KRANJ, 20. aprila 1963 ŠTEVILKA 16 V Jemenu še ni miru V tem tednu so zopet oživeli vpadi plačanih najemni-ških tolp, ki prihajajo na jemensko ozemlje, da bi zanetili državljansko vojno. Vsi poskusi zarotnikov iz sosednje Saudske Arabije, da bi v Jemenu obnovili kraljevsko oblast, so se izjalovili. Vendar ostanki stare kraljeve vladavine še vedno niso prišli do spoznanja, da je prelivanje krvi zaman. Tudi v notranjosti dežele se še vedno klatijo posamezne kraljeve tolpe, ki napadajo jemensko in egiptovsko vojsko, ki je prišla na pomoč. Uporniška plemena so se zatekla v planine in od tam napadajo. Prizorišče te nesmiselne vojne je tudi mesto Harib, ki je zdaj popolnoma v ruševinah. Jemensko ljudstvo je po zaslugi tujega vmešavanja še vedno razdeljeno. Večina je na strani polkovnika Salala, ki se je utrdil v jemenskem glavnem mestu Sani. Brez vmešavanja tujine bi bila jemenska drama že davno končana Protestni pohodi proti atomski vojni v zahodnih državah Obsodba atomskega orožja Štafeta mladosti V nedeljo je odšla iz zgodov. mesteca Jajce štafeta mladosti, ki bo letos prehodila skoraj 6 tisoč kilometrov dolgo pot. Štafeta je krenila izpred doma AVNOJ, kjer ie bilo pred dvajsetimi leti zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ in nosi pozdrave predsedniku Titu. V tem tednu je štafeta prehodila že dolgo pot. Posebno svečano je bilo v glavnem mestu Bosne in Hercegovine, v Sarajevu. Štafeta je iz Sarajeva nadaljevala pot po Hercegovini do Dubrovnika in naprej v Crno goro. V prvem tednu je štafeta šla skozi ozemlje štirih socialističnih republik, to je preko Bosne in Hercegovine, Hrvatske, Crne gore in Srbije. Naša slika prikazuje odhod lanske štafete mladosti z Jesenic. V treh zahodnoevropskih državah v Veliki Britaniji, Švici in Zahodni Nemčiji je prišlo v tem tednu do anti-nuklearnih pohodov. V Veliki Britaniji, kjer so takšni pohodi že v navadi, je bila udeležba številna. V London je prikorakalo kakih 70 tisoč ljudi, ki so prebili »živi zid« policije in pohod nadaljevali do znamenitega londonskega Havd Parka, kjer je bilo protestno zborovanje, na katerem je govoril voditelj tega gibanja v Veliki Britaniji škof Colins. V Londonu je prišlo tudi do obračunavanj z londonskimi %bobyji-«, britansko policijo. V Švici so podoben protestni pohod naredili od Lo- za ne do Ženeve. V Ženevi so udeleženci šli mimo Društva narodov, kjer so razorožitve-rvi razgovori. Pohod si je c?ledal tudi sovjetski predstavnik na ženevskih razoro-žitvenih pogajanjih Carapkin. V Zahodni Nemčiji pa so priredili najmanj dvajset takšnih pohodov. Največ ljudi se je zbralo v pristanišču Bremenu. Zahodnonem-ške oblasti pa niso dovolile danskim državljanom, ki so se nameravali pohoda udeležiti, da bi prestopili zahod-nonemško mejo. Prav tako je skupina Angležev morala ob-sedeti v letalu v Kolnu, ker jim niso dovolili, da bi iz letala izstopili, jg AfcjflK SREČANJA Z LJUDMI • SREČANJA Z LJUDMI • S«ECAXJA Z LJUDMI Prav izjemne so priložnosti, da lepega dne srečamo na cesti Evropejca z indijskim turbanom. Takšen človek mora pač imeti razloge, da mu je orientalsko pokrivalo ljubše kot evropejski klobuk. — ANTONIUS PETRUS BRANDES iz nizozemskega mesta Haarlem ima Indijo v malem prstu, saj jo je prepotoval poprek in počez, njegov turban, ki ga Popotnik s turbanom sedaj nosi tudi po evropskih cestah, pa je poklon nekega indijskega maharad/e. Tujec s turbanom je pravzaprav svetovni popotnik. Nikoli nima miru. Vsako leto mora prepotovati kakšno deželo, sicer ne bi bil zdrav. Videl je morje dežel in se rokoval z ljudmi najrazličnejših ras in plemen. Spotoma se je ustavil tudi v Kranju. 