilom namazati se mora deblo drevesa prav na debelo od tal pa do krone, pri lepem, suhem ter toplem vremenu, da se na deblu posuši. Ako že zmrzuje, ne velja ta mažnja niČ, ker vsled zmrznenja zopet odpada. Ako bi pivo mainjo plĚota, to je dež z burjo dol sprala z debel, treba jo je ponoviti. Tretje delo, katero se mora èe pred zimo pri mladem sadnem drevji zvrčiti, je to, da se vsaj en meter na okolo debla zemljo prekoplje ali pre-lopati, ter da se tako napravljeno drevesno éipo čez zimo neporavnano pusti. Ako je drevo slabe raěče, pokrije se lahko tako napravljeno drevesno sipo z gnojem, katerega se tudi čez zimo leíati pusti, na spomlad pa odstrani ali pa tudi prekoplje, to da plitvo, da ne prid» do korenin. Ta dela ne opustile toraj gospodarji pred zimo se pri mladem sadnem drevji izvršiti. Vsak ift sadjarstTO vn«ti i^oapodar naj pa tudi nc opusů Icrmtjeiija ptičkov, posebno senic t litn-skem času, kajti one otrebile mu bodo sadno drevje itle^e ikodljirih mriesor. NakuporaiiJe za pleme sposobnih bikov. Kakor mano, se je nameravalo pri letoSojih pr«movanjih g^oreje ïirine nakupiti z deželno podporo nekaj lepih bikor, ki bi bili pripravni ta. pleme. Toda nikjer se ni n!i dobilo, ne v Novem mestu, ne t Logatcu, pa tudi v Lescah na G-o-r^ujskem ne, dasi je tam reja bikov v obče bolj napredovala, kakor pri nas na Dolenjskem. Da se v Novem mestu ui n/è dobilo, to je labko ampti, kajii pri nas na Dolenjskem smo se dosed&j ae v obče veliko premalo brif^ali in za-Tzemali ZÏ tako rejo Saj áe za domače potrebe niscno izrejali potrebnih juncev, nikar pa da bi jih redili za prodajo. Po takem bla^u se pri nas 0plob ni popraievfilo in zato ^a tu^i imeli nismo. Sedaj je pa drugaie Odkar so spoznali merodajni krog-i, da se dado tudi doma izrejati lepe in dobre plemene íivali, in odkar so se zavzeli zato, da se kupujejo potrebi ! biki tuđi doma in ne samo t drugih deželah, nastala je sa naše Živinorejce važna naloga, da se pečajo v ugodnih razmerah tudi z iirejanjem plemenih bikov. Zaraditega polagamo danea vsem naprednim {ivinorejcem vnovič na srce, da se poprimejo tega dela. Pokaitati treba, da se tudi Dolenjci kot živinorejci zavedamosrojih dolžnosti, in da nam je mari napredfk »»se žvinoreje. Na rejo bikov in sploh lepih plemenih živali bi bilo delati pred vsem v Temeniiki dolini, kjer s« tam dobi najlepša doleiijska goved ; pa tudi po drugih krajih naàe Dolenjske imamo take Živinorejce, ki bi se prav lahko pečali z izrejo lepih plemenih živali. — n. počat plemenih živali, ampak tudi na zdravstvena ^ stanje in na plodovitost. In to je Čisto naravno I Pomisliti moramo, da ae vsa telesna opravila le tedaj pravilno vrňe, ako se plemene živali zadosti pregibijejo na pianem. Zadostno gibanje vpliva pred vsem na boljšo prebavo in boIjSe izkori^čenj« krme; stem vred pa tudi na trddo zdravje io botjio rodovitost. Kako dobrodejna je zadostna hoja in paâa plemenim svinjam, poyzamemo lahko iz dejstva, da imajo n. pr, ita Sc. Jeroejskem in Kràkem polja, kjer se gospodarji moČno pečajo z rejo plemenih svinj, povsod ograjene vrtove, v katere spuščajo vsak dan plemene preáiče, da se pasejo. Ko bi imeli po teh krajih svinje vedno v svinjakih «aprte, bi rodovitnost svinj tudi opevala. — n. Fremala rođoritnoist plemenih svinj in njeni vzroki. Marsikatera gospodinja je že tožila in še toži, da ji je svinja skotila samo 4 ali 5 praset, namesto 8, 10 ali 12. Navadno se zvrača v takih primerljejih vsa krivda na mrjasca. Resnita je, da zamore slab mrjasec biti temu vzrok, resnica je pa tudi, da zamorejo na slabo rodovitost vplivati se razne druge okoliščine, izmed katerih bi bilo posebno povdarjati bližnjo ali krvno sorodnost mrjasca s plemeno svinjo. Pogostokrat trpi pa rodovitnost svinje tudi zaraditega, ker jo imamo zmeraj v svinjaku zaprto, in jt ne damo nobene prilike, da hi na prostem hodila in se pasla. Vedia zaprtija v AVinjaku vpliva siJno neugodno, ne le na splošni Kaj je novega po arstiijskem cesarBtvn ? Državni zbor. Dne 18. okt. ob 11 ari pred- poldne rte je pričela prva seja novega dritavno-zborskpga zasedanja. Poslanci so bili skoro polno-Itevilno zasedaiki, galerije so bile prenapolnjene. Priáli so v zbornico vsi ministri na čelu jim grof Clary. V zbornici je postalo vse tiho. Grof Ciary prebere zbornici cesarjev dekret giede imenovanja novega ministerstva, ter naprosi nejstarej^ga Hlletnega poslanca Zurkan-a, da prevzame časno předsednictvo v namen ÍEVolitve prvega zborničnega predsednika Izvoljen je bil dosedajni predsednik dr. Fuchs, bivai podpredsednik dr. Ferjančič pa je propal. Grof Clary prebere izjavo, v kteri vlada lepo prosi, da bi se v interesu vseh narodov in slojev prebivalstva ne oviral« razprave, ter da bi delovale na to, da se uravnajo nasprotalra, ker le na ta način je mogoče priti do sprave mřd narodi. Predstavi sfbe in ostale ministre visoki zbornici, kot popolno in neutralno vlado. Pri poslednji trditvi je postal v zbornici velik □emir. Načelnik mladočfí^kťgft kluba je v imenu svoje stranke slovesno protestiral ter napovedal Claryju in njegovi vladi najskrajnejši boj. Preklic jezikovnih uaredbje vzbudil posebno mej Čehi veliko ogorčenost; istega večera, ko se je pozvťdelo v Pragi, da so jezikovne naredbe uradno preklicane, zbralo se je na tisoče ljudstva, ki je odločno protestovalo takemu žalenju Češkega naroda. Ljudstvo je drvilo proti hiâam nekterih uradnikov, poslancev, pred mestno h'âo itd. Prišlo je do spopada med ljudstvom in policijo, kjer je bilo več ranjenih in mnogo aretovanih. Tudi po drugih krajih češke dežele se je podobno godilo. — v seji 27, oktobra je poslanec Pacak ojstro polemizoval z nekterimi poslanci ter dokazal, da sta Avstriji odprta samo dva pota: pot prft' viČnosti do vseh narodov in pot boja na življenja m 'a smrt s Slovani. Poslanec P U Že k pa je ojstro prijemal vlado in konèal byoj goyoi s klicem: „Proí s to vlado I" Nenaàki poslanec Tur k se je predrinil dne 25, oktobra v avatrijuki zbornici nearamae vele-Kdajake opomnje, da ako ne bo mej čehi in Nemci na Ceèkem kmalu miru, da bodo Prusi s svojimi topovi vmes posegli, ter vatrahovali óeéko preňer-nost. Tfl beiede so provzrol^ile nepopisno razburjenost. Vse je pa strmelo, da noben minister ni tem iidajskim besedam oporekal. To je ianesljivo «namenje, kako daleČ da smo ie dospeli. Uboga Avstrija 1 Veliko milijonov zahteva vlada za vojaSke namene. Omisliti si hořejo novih kanonov. Bodo Mar E njimi Čehe pred Prusi branili? K^ Je norega po âlroïem Byetu? Vojska v južni Afriki. Le redko dohajajo poroîila o vojni med Angleil in ondotnimi do-naaiini „Boeroi". Vojoa traja že osem dni, p» nikjer ni èitati, da bi skupaj trdile nasprotne sovražne bojne žete. Najbrže se Angležem ne godi prav dobro, kakor je posnemati iz poročil aogleÂkih listov. Kai:ni kabineti pripravljajo naklepe proti Atigliji, ki ni nikomur simpatična, razen Nemčiji. Ruski zunanji minister je že več dni v Parizu, kjer se posvetuje s svojim francoskim tovarišem. Francozi ne morejo pozabiti, da 80 se morali zaradi Angležev umakniti iz FaiSode. Rusi pa nameravajo že dalj časa vdreti v sredino Kitaja. Bati se je, da postane svetovni nemir. Piše se nam: Iz Vel. Poljan pri Ribnici. Veselo dogodbo imam porodati. Iziráil se jfe naírt in proraftun za novo žnpno cerkev naše obSine. Proračun je nastavljen na 16.336 gld. 66 kr. EuukurenČna obravnava bila je dne 22. avguufa ter je bilo vse potrjeno. Stavbeneko delo bilo je javno razpisano, in je tudi že večinoma oddano. Zidarsko, tesarsko in kleparsko delo je prevz«! stavbeni mojster gospod Jože Enrjan, kateri je že âtiri nove cerkve izdelal. Zidanje je pričel dne 12. septembra, is že je temelj iz zemlje. Dne 15. oktobra BO nam z dovoljenjem knezoBkofovim blagoslovili temeljni kamen viaokočastiti gospod ribniáki dekan Dolinar y navzočnosti petih duhovnov in mnogo ljudstva, To j« bilo za nas neizmeroo veselje, ker že toliko let željno pričakujemo domače cerkve. Na drugi strani pa nam žagajo grozne težave, kajti za 40 malih posestnikov, kateri niso imoviti, ni tnala stvar, lastno ^rkev zidati. In vendar Ijndstvo z veseljem v naia hribe materijal vozi, naj si bo že lepo ali deževno vreme. Denarje za zidaiye, to je 16.336 gld. 86 kr. bodemo z veliko silo založili z občinskimi dokladami, toda peâalo bo ljudstvo ; pa âe večje težave nas Čakajo te prihodnje leto, ko bo cerkev dozidana, in bô treba avonove, tii altarje, obhajilno mizo in Se več drugih stvari. Plača za gosp, župnika bo priSk iz verskega zaklada, a vse drugo bo na naSib ramah. Hudo nás tarejo vsakdanje stiske, toda obupali le ne bomo. Bog nam bo pomagal in dobri ljudje. Stavbeni odbor ponižno proii drege bralce „Dolenjskih Novic" in pa one blage dobrotnike, katerim je ljubi Bog kaj vse več Časnega premoženja podaril, in imajo veselje za hiâo Božjo in namiljenje do kmete, podarite nam, kolikor kdo utrpi darovati in nam naáo stisko olajđati. Hvaležno bomo sprejeli vsaki, tndi najmanjdi dar^ kteri naj se blagovoli poslati „stavbenemu odborn za cerkev v Vel. Poljanah, poŠta Orteuek". FRANC ANDOLŠEK, Dočelnik ttavbeuegft odbora. Z Raiice, 23. oktobra. Malokdaj se iz tega kraja kik dopis bere v časopisih. Ker pa „Dol. Novice" tudi tja gori zahajajo, se spodubi, da tndi od tega kraja kaj povedó. Ralica je prijazna vas, kake dpe uri nad Ljubljano, rekel bi, sredi hriba enacega imena. Po vasi in okoli nje je obilno sadnja drevja, zlasti pa sočnatih „tefk". Zato pa se tudi hudomuini ^ndje iz Baaičanov norčujejo in pravijo: „Hagčan se pa ko; spozna, tefko v rokah ima." Sadje večinoma znosijo v Ljubljano, kjer ga prav dobro prodajo. Letos pa je drevje stalo praino, ker straána toča na binkoátni pondeljek je sadje in poljske pridelke popolnoma vni-čila. Bil je to hud udarec za dobre vaáčane. Pri slabih letošnjih dohodkih pa vendar ne pozabijo na lepoto in kinianje svoje cerkvice. Omislili so si podobo „Pražkega JezušČeka", kakorâna se vidi v mnogih cerkvah na Dolenjskem. Neka dobra oseba je v ta namen darovala dovoljno svoto denarja. 