0 Najbrž vam je še v živem spominu popotovanje v Indijo? Kaj ste na tej dolgi poti videli in doživeli? — V Indijo sem krenil februarja meseca lansko leto, ko je bila zima v »starem svetu« še na višku. Potoval sem z avtostopom. že v Nemčiji sem obstal na cesti v snežnem metežu in zeblo me je na vso moč. Potem sem se v Nišu naglo okopal in vroč odšel na cesto. V bolgarskem mestecu Plovdivu sem zaradi pljučnice moral v bolnišnico. Ostal sem osem dni priklenjen na posteljo. Ker v Turčiji vsi kadijo, bi se skoraj zopet prehladi!, ko sem na vozilih odpiral okna, da sem ujel sveži zrak, sicer bi se zadušil. Po slabih azijskih cestah sem bil v nevarnosti, da zbolim za morsko boleznijo. V Perziji, kjer imajo samo 500 kilometrov asfaltiranih cestišč, mi je »obračalo želodec«. V Indiji, kjer govori vsak orožnik odlično angleščino, sem se najlažje sporazumel. Pot je bila dolga. Bil sem tri in pol meseca na cesti. £ Do sedaj ste večkrat prepotovali tudi našo deželo. Kakšen vtis ste dobili o njej? — Vtis imam, da se dežela ■ naglo razvija. Pred desetimi leti sem brezupno stal na vaših cestah, zdaj pa je promet že precej živahen. — Z. T. GLOBUS Predsednik ZAR AbdcI Gamal Naser Predsednik Sirije Salah Bitar Predsednik Iraka polkovnik AbdcI Salam Arif V Kairo so razglasili trojno zvezo med Egiptoin. Sirijo in Irakom OBISK V AMERIKI Med svojim obiskom v Ameriki je maroški kralj Ha-san II. nakupil 5 tisoč novih belih poletnih oblek. Razen tega je kupil še 20 novih avtomobilov, med njimi kar 5 cadillacov. Kraljev brat Mu-laj Abdalah pa si je omislil novo jahto. ŽGANJE V CERKVI Duhovnik Sergej Mikstin in njegov kaplan iz mesta Kjuršaka v Sovjetski zvezi nista bila zadovoljna s številom vernikov, ki prihajajo v cerkev. Zato so v zvoniku uredili kotel za kuhanje žganja, ki so ga po verskem obredu delilj zainteresiranim vernikom. Ta vaba duhovne misije pa je povzročila globo 30 rabljev, ki Jo je duhovnik moral plačati za protizakonito ravnanje, ki ni v skladu z verskimi svobo ščinami. POPRAVLJEN NOS Ameriška filmska i^ravka Shirley MacLain je razočarala svoje prijatelje, ko je nekega dne izginila brez slehernega sledu. Vsi so mislili, da se je prehladila in je morala za nekaj časa v bolnišnico. Ko se je iz bolnišnice vrnila, je povedala: »Dala sem si nekoliko skrajšati svoj nos. Ta je bil sicer za moje filmske soigravec privlačen, vendar jih je v določenih prizorih oviral. Zaradi tega sem si ga dala popravit!.« V palača Kube h v Kairu so sredi tedna dokončali razgovore o ustanovitvi unije med Egiptom, Sirijo in Irakom. Uradne državne delegacije so vodile ugledne politične osebnosti, pa tudi telefonski razgovori med Kairom in Bagdadom so bili stalni. V Kairu so se trije člani bodoče Združene arabske republike sporazumeli, da bodo z glasovanjem 27. sept. tega leta volivci v vseh treh pokrajinah povedali svojo voljo o državniški zvezi med tremi narodi, ki govorijo skupen jezik in sc imajo za brate. NEENAKOST MED BRATI e glede na velike razlike NA KONCU SVETA \T zgodovini Arabcev so bili arabski narodi samo enkrat združeni pod isto streho. Okoli sto let po velikem arabskem preroku Mohamedu so beduini iz puščavskih predelov arabskega sveta osvojili in postavili eno izmed največjih carstev, kar jih je balo v človeški zgodovini. Preden so jih zaustavili na evropskih tleh, nekje v današnji Franciji, so Arabci prišli do zahodne afriške obale, ki,je takrat veljala za konec sveta. Arabska zgodovina je takrat poznala močne vladarje, velike vojskovodjo, največje znanstvenike in filo-aofe tistega časa. pomorščake in gusarje. Vendar pa je sčasoma to carstvo razpadlo kot trdnjava iz peska Močne evropske države in turški imperij so 6: razdelili arabski svet. Po drugi svetovni vojni so arabske države po vrsti žarele dobivati samostojnost. Vendar pa s samostojnostjo .*e ni bil izbrisan razdor, ki s« ga nekdanje kolonialne države namerno sejale med ftrabski.Ti brati. Sele zadnji preobrati v arabskih državah so ustvarili potrebne pogoje za združitev. i\ glede splošne razvitosti so težnje za skupno državo po-.sod zelo močne. Tudi bogastvo teh dežel ni enako. Egipt se jc na primer začel industrijsko razvijati že v času. ko Še ni bil popolnoma samostojen, medtem ko je Sirija v industrijskem razvoju precej zaostala, da no govorimo o Jemenu, kjer še vedno niso- odpravili srednjeveških razmer. Nova trojna zveza, ki jo s takšno vnemo gradijo, temelji na prepričanju, da izgradnja nacionalnega gospodarstva in industrije pomeni pravzaprav nekaj novega v njihovem razvoju in utrjuje njihovo neodvisnost do tujine, ki še vedno ni odmaknila svojih grabežljivih rok od arabskega bogastva. Po drugi strani pa združevanje arabskih držav ne gre brez dola- zi Rekli so... »Korektnost je vrlini tistih, ki nimajo drugih vrlin.* Shirly Mae Lain. ameriška filmska igravka »Sklenila sem, da kom v pnJ)odn';e man] jedla in se bolje oblačila.* Javne Mansfield, ameriška Rimska igravka »Kakršnakoli je že nova moda, prve žene, ki se je oprimejo, so vedno taksnej da RM ne pristaja.* Silvami Mangano, italijanska igravka »Ne smemo spremeniti afriških držav v pioie evropske politike.* fouve de Mumille, francoski zunanji minister »V deželo iluzij, potuje več ljudi, kot mislimo, največkrat tudi brez voznih listkov.* Karel Nicolaus, nemški publieist »V športu ničesar ni treba jemati resno. Nemogoče je, da bi bil vsak športnik zmagovavec* Emil Zatopek. češki lahkoatlet »Angleži niso iskrit;: niti sami pred sabo, kaj šele do drugih.* Femandel, francoski komik »Lav atomov je težji na političnem torišču kot na znanstvenem.* John Kenned.v, ameriški predsednik »Državniki bi se morali veliko naučiti od tvefsta. Ta ples daje pouk, kaj pomeni sporazum o nenapadanju.* Jean Marais, francoski filmski igravec »Veste, v Bar.J-.ingu so bili Afričani ob strani. Večina med njimi se ni imela samostojnosti. V Adis Abcbi pa bodo za mizo sedele neodvisne afriške države. Vrednost te konference je zajamčena že s tem, da je do nje prišlo.