10. septembra so dobili naročeno podobo iz Prage, in dan oktobra je bil določen za njeno blagoslov-Ijenje. Podobaje pa res tako lepa, prijazna in mila, da se je človek kar nagledati ne more. Tieba je bilo pripraviti Če primeren tronček za podobo, in pogodili so se s spretnim mizarjem Francetom Traven iz OameJj. Že v soboto 21. oktobra popolndne je mogočno streljanje in spretno klenkauje radiških fantov naznanjalo, da se bo prihodnji dan na Rašici godilo nekaj posebnega. Zares, RaSičani so si vse prizadjsli, da bi se ta ljubka slavnost vrâila kolikor mogoče slovesno, V nedeljo ob 10. uri je tamoinji rojak, preČ. gosp. P. Otoker iz Novega mesta podobo slovesno blagoslovil, v poljudnem govoru razložil nje pomen in ljudi vnemal za čeičenje Božjega Deteta. Pri sveti maši je âmartinski pevski zbor, kterega je rašiški župan naprosil, prav častno rešil svojo nalogo. Peli 60 primeroma težke pesmi tako precizno in a tolikim občutkom, da se je čuditi. Tu se vidi, kaj izda pridnost, vstrajnost in pa veselje do lepega petja, bliáal sem petje po mnogih farnih cerkvah na deželi po Gorenjikem in Dolenjskem, a tako lepega, kakor v Šmartnem, nikjer. Popolndne so bile pete litanije Matere Božje. Po litanijab so vsi ljudje dalj časa ostali v cerkvi, kakor da se ne morejo ločiti od Božjega Deteta, Tronček je omenjeni mizar France Traven po lastnem načrtu iz hrastovega lesa tako lično, tako krasno izdelal, da se ga sme prečastiti duhovščini za taka in enaka dela v cerkvi prav toplo priporoSati. RašiČanom pa iz srca želim, naj Božje Detecc v naj-obilnejài meri rosi nad>nje nebeški svoj blagoslov. Rojak. DomaČe TestL (Akademiioi slikar) naš rojak g. J. G«rm naslikal je na steno Ijabljtoake mestne dvorane krasno sliko, uamreS prixor, ko je naš cesar ob potresn v Ljubljani bil ter rekel; „Ljubljani se mora pomagati!'' Veičaki pritrjujejo, d» dela ta slika umetniku vso čast. Vsakomur je dovoljeno, si jo ogledati. (G o 8 p. Ivan V a v p o t i Ć), sin goap. c. k. okr. zdravnika uovomeSkega, ki je dosedaj obiskaral visoke iole ïa slikanje v Pragi, šel je svoje studije nadaljevati v Paria. (f &0 3p. Gressel pl. Baraga), c. k. nad-polkovuik naàega domačega peSpolku St. 17., rojen v Trebnjem, umrl je v Izubijani po daljáem bolehanji 53 let star. (f Franc Koňiček), »in posestnika France Eoâiàia, umrl je minolo soboto po kratki bolezni 33 let star. (C. kr. finanino ravnateljstvo) naznanja trgovski zbornici v Ljubljani, da ae vsled razgîasa C. kr. finančnega minister^tv» z dne 6. oktobra 1899 it. 50989 vpeljejo uradne menične golice po 4, 6, 8 in 10 s slovenskim tekstom, — dne 1. novembra 1.1. (V áolo Glasbene Matice v Rudol-fovem) je bilo to poluletje sprejetih 52 instrumentalnih učencev; vpisovanja se nadaljujejo vsak dan, razun ob nedeljah, od B, do 6, ure popoludne v drnSt-venih prostorih. Da se ogne nekim nesiporazumljenjam, se opozarja, da je v smislu § 1$. nćnega navodila vpisnino 1 gld. na leto plačati tudi prejšnjim učencem ter, đa je učnina 50 kr. na mesec za one, ki se učé ■amo petja, plačevati le v prvem poluletju, tako, da bodo T drugem polnletju oproščeni te učnine tisti, kí so v prvem poluletja plačali naj 3 gld. vpisnine. (Pri volitvi v kmetijsko družbo) dne 26. oktobra so dobili gospodje; Po v Se 1874, grcf Barbo 1272, Wurzbach 1871, Žirovnik 1271, Paulin 1272 glasov. Gospodje; AmbrožiČ, Polak, Kalan, Rant, Suáteráič, Wester in Zabret so dobili po 604 glasove. (Ííklepua preakušnja) učencev kranjske kmetijske šole na Grmu bila je 30. oktobra zjutra ; ker se pa ta preskuSnja ne vrši veČ javno, ni bi a po časnikih objavljena. (Shod vinogradarskih vesčakov) dolenjske strani vršil «e je dne 80. oktobra v Novem mestu, in sicer v hotelu gospoda Schwarz -a. Poročilo o obravnavanju nam je obljubljeno, in ga obja-Timo v prihodni številki. („Nemški stenografski teSaj") o kojem smo poročali v predzadnji številki tega lista, se ne otvori, ker je gospod Rudolf Bin ter, c. kr, davčni uradnik stalno premeščen t Radeče pri Zidanem mostu. (Lukežev sejm v Novem mestu) bil je kaj dobro obiskan, k čemur je deloma lepo vreme pripomoglo. Prignali so 68 konj, 600 govedi in 6000 praSiČev. Velikih kupcev ni bilo, torej kupčija ni bila posebno dobra in cena nizka. 26. oktobra pa je bil sejm na Vel. Gabru; prišli so tuji kupci ter pokupili nad 100 parov pitanih volov, ktere sn čez Litijo po železnici odpeljali. Novo sredstvo proti protinu) [Gicht-mittel iznašel je znani urednik časopisa „Kndip-blatter,« naš rojak gosp. J. OkiČ v WîSrishofenu. Mnoga spričevala in priinanilna pisma dokainjejo dobroto tega zdravila. (Za „tukaj" — v zapor.) Slovenske^ „tukaj" častniki nikakor nočejo slišati pri kontrolnih shodih. Na več krajih so Slovence, ki so se slovenski oglašali, kratkomalo odvedli v zapor. Tam imajo mladeniči Čas premišljevati, ali bode v vojaki vojna sreča visela na nemškem „hier". — Radovedni smo, «ko bodo naši poslanci o teh nečuvenih nasilnostih mili kaj v državnem zboru o priliki, ko pridejo na vrsto predloge za poviSanje častniških plač in za Štetje denarja za nove puške in topove? Takrat bode pač na mestu, da se spregovori o tej besedi prav resna beseda. Naj gosp&da ne misli, da sme nas Slovane le tedaj smatrati ravnopravnim, kedar nam je treba nalagati davek. (Iz Semiča.) „Hranilnica in posojilnica t Semiču" bo začela poslovati s 1. novembrom t. 1, Vloge bo obrestovala po 478%, posojila ps 5Va7o* Delež znaša jeden go Upati je, da bo imelo 1 koriati, Načelstvo poilu dinar, upisnina pa 30 kr. udstTO od posojilnice veliko e brezplačno. Óisti dobiček se bo porabil za gospodarske potrebe. Pomagano bo T prvi vrati vinogradnikom. Vaši dohodki ao od leta do leta manjli Z nekakim obupom gledate svoje opustošene vinograde, ki so bili iz večine edini vir v«^ šega bltigostanja. Z vinogradi vred pa trpijo škodo tudi vaša poslopja, živinoreja itd , — povsod ae pozna, da nečesa manjka. Vinogradnike rado podpira c. kr, okr. glavarstvo v Ůrnomljn z brezobrestnimi posojili. Vsem pa tudi ne more ustreči, posebno če bi ne rabili denarja za rigolanje, marveč za druge gospodarsk« potrebšiine. Zato je skrajni čai, da si tudi sami pomagate in medsebojno podpirate. Hranilnica in posojilnica naj bi bila nekako središče, kamor bi se stekal denar bogatejših in bi ga dobivali revnejSi z malimi stroški na posodo. „Le v združenju je močt" (Premovànje goveje živine y Novem mestu) dne 16. oktobra vršilo ae je pod vodstvom gospoda Vilko Rohrmana, predsednika novomeške kmetij »ke podružnice, pri prav slabem vremenu. Vd&-ležba pa je bila kljub temu dovolj dobra, kijti pridali so mnogoštevilni živinorejci 8 bikov, 25 krav in 24 telic, od kterih je bilo premovanih 7 bikov, 8 krav in 6 telic. Mnogi, ki so bili pri novomeškem premovanju Živine leta 1894, so se izjavili, da ja ži- , vinoreja v tem času iđatno napredovala, kajti res lepe Ž vali so prignali. V presojevalni odbor za podelitev premij (19) so bili izbrani: Načelnikom : grajščak in deželni poslanec gospod ' pl. Langer; členom: gg. vodja R. Dolenc, c. kr. deželni živiaozdravnik I. Wagner, A. Pavlin ií Trebnega, A. Vehovec iz Žužemberka in A. Majzelj iz Bele cerkve. Premije za najlepšo govejo živiao so dobili: 1.) za bike: a) I. Količek iz Novega mesta, b) Lindič iz Str lac, c) A Vehovec iz Žnžemberkaf i d) pl Langer iz Brálina, e)cim6rraančič ii| Velikega Cerovca, f) dr. Bert ache ii Poganic, g) ; K. Ko« iz Lake; 2.) za krave: a) veleč, gospod A. i P e t e r I i n, župnik v Smihelu ; b) gospa pl. F i c h t e n- t au iz Novega mesta, c) grof Thuro iz Zaloga, d) ; g. Javornik iz Gotnevaai, e) gosp. Franc Pinttr j Kandije, f) milostivi gospod prošt dr, S. Elbert iř ; Novega mesta; 3 ) za tel'ce: a) gosp. A. Hočevar: St. iz Novega mesta; b) goipa pl. Fichtenan i® Novega mesta, c) gosp. A. Kos iz Novega mest«, j d) gosp. Strava iz Toplic, e) goap. Sušteršič i*. Toplic, f) gosp. Tek o ter iz St. Petra. To prenioTBnje je pokazalo, d« imajo posestniki T noTomeîikeiii okrajnem glaTaret^u prav lepo g^orejo Živino, da tnkajSnje prebiTalatvo Té ceniti \redno8t take živine, ter da je y zadnjem (iatu velik napredek v tej gospodarski stroki opazovati. Velika udelfžba oliéîngtva pri premovanji goveje živice kljub neugod-nemn vremenu je bila pa tndi očiten dckaz, da lo ae tukajSnji posestniki zelo za to razstavo in premovanje lanimali. Zaradi tega gre vaa hvala, da se je slavna C. kr. kmetijska družba za Kranjsko petrudila ter tnkaj to premovanje goveje živine priredila, katero t»đe gotovo le v napredek in spodbnjo tnkajinjim posestnikom služila. (G-ospode obrtnike,) ki so za zadrego aH ■o proti nji, Tse prosimo, naj se potrndijo prebrati oblirno porožilo obravnav pri obrtnih shodih in predajanj, ktere je imel o tej priliki gospod cesarski «Tètnik Mnrnik v Novem mestu. Tudi opozorimo na razpis c. kr. ministerstva za domobran, kteri potrebuje za Tojno razne stvari. Združeni obrtniki, bi Be utegnili s pcmoĚjo atrcjev lâ to in drugo pogajati, na kar pa danes niti misliti ni, (Dobavni razpis.) C. kr. ministerstvo za domobran namerava za Jeiio 1900 en del potrebnih obUiilnih in opravnib predmetov pri malib obrtnikih zagotoviti. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno na sledeče opozarja : bluze, dolge hlaie, ulanke, kratke hlafte za konjike, pasove iz vcJne, čevlje, ňkornje, jermena za hlače, za puške in drnga jermena, uzde Itd. Ponudbe morajo po predpisanem uzorcu najkasneje ao 16. decembra 1699 do IS. ure opoludne dospeti ^ ministerstvo za domobran. Uzorci predmetov, ki je dobaviti, ae dobé proti plačilu pri glavnem skladišča ▼ojne oprave (Land-wehr-Ausriistuuga Hauptdepot) na ^flnaju. Razglas, obsegajoč natančne pogoje in zaznamek predmetov, kije dobaviti, cenik ter ponudbeni ®2orci ležé pri trgovinski in obrtniški zbornici v Ljub-»J®ni na ogled, katera ga tndi na zahtevanje strankam ▼pošlje. (Dobavni razpis.) Ravnateljstvo srbskih državnih žileznic potrebuje 680 kosov hrastovih hlodov, 2000 hrastovih in 4500 jelovih desk različne dolgosti, «rokoBti in debelosti. Ponudbe s kolekom 10 dinarjev, ▼ katerih oaj je označena cena za 1 kubični meter, se do 13. novembra 1899 vložijo pod naslovom; nPcnpdba za dobavo hrastovega ali jelovega Itsa ravnateljstvu kralj, srbskih državnih železnic v Belgradu". ^ot varSČina naj se vloži za celo dobavo 2200 dinarjev, fiamo za hrastov les 1000 dinarjev in samo za jelov Icb 1200 dinarjev v gotovem denarju ali v državnih prednostnih papirjih, Podrobnejli pogoji, mere in kakovost blaga se lahko vpogledajo pri trgovski in obrt-zboinici v Ljubljani, kjer se na zabtevanje tudi *aakemu dopošljejo, (Za IV. zasedanje porotnih obravnav), «atere se bodo začele 20, novembra pri tukajšnjem 'ïkroinem sodišču, iižrebani so glavnim porotnikom yaelednji gospodje; Prus Franc, ključavničar iz Met-Sircelj Jcs., trgovec iz Mokronoga; Novak trgovec iz Vidma; Krisper A., pos ii Nivice; j^iez Fr., trgovéc iz St. Kuprta; Bule A,, pos. iz Mokronoga; Drganc M,, pos. iz Bereče vasi; Brcar pos. iz Kamnja; Trlep M., pcseet. iz Arčevca; ^»lenšek Fr,, iz Zaloke; Zavodnik Karol, posestnik Žužemberka; Kovač Fr., posestnik iz St. Jurja; J^rvar A,, iz iSvibnja; Podboj Fr., posest, iz Ribnice; ^Dler Jo8., mlinar iz Valtevasi; Sknbic Jan,, pos, iz 'Jselice; Jndnič Jakob, pos. iz Toplic; Koračin L., pos. iz Mirne; Eambič M., pos, iz Erasinca; &ril] Fr., pos. iz Poljan I Rumpert ivan, usnjar iz Krfkega; Anzel Ivan, pos. iz KrvavČivrha; Novak Ivan, poi. iz Gor. Eadulj; Kuftier Fr, kolar h Metliko; Skabic A., poB,, is Dednega dola; grcf Barbo A., grajičak iz Sokovnika; Wutrfcher A., pos. iz Dol. Breiovice; Drešler Ivan, pos. iz Dol. Gorice; Povše M., posest, iz Bučke; Lavrič Jo8., pos. iz St. Vida; Repovš Josip, poa. iz Koluderjev; Ocepek Jakob, pOs. iz Skofljariža; Kajtua A,, pos. iz Radeč; Fui E. ml,, trgovec iz Metlike; Končina Ivan, pos. iz Gorenjevasi; Rom J,^ pos iz Stehanjevasi. — Nadomestnim porotnikom izžrebani 80 sledeči gospcdje: Luzer A,, pos, iz Norega mesta; Eušlan Ivan, gostilničar iz Kandije; Xastetic Fr, gostilničar in pos, iz Novega mesta; Bučar M., pôs, iz Srebrnič; Appe V., pečar iz Kandije; Bergant S., mokar iz Novega mesta; Potočar Ivan, pos. iz Mnhabera; Krese M,, pos, iz Gor. Straže; Klemenčič Fr., pos. iz Novega mesta; (Popevčicemilemunarodu.) Anton Hribar (Korinjski). II, zvezek. Tako je naslov lepi, 165 strani ofcsezajoči knjižici, ki je izšla v Hribarjevi tiskarni v Celja, ter yelja v res krasni vezavi 1 gld. 60 kr., broširana pa 1 gld, 10 kr. (Zabavna knjižica) za slovensko mladino, VIII zvezek. Izdaja Anton Kosi, učitelj v Središču. Cena 16 kr., v založbi pisateljevi. — S tem nislovom iišla je lična knjižica, po vsebini podobna prejšnjim. Mladina jo bo radostno pozdravila, (Današnji list) obsega 13 strani. Bazne yestl. * (Petdeset let škof). Dne 17. novembra 1.1. bode poteklo petdeset let, odkar ima veliki dobrotnik hrvatskega nâ-roda Josip Juraj Strossmayer éko-fovsko dostojanstvo, Z národom hrvatskim se veselimo tudi mi redkega slavlja ter želimo, da ljubi Bog še dolga leta ohrani velikega Slovana! Slovesno bode Strossmayer obhajal svojo petdesetletnico še le pribodnje leto. — * (Imovit berač.) V neki tržaški krčmi so prijeli starčka — berača, ki je nadlegoval goste. Na komisarijatn so našli pri njem tudi prepis oporoke, s katero prepušča svojemn vnuku bišo in razna zemljišča. Beraču so preskrbeli brezplačno stanovanje — v zaporu.^ * (Žalosten pogreb,) Kakor poroča „V. Z." iz Brnselja, bil je v vaai Montbliart žalonten mrliški sprevod. Zapnstil je beljgijsko vas Montbliart ob francoski meji mrliški sprevod. Pogrebei in vsi sprevodniki bili so jako žalostni, Umrli je zahteval baje v oporoki, da ga pokopljejo na Francoskem, kjer je bil rojen. Jokajoč in glasno stokajoč je prekoračil sprevod mejo. Tu pridejo francoski čolnarji nasproti in zahtevajo, da odpro krsto, Žalostni pogrebei se branijo na vso moč proti tej zahtevi. Toda čolnarji ostanejo pri svoji zahtevi, zlasti, ker so videli, da je nekaj sprevodnikov pete odneslo, Le ti, ki so bili obdani od čolnarjev, so morali ostati. Začinjeno krsto ali trugo so položili na tla in jo odpli. Bila je do vrha polna bruseljskih čipk ali nšpic". — Tako 80 hoteli utihotâpiti čez mejo dragoceno in z visokim davkom obloženo blago. Seyeda se je žalost pogrebcev še zvečala, ko so jih prijeli in jim blago vzeli. * (Pajek prorok vremena.