* Leopold Senghor, predsednik Senegala »Zelo smešne so vesti, da bi lahko zamenjala svojega očeta na položaju predsednika indijske vlade. Brez dvoma bo nekdo zamenjal Nehruja. Težko pa je napovedati, kdo bo to* I udira Gandhi. poslanka Jnttjfikrfi parlamenta čene usmerjencsU k socialističnim oblikam. Čeprav so razlage arabskega socializma različne in marsikdaj nasprotujejo evropskim pojmom, pa vendar ni mogoče prezreti, da je socializem privlačen, ker daje dovolj jamstev, da bo njihov razvoj nagel in uspešen. .ARABSKA TROJKA Industrija kot glavni vir bogastva je v vseh treh arabskih deželah slabo razvita. V Egiptu je v industriji zaposlenih le okoli četrt milijona delavcev. Proti dvajsetim milijonom je to zelo malo. V zadnjem času so v Egiptu naglo začeli graditi tekstilno industrijo, ki pa ima večne težave z oskrbo z električno energijo. Crna metalurgija je zastopana z eno samo železarno, ki pa daje okoli 100.000 ton surovega Ap-leza. Zgradili so tudi že novo železarno v Heivanu, ki pa dela z uvoženim premogom. Tudi Irak ni razvitejši. V industriji dela okoli 100 tisoč delavcev. Največ jih je zaposlenih v rafinerijah nafte. Tekstilna industrija je na lestvici še vedno med vodeči-mi. Razen tega imajo v Iraku 10 tovarn za predelavo tobaka, 7 tovarn za milo, 2 tovarni čevljev in 3 tovarne cementa. Med vsemi je najslabše razvita Sirija. Napreduje tekstilna industrija. Sodobne tovarne so zgradili za predelavo bombaža in volne. Sirija ima tudi najmodernejšo in največjo tovarno stekla na Bližnjem vzhodu in dve tovarni cementa v Burnaru in Alopu Ljudje brez stalnega bivališča V Glasovi panorami smo letos 13. aj»r. brali o nomadih v Iranu, ki se spomladi, ko postane pasa v ravninskih predelih nezadostna, selijo v višinske predele, kjer je trave še v izobilju. Prav je, da ob tej priliki povemo o nomadih nekaj -več, predvsem še zato, ker imamo v naši ožji domovini tudi še ostanke te primitivne, za povsem določene geografske pogoje vezane oblike gospodarstva. Z besedo nomadi označujemo potujoče pastirske narode. Beseda je grškega izvora in jo smemo uporabljati le v njenem prvotnem po-menu, kot so jo uporabljali grški klasiki, sorodno z nomeus — pastir in nomos — travnati pašnik. Niti jezikovno miti kulturnozgodovinsko ne smemo izraza nomad uporabljati za plemena, ki tavajo po nekem določenem prostoru, ki se selijo iz kraja v kraj — če to ni v zvezi s pastir-stvom. AZIJA — SREDIŠČE NOMADOV Nomadsko življenje je najizrazitejše pri mnogih plemenih neizmernega stepskega in : pustinjskoga pasu, ki se vleče skozi centralno in jugozapadno Azijo vse do severne Afrike, torej pri Mongolih, Turkih, semitskih in hamitskih narodih. Nomade pa najdemo tudi v grmovnatih predelih jugozapadne Afrike, kjer Hottentoti m Herero pasejo svoje črede. Ce to le v grobih črtali nakazano geografsko razprostranjenost nomadov vnesemo na zemljevid sveta, vidimo, da nomadov ni v Ameriki. Ameriški Indijanci so ostali na primitivnejši stopnji oblike gospodarstva, na lovu, medtem ko je šel razvoj v Aziji in Afriki korak naprej — k pastirskemu življenju. Nomadstva ni mogoče odpraviti administrativno. Tu načrti in volja enega človeka še ne pomenijo ničesar, kajti tak potujoči pastirski način živi jen ja imajo nomadi sicer res »že v krvi«, toda ne zato, ker bi prav tako hoteli, ker bi jim bilo to neznansko všeč, ampak zato, ker jim geografski pogoji drugače ne dovoljujejo! Edino s stalnimi selitvami lahko preživijo svoje črede in sebe, zakaj ko zmanjka hrane za živino v nižinskih predelih, ko tu pomanjkanje vode -m sončna pripeka rastlinje uničita, je treba iti v višje predele, tja, kjer je zelene trave še dovolj. Ko pa tam zapade sneg in postane - hladno, se je treba spet vrniti v toplejše nižinske kraje. Znani danski etnolog Kaj Birket-Smith v svoji knjigi »Poti kulture« pravi, da so prvotni nomadi vezani na travnate stepe, po katerih se s svojimi čredami, ki jih v glavnem sestavljajo ovce in koze ter razmeroma malo kamel, redno selijo. Nasprotno pa spremembo kraja tem plemenom v večji meri določajo slučajne vremenske prilike. Tem je najvažnejša domača Žival kamela, v njihovem gospodarstvu pa kraja in ropanje ne igrata majhne vloge. Prehod med nomadi in kmeti tvorijo polnomadi, ki se že nekoliko ukvarjajo s poljedelstvom in poznajo samo letne selitve. Kot četrti tip pa omenimo planinske nomade, ki se pozimi selijo v nižino, poleti pa se vračajo v planine. NOMADI V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji je alpsko-dinarski predel znan ' po posebnih oblikah ekonomskih selitev pastirjev in živinorejcev. Področje ob vzhodni obali Jadranskega morja, od predgorja Julijskih Alp, Trnovskega gozda in Snežnika pa vse do Crne gore, je demogeogratsko eno najbolj zanimivih v Evropi. Za te kraje je značilno ekonomsko povezovanje med nižinskimi primorskimi predeii z mediteranskim podnebjem, z velikimi kolebanji pogojev za gospodarstvo — posebno za živinorejo — v teku letnih časov enega leta, in med visokim planinskim zaledjem s svežimi, dovolj vlažnimi in z zelenjem bogatimi poletji in hudimi zimami z veliko snežnih padavim — Ekonomska povezava nizkega Jadranskega primorja z visokimi planinskimi predeli je tu nujnost, ki jo narekuje sama narava s svojimi značilnostmi: siromašna kamenita tla, spremem- ba klimatskih pogojev v teku letnih časov in neverjetno dobro dopolnjevanje obeh sosednjih prirodnih pasov. Tak sistem selitev je v teh predelih verjetno že zelo star in poteka od prvih začetkov živinoreje in. kolonizacije. Novi časi živinoreja je dobila tudi drugo obliko vzreje, čeprav je stiska neprimerno večja kot nekoč na pašnikih po gorah Za primer poglejmo na kratko letne selitve prebivavcev Pcdve'.ezja v Hercegovini, ki jih podrobneje opisuje Tvrtko Kanaet v kniigi »Pod-veležje i Podvelešci« (Naučno društvo NR Bosne i Hercegovine, Sarajevo 1955). Podvele/je leži na jugozahodnem pobočju planine Velež, torej v prehodnem pasu med jadranskimi primorskimi kraji in visokim dinarskim področjem. Tu je 7 vasi. Pozimi pasejo Podveležci svoje črede v mediteranskom klimatskem področju okoli Mostarja, Blagaja in v okolici. Te zimske pašnike imenujejo »najdonje trave;. »Donje trave« so pod vasmi Podveležja do »najdonjih trava«. »Srednje trave« so okoli vasi Podvev/ia in nekoliko iznad njih, »gornje trave« nekaj sto metrov više in nazadnje »najgornje trave«, ki se razprostirajo do vrha planine Velež z naj-višjim vrhom Velež (1969 m). V teh pelin x>o-vih se gibljejo Podveležci s svojo živino v l.Au leta, razen tega pa poleti pasejo svoje - ida še na Bjelašnici (2067 m) in na Visočici (1974 m). »SEZONSKI POLJEDELSKI POLNOMADI-ZEM« V BOHINJU Podobno je v Bohinju, kjer je planinsko pastirsko gospodarstvo razvito kot le malokje drugje v Sloveniji. Alpska planšarska živinoreja izkorišča krmno bazo treh višinskih pasov skladno z vegetacijskim ritmom v smeri navzgor. To povzroča tudi nastanek treh tipov bivališč — stanovanjskih in gospodarskih zgradb, razporejenih po ustreznih pasovih. Svoja osnova in stalna bivališča imajo bohinjski živinorejci v vaseh Stara Fužina, Studor, Bohinjska Srednja vas, Cešnjica itd. Spomladi začno pasti na dolinskih domačih pašnikih okrog vasi in na predplaninskih pašnikih (npr. v Ukancu), nato nekako do konca junija na nizkih planinah in predplaninah (1000 do 1509 metrov), ko ženejo na prave planine (1400 do« 2000 m), kjer ostanejo do prve polovice septembra, nakar pasejo zopet r.a prehodnih planinah ali na vaških pašnikih. Za leto 1961 mi je Janez Logar iz Studorja na »Kravjem balu< takola pripovedoval: »živino smo odgnali na pašo 26. junija, in sicer najprejjv Ukane, kjer smo se zadržali pet tednov, nato više, v planino Blato, kjer je b'a živina štirinajst dni, potem pa še više, v pia Dedno polje, kjer smo ostali osem tednov. Nazaj grede smo ostali spet štirinajst dni v planini Blato. V Ukane smo se vrnili 20. septembra.« V nižje planine, kjer imajo razen staj t živino tudi prave hiše z vezo, »čevdp>m< za mleko in »hisco* (npr. v Ukancu), se v ča u paše preseli pogosto vsa družina, ker tam tudi kosijo in obdelujejo njive (npr. na Uskovr,'.:>. Podobno je na Bovškem, kjer živi večina dnu/ ne nekaj časa v pristajah. V višje planine pa ne gredo vsi, ampak le kak starejši član družine; tu imajo lesene staje, v katerih je spodaj n >-stor za živino, zgoraj pa za planšarje. R » Ložar pravi v Narodopisju Slovencev (i Je!, Ljubljana 1944), da je ta način planerskega gospodarstva v Bohinju »sezonski po: jedel-ki polnomadizem«. ANDREJ TRILER Stari čas. Planšar s svojo drobnico živi življenje, ki je precej podobno civiliziranemu nomadu ua\, rešijo problem I prenatrpanih nlic in parkirišč City - avto Vsi, ki so si ogledali gradnjo tripelina, priznavajo, da stvar izgleda zelo resno. Monroe Drew pravi: »Zaupanje je temelj dela.« Zračna ladja prihodnosti? Tripelin Aereon 3 Ameriški župnik in upokojeni mornariški pilot sta začela uresničevati zanimivo zamisel. Prepričana sta, da bodo tripelinl postali ladje prihodnosti in v hangerju Mercer Countrv Flughafens v Trentonuvv ZDA sta že začela graditi tako zračno ladjo. Tripelin je sestavljen iz treh trupov, izmed katerih Je vsak dolg 25 metrov. V prihodnosti pa naj bi gradili prek 330 metrov dolge, ki bi bili prostorni in udobni kakor prekooceanski velikani, poganjala pa naj bi jih atomska energija. V svojih skladiščih bi lahko prenašali sto ton blaga, katerega transport bi bil tako hitrejši in cenejši kot s katerimkoli drugim transportnhn sredstvom. Trije trupi so že skoraj povsem dokončani in merijo v največjem preseku 5,1 metra ter stojijo med seboj negibno povezani. Srednji je podoben veliki cigari, pri kateri je konica odgriznjena in na sredini sprednje ploskve bo zračni vijak. Oba zunanja trupa nosita krmili in višinsko vodimo napravo. Predvidoma naj bi se tripelin prvič dvignil leta 1964 in njegovi očetje so prepričani, da bo to vodilo k ponovnemu vsta- Ker so med seboj povezani z obloženimi oporniki, so kakor velika nosilna ploskev. Menimo, da bomo s tripelinom lahko dosegli hitrost več kot 100 km na uro, in to v vsakih, pogojih, celo proti vetru. Seveda se nočemo popolnoma odpovedati sodobnim pogonskim sredstvom. ■« V sprednji del srednjega trupa nameravajo vgraditi 30 kilogramov težko zračno turbino z močjo 80 KS. Ta bo poganjala 6,3 m dolg dvokril- Posebno pozorno preizkušajo neprodušnost helijevih ceHc, ki sestavljajo tripelin. V ozadju je eden treh trupov ' janju zračnih ladij — cepeli-nov. »Zamisel je popolnoma jasna,-« trdi župnik Monroe Drew, gonilna sila celega projekta. »Trije trupi so bolj aerodinamični, kakor en sam. ni zračni vijak, ki bo omogočal tripelinu horizontalni vzlet s hitrostjo 100 do 115 kilometrov na uro. Večino časa pa naj bi »AEREON III«, kakor ga imenujejo, letel brez pogonskih naprav, le z izkoriščanjem tako imenovane gravitacijske 6ile. Vsak trup bo imel po 6 zračnih celic, v katerih bo skupaj 1130 kubičnih metrov helija, kar bo zadostovalo tripelinu za dviganje. V višjih zračnih plasteh se bo dvigal kakor balon. Pri tem bo naravnal pilot višinsko krmilo tako, da se bo nos zračne ladje dvignil za približno 5 stopenj in namesto da bi se »AEREON III« dvigal navpično, se bo začel pomikati poševno, in to celo s precejšnjo hitrostjo. Ko bo dosegel tripelin določeno hitrost in višino, bo naravnal pilot višinsko krmilo navzdol. Nos trupa se bo spustil in »AEREON III« bo v poševnem letu padal proti zemlji. Včasih so se baloni dvigali tako, da so z njih pometali odvečno obtežitev. Pri tripelinu pa je predvideno segrevanje helija s pomočjo izgorevanja propana. V večjih višinah naj bi potem kurilno napravo izključili in vključili hlajenje, ki bo dovajalo hladen zunanji zrak po ceveh v zračnih celicah. Zaradi znižane temperature helija se bo tripelin začel spuščati. Ladijska rebra, prečniki in oporniki treh močno med seboj povezanih trupov so iz lahke kovine. Prek tega skeleta so napeli dve plasti kože iz plastične mase, ki je tanka, nepropustna in nezgorlji-va. Tripelin bo lahko prenočeval na odprtem prostoru in ne bo potreboval dragega hangerja. V celoti dela na projektu 6 ljudi. V uresničitev svoje zamisli povsem zaupajo. Ze prihodnje leto se bodo o tehtnosti svoje zamisli lahko prepričali, z njimi pa tudi vsi tisti, ki se jim zdi ta zamisel morda fantastična ali celo komična. \sa velika mesta so pred vedno hujšim problemom, kako zagotoviti Vsaj nekoliko znosnejši promet dovolj parkirnih prostorov in garaž ter omejiti število .':astojev in nesreč, ki so vsakdanji pojavi na ulicah. Povprečno potrebuje vsak dar-ašnji »normalen« avto 8 kvadratnih metrov parkirnega prostora. Ce si pri tem zamišljamo štiri ljudi, ki so izkoristili ta avto, je to še razumljivo. Veliko bolj pa se srokovnjakom jezijo lasje ob mislih,- da se v »mercedesu 300« ali »Linkolnu« pripelje en sam človek. Mestni urbanisti 6i razbijajo glave, kako zagotoviti vedno več parkirnih prostorov in garaž prav tam, kjer je za to najmanj prostora — v - mestnih središčih. Ljudje prihajajo v središče večinoma posamič zaradi osebnih opravkov, pri tem pa uporabljajo za prevoz vozila, ki so namenjena štirim osebam. Prometni strokovnjaki in izdelovavci avtomobilov razmišljajo o uvajanju tako imenovanih mestnih vozil (city-avto). KAJ JE MESTNO VOZILO? Majhen avtomobil je to, z ne preveč ambicioznimi težnjami, samo da gre. Je brez razkošne udobnosti, predvsem pa brez »nosov« in »repov«. Maksimalno sta v njem dva sedeža in nekaj prostora za ročno prtljago. Tak avto tudi ne zavzame več prostora kakor dva kvadratna metra. Namesto enega 4-sedežnega avtomobila je mogoče spraviti 4 mestna vozila. S podobnimi prednostmi je volkswagen začel prodirati na ameriški trg. Nekatera znana majhna vozila, kakor fiat 500 ali goggomobil, so še vedno prevelika za tipična mestna vozila. "Pritlikavček med mestnimi vozili je prav gotovo »PEEL P 50«, ki je bil razstavljen na londonskem Salonu 1.1962. Nekateri kritiki so ga označili za senzacijo, vendar pa večina strokovnjakov meni, da »PEEL« ne bo nikoli postal splošno mestno vozilo. Ima sedež za eno osebo in ena vrata, ki se odpirajo na levo. Čeprav doseže s 50 kubičnim motorjem 60 km na uro ima vendar premajhne možnosti za zahteven mestni promet. Na sto kilometrov porabi 3 litre bencina. Cena je po splošnem mišljenju previsoka, saj bi dobili za tri take en volkswagen. V Toki j u se prerivajo v gostem prometu japonski »CONY GUPPY«. Dolgi so 2.5 metra in tehtajo 270 kg. Motor ima 11 KS moči in doseže hitrost 80 km na uro. Poljaki imajo »SMYK« za svoje mestno vozilo, pri katerem se odpirajo vrata na, sprednji strani kakor pokrov. V njem je prostora za dva odrasla in dva otroka. S konstrukcijo mestnih avtomobilov se zelo intenzivno ukvarjajo tudi v Franciji in Italiji. Morda bodo od tam prišle boljše rešitve. ZANIMIVOSTI AVTOMATIČNA ZAVORA Skopski konstruktor, in zi-najdi telj mehanik Sta vre Jan-čevski je izdelal napravo za avtomatično zaviranje motornih vozil, za katero menijo, da ima celo vrsto prednosti Največja kolesa na svetu ima vrtalni stroj, ki ga uporabljajo za vrtanje nafte v libijski puščavi. Orjaška pnevmatika, ki so jo izdelali v Ameriki, je široka 1,20 m ,njen premer pa je 3,20 m. Vrtalni stroj je težak 220 ton. pred sedanjimi. Predvsem je zaviranje mnogo bolj učinkovito in ne dovoljuje gumijastim kolesom, da bi se premikala levo in desno. Avtomatična zavora je že patentirana pri zveznem patentnem zavodu in se od dosedanjih zavor precej razlikuje že po svojem nenavadnem videzu. Ima obliko malega kolesca in se lahko montira na notranji strani avtomobilskega kolesa. Ce se med vožnjo zgodi, da zračnica enega izmed koles popusti, del teže pritisne na kolo zavore in mehanično pride prek zavor do avtomatičnega zaviranja. Voznika opozori kontrolna svetilka na armaturni plošči. Industriji motornih vozil nudi ta izum velike možnosti zaradi enostavne in hitre izdelave glede na sedanje zavore. Konstruktor Jančevski je do sedaj izumil več različnih izboljšav za avtomobil »II e ograj $ k pom Majda Sepe je na beograjskem festivalu zabavne glasbe stalna pevka Ce se ne motim je to drugi jugoslovanski festival zabavne glasbe — prvi je bil kot je znano v Zagrebu. Za vsakega, ki posluša naše festivale, je bil prav ta prijetno presenečenje, presenečenje zato, ker je na njem prevladovala živahna glasba. Razlika je torej nadvse očitna. Po tradicionalno solzavi Opatiji, po naravnost eoprno nivojskem Zagrebu, smo dočakali festival, kjer je (kot na Bledu) prevladovala optimistična ljudska popevka. Seveda tudi nivpjci niso ostali brez predstavnikov — od 20 melodij je bilo 7 nivojskih, kar je za jugoslovanske razmere izredno malo. Na tem mestu bi obravnaval samo nekaj značilnosti tega festivala in jih morda »zabelil« z nekaterimi ocvirki, brez katerih pač ne gre. Finale nismo mogli gledati v celoti, ker je »vskočila« opera' »Amistakeo«, ki je sicer opera visoko umetniške vrednosti, vendar bi lahko ljubljanska televizijska postaja našla zanjo tudi primernejši čas. Nobena skrivnost ni, da je