^ Akoravno ni pajek pri ljudeh priljubljena živalica, je vendar jako zanimiv prorok vremena. Že nekaj časa prej čuti pajek na iToji pajčevini spremembo atmosfere. Natančna opaioTanja so prinesia naslednje podatke. AWo te6e pajek I svoje pajfierine, je gotOTo pričakovati hude tire Ako sedi pajek oki,la 10 nre zjntraj na aroji pajčevim ter jo guga serotertje, bode ves dan lepo. Âko dela pajek pri deževnem vremena na svoji paj-čevini dolge nitke, je to znamenje, da poitane kmalo zopet lepo vreme. Ako si dela pajek s kríÉcem paj* Čevino na drngem kraju, bode veter razdrl prejano pajieviDO, in nastalo bode drugo vreme. Ako razdere pajek deloma svojo pajdevino, pričakovati je huda ure. Čim dalje se odstrani pajek a križcem od svojega pri' bežaliića, tem gotovejâe je, da se spremeni vreme. Ako si nabira pajek hrana, bode dež več dni. Ako prede pajek svojo pajievino blizu peči, bode mraz in slana; ako jo aprede po zimi blizu okna, nastalo bo kmalu južno vreme. * (Dekle, ki spi že 16 let.) V Pariza se nahaja deklica Margareta Boyuval, ki spi od svojega 19. leta nepretrgoma že 16 let, kar je minilo baá pretekli teden. Boyuval je hČi nervoznih, žganju udanih Btariiev, ki je imelá večkrat histerične napade. Ob jednetn takem napada v 19. letu je zaspala, in odslej spi. Živé jo umetno z mkkom, juho in mesom. Ves žaa svojega spanja je izgnbila le malo na lastni teži. Zdravniki se peéajo mnogo s to izredno prikaznijo, Obrtaijste stvari. Uže v zadnji številki naââga lista smo omenili, da je dne 1. oktobra ces. svétnik Ivan Murnik v dvorani društva rokodelskih pomočnikov poročal o delovanji c. kr. trgovinskega ministerstva i;ledé po-■peáitve malega obrta. Prej, ko o tem poročamo, omenjamo pa le, da so bili od okr. glavarstva povabljeni na isti dan ob 9 Va uri đopdladne vsi pomočniki obrtne zadrnge, katera ae je letoa dne S3, aprila za novomeški fnih strojev. V to svrho se prirejajo takozvane uzorne delavnica Kot vzgled take razstave srednje veličine omenjamo tukaj razstavo v Hohenelbe, ki je trajala od 15. julija do 16. septembra 1 189«, Razstava priredila se je bila v zvezi s severno-vzhodno čeiko razstavo v Hohenelbe skupno z liberiko trgovsko in obrtniSko zbornico, ki je tudi polovico troskov prevzela, V paviljonu, ki je bil namenjen mslemu obrtu, in ki je meril 4B0 kvadratnih metrov, je bilo; 10 motorjev, (plinovih, petrolejskih in električnih motorjev), 4 stroji za obdelovanje le^a, 31 strojev in orodij za obdelovanje kovin, 27 krojaSkih strojev, 35 strojev za vezanje knj^g in za kartooažo, 35 strojev in orodij za razne obrte. Pojasnila o razstavljenih objektih dajal je nalaSč za to nameáčeni delovodja, Obrat trajal jê vsak vťčer skoraj dve uri Razřtavo obiskalo ja 45.000 oseb. Splolnemu katalogu razstave bil je pri-dejan poseben vodnik za maloobrtni oddelek, ki jt obsezal točne podatke o razstavljenih strojih. Istodobno priredil se je strokovni tefiaj za Čevljarje, čeg&r obiskovalci bo se deloma podnčevali na razstavljenih strojih. Pa tudi v manjši meri je tehnologiiki obrtni muzej opetovano podobne razstave ali sam priredil, ali pa jih pospeševal na ta način, da je pri prireditvi sodeloval, přidělil brezplačno delovodjo, raistavil nekoliko strojev, priredil kak strokovni tečaj ali pa na drn g način podpiral lokalni razstavni odbor. Taka razstava nameravala se je prirediti tudi T Ljubljani ; ali to se je moralo zaradi raznih uzrokov odložiti za nekoliko časa. Smemo se pa nadejati, da ae bode prihodnjega leta po pariški svetovni razstavi ali v^aj 1, ISOI priredila razstava strojev, katera bode brezdvombeno zelo podnčljiva, in smo trdno prepričani, dft jo bodo po možnosti ogledali vsi obrtniki, katerim je ležeče na poduku. III. Za prepustitev strojev, za kar se je do^edaj porabil većji del sredstev, ki ao namenjeni delov&njo za pospešitev malega obrtništva, obrniti ae je h koleka prosto prošnjo do c, kr. trgovinskega mÍDisterstva. Trgovinsko ministerstvo razsoja o teh proánjah n« podlagi poizvedab tfhnologiskega obrtnega muzeja, zasliáftvši prej svèt za pospešitev obrtništva. Pri tem pa postopa po sledečih načelih: Stroji prepuščajo se le obrtnim združbam, ne pa pos»mezniin obrtnikom. Vendar pa v obče ni obveznih predpisov, kar se tiče pravne oblike in števila Članov, Oddali SE) se stroji v velikem številu obrtnim zadrugam (obstoječim na podlagi določil obrtnega reda), produktivnim in delovnim zadrugam (reg;8trovanim zadrugam v zmislu zakona z dne 9. aprila 1673, drž. zak št. 70). V mnogih slučajih prepuščajo se sedaj stroji — zlasti ako prosijo za nje večje ali manjše obrtne zadruge — pod pogojem, da oni člani obrtne zadruge, ki nameravajo rabiti atroje, nstanové med seboj delavno la- Avgo. 2e prej omenjenega urada pri tehooloikem obrtnem omeejo, ki daje strokovna pojasnila, pa je {wtem naloga, đa primerno sođelnje pri sestavi pravil in pn notranji nrcdbi novo nstanovljene zadrnge. Prepniôajo se le stroji, ne dajejo pa se podpore za naknp istih. K& ta nažin je zaželjena nporaba dovoljenega kredita najbolje zajamčena. Ob enem pa ae stroji, predno se komn prepnalé, lahko preskušajo po obrtnem mttzejn dnnajBkem glede zmožnosti, porabe moii itd. Mnzej oskrbaje na račnn trgovinskega ministeratva nakap delavnih pripomočkov, ki se izbero v sporaznmijenjn b prosilci. Stroji prepuščajo se proti brezobrestnemn od-plaČevanjn kapne cene v desetih letnih obrnkih, v ozirš vrednih izjemnih ah&ajih pa se za krgjâi Čas (1—3 leta) tndi posojnjejo. Stroji ostanejo, dokler ni pogojen znesek popolnoma plačan, last c. kr, trgovinskega ministerstva, ki si pridrži pravico, da sme stroje, ako se ne rabijo pravilno, vzeti nazaj. Seveda se v tem slačajn že vplačani roki povrnejo, in Be eventuelno pridrži le primeren znesek za obrabo. Dotična zadruga pa se mora raiven tega zavezati, da jamči za vse poškodbe strojev, ki h\ ne bile posledica pravilne porabo (zaveinico je notarijelno ali lodno legalizovati). Zadruga mora nadalje trgovin-skemn ministerslTn predložiti popis nameravane porabe strojev, iz katerega je posneti način in nredbo porabe strojev, visočiEO in proračnn odSkodnite posameznikov, ki rabijo stroj (tako imenovani obrednik, regulativ); poročati pa mora koncem vsacega leta ministerstvu o uporabi atrojev ter kedar si bodi dovoliti, da smejo po ministerstvu oziroma po obrtnem muzeja perijodično odposlani nadzorovalni nradniki stroje in, če treba, tudi zadrnine knjige pregledati. Seveda se včasih pripeti, da je mogoče stroj prepustiti ie le đelj časa potem, ko se je vložila prolnja, ker se o takih prepustitvah sklepa le na podlagi na-tsnčnib krajevnih poizvedeb, ker se svèt za pospelitev obrtništva 1« perijodično shaja k sejam, n ker je včasih treba izbrati delovne pripomoàke, katerih to-TBm(> nimajo v zalogi; včasih pa se zadeva zavleče, ker se stroj erentnelno prepusti le pod pogojem, da se nstanovi delovna ali prcduktUna zadruga. Bnzpoloživa sredatva zadoščala ao dosedaj, da se je ustreglo vsem prošnjam, proti katerim ni bilo načelnih pomislekov. Od letii 1892 sem prepustilo je trgovinsko ministerstvo strojev la okroglo 14&,000 gld,, in sicer 76 obrtnim zadrugam, 34 registrováním pri-đobnin»kim in gospodarskim zadrugam, 4 konzorcijem itd Med temi je 65 čevljarskih. 31 stavbnih in iS mizarskih zadrug, 7 zadrug za obdelovanje kovin, i notarske zadruge, po jedna krojaška, strojarska, TrvarRka, kr>jigotiHkarska, gtmgaraka, tkalska, mli' narska zadruga i. dr Za stroje prosili sta tudi dve zadrugi iz Kranjskega, in le želeti bi bilo, da bi to stvar obrtniki malo bolj premišljevali, kakor so to dosl«] Btorill. (Dalje pnhodjyií.) bode \aakdo lahko bral, kaj je obrtna zadrnga, ker še marsikteri obitsikov malo lazume, kaj je aplob obrtna zadruga, kakšne pripomočke tn k&kšne koristi ima, in kaj se s pravim razumom in po pravem pota ishko doseže. Fri prv^m obrtnem zborovanju, kteri se bode v kratkem aklical, bodo imeli nesprotniki zadruge priliko slišati pojasnila o pravilih in razno drugo. Toraj, gospodje obrtniki, vplačajte te tri gld. enkrat za vselej v obrtno zadtugo, saj ae gre za vsakega malega obrtnika koristi. Obrtno načelništvo yam nadalje naznanja in opominja, da od 15, oktobra dalje je vsak učni list neveljaven, kteri ne bode pri obrtni zadrugi potrjen in da nobena občina nima več pravice, učna spričevala podpisavati. Od 15. oktobra dalje je dolžan tudi vsak samostojen obrtnik, avoje pomočnike, kakor tudi učence do najkasneje 15, nov. v piíiariii pri obrtni zadrugi naznaniti in vsakemu pomočniku bedo delavske bukvice le pri obrtni zsdiugi potrjen« pri vstopu in izstopu iz dela; isti moru biti tudi najkasneje v 3 dneh pri zadrugi naznanjeni. To naj vam bo, gospodje obrtniki v opomin, ker obrtna zadruga ni nikako prostovoljno ali zabavno društvo, ampak ima resne Čase pred seboj in reano delo za korist malega obrta. Pravila so potrjena ia od tistega dne, ko se je obrtna zadruga zasnovala, je vsak samostojen obrtnik postal ud zadtugi, razven gostilničarjev in trgovcev, loče sli noče, ali je prišel k obrtnemu zborovanju in volitvi ali nel Opominja tedaj vse gosp. obrtnike načelniitvo obrtne zadruge, da vplačate imenovano vpisnino treh goldinarjev do 10. novembia, ker potrm bode pa c. kr. okrajno glavarstvo izterjavalo, kdor ne bode do tistega časa vplačal. Z& naSelmStvo obitae zadruge: J, Appe. Darovi za novomeško dijaško kuhinja. Žnpljani frnoniRlJitfai eo dali ub priliki dnhoTslie hire 14 memikoT piSenice in 1 rneraik komze; goepuđ ííiiiiiik M. Kle-menâiê S míi krompirja; Kosp. Anton Jbtc lelja; goBp. živino-Eibavuik Otmar Skal« 5 goep. svétnik in deželni pgglaneo Vi^nikar 2 gld., go^p. žapnik Fr. HareSič b gld,, Nekdo iz ve-gelja, „a Dvor na Kranjskem Tam leEe na ogled najentainiki pogoji. še dobro ohranjena ta so na prodaj (ssz) T Rudolfovem, ÀrkotoTa ulica L11210. Franc Ciber, podobar in pozlatar 88 priporoča prcć. daliováčíni in sílav. občinstvu za razna delà in poprave v tej stroki. stanuje v Novem mestu, Ltubljanska cesta št. 41. (as6-2) iSM iAliCi ï IH 1ST sprejema vloge vsak dan dopoldne proti 41 obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplačuje iste^ ter računi obresti ao zadnjega dne jtreteklega meseca. Reutni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobd vlagatelji polne obresti. Stanje vlog K 1,345.875. Stanje hipotečnih posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K 101.777, stanje vrednostnih papirjev K 96.336, stanje rezervo K 19.563. Denarni promet prvih deset mesecev znašal K 2,601.298*02. V mestno hranilnico v ííovem mestu se nalaga po c. kr. so-disčih pupilami denar. Mestna občina îiovo mesto jamči poleg položene varščine lO.OOO gld., ki je vinkulovana za varnost vlog in obresti sploh z vsem svojim imetjem. UOHAR, predsednik. Ravnateljstvo. FEKEO, pis. ravnatelj. Posestvo na prodaj! K temo pripnda hiša, lepo in rodovitno polje, travniki, na katerih se nokosi 16 vozov stoa, velika mlađa hosta ter vinograd a tidanco. Vse je v prav dobrem Btanu. — Več se izvâ pri lastuiku Anton Golob, Ra-dule, p. Šmarjeta. stio—i) Z proste roke je na prodaj ^Tèm^lT namreć 860 kvadratnih ^ežnjev vrta in poldrugi oral njiv, lato se nahaja v Veliki Stfiri vasi pri Grosupljem. — Več pove lastnik Franc Schiffrer, kolodvor Novo mesto. a.'jfi-Si Pisarna obrtne zadruge za novomeški okraj se nahaja v Novem mestu V hiši g. Weiss-a, IJiiblJaiiHka cesta i^t. 3Í). Bedne nradiic ure ob [led^ljah in pondeljkib od IO do 12 urf dopoludne. HÍAfi^^Tlít * Opravo, separatnim iU-CaV^jJlrt »UUa ,bodom in razgledom na Glavni trg, odda se takoj v hiâi Št. 45, na Glavnem trgu, 11. ledbtiopje fBergirann-ova hiU), Ctna je jako ziiiern«. (276-8> trgovec v Novem mestu na Glavnem trgu št. 87 priporoča p. n. slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo svežega ter druzega manufakturnega blaga gï^ po najnižjih cenah! O; M I Najboljša in najsigurnejša prilika za šteđenje! ^ stanja hranilnih vlog 30. teptembra 1899.: ćez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih čez SVs ri]i1ijona gld. popojilaiaa Preje: Gnidisce st.l. — Hmhi}: Kon;,n*csni trg St.2., Lnađstr. Sprejema rsak dclarnlfe od 8. ure zjutraj do 1. ure popo'dsa in jih obrestnjo p» a brez kakega odbitka, taVo d» sprejme vlcíiik oá vsacih vloženih 100 goldinujeT Čistili 4 gld. 50 kr, ua leto. I čitanje hranilnih vlop; 30. sept, 1899: 2112.219 gld. 99 kr. Proiuet v 9 c h nd 1. jan. do 30. sept. J 1899: 6,757,658 gld. 53 kr J Hranilne knjižico se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestoTanjt ■ kaj prekinilo. — Za nalaganje po požtl so poáiLiohranilnič.Ée položnice na razpolago. V Ljubljani, daé 10. oktobra 18D9. Dr. Ivan Šusterilč, predsednik, Anton Belec, poBeetnik, po^jetaik in trgoree T Št. Vidu nad Ljabljsno. Frančišek BIrk, stolni ribar t Ljnbljani, < Dr. Janko Brejc, odvet, kaccip. v Ljubtiftal. Josip Siika, knezoSkonjpki k&nceltr, podpredsednik. Odborniki : Dr. Andrej Karlin, gimn. prufeBor t Ljubljani Karol Kaushegg, Telepoaestuik v Ljubljani. Matija Koiar, župnik pri D. M. Polji. Ivan Kregar, ntielnlk okn^ne bnlniSke blig^ne v Ljubljani. Dr. Viijko SchweitESr, odretn. kondp. t Ljub^uL Gregor Šilbar, župnik na Radnikn. Dr. Aies Uienifinik, itolni riku t tiiubljud. m > Luć ontiodnost Àoer Gazolin svetilke nadkriljujcjo vse dosedanje, in je nzaretljtiva izdatno ceneja od pe-trole}& ia acetilena. Reference na razpolago I Popotna garancija. Zala^atelj Jos. Medved, Novo mesto. | ^BZZZZŒ): Veliko zalogo = DO duna skem k i izgotovljeoih oblek xa dečke ia doraatl«, kakor tadi po meri izgotcTlje&s, priporoža .PU'i'i™ , J08. Medved, 'Mizine eenel NoTon,«to. Sivalfie stroje | in kolesa Í t le prve vrste, ! plačilni \ V mesečnih rokih, | priporoča ï Jos. Medved, I Novo mesto. ZZZZ1Z3; iHagirobne oence j I 8 trakovi, V veliki izbiri, priporoča Jos. Medved, Noto mesta Veliko Ziilogo TsakoYTstDega maiiiifaktiiriiega, posebDO zimskega blaga za moške in t ženske, po DajDižjIli ceoali, priporoča Josip Ogoreutz, Novo'meito. Šivalni stroji pod agodnimi plačilnitDi pogoji I Velika izbira plaht in odej za konje. M lOTÎ O. Društvo „Mestna godba y Ki i dol fo v ena*' priporoča # za plesne i druge veselice, # Manj ko 6 godcev se ne daje. Plača nizkal p. n. društva naj se blagovolé radi svojih zimskih veselic pravočasno oglasiti! — Pisma kapelnikn g. Jos, Poula v Rudolfovem, (867-3^ Kneippova sladnakava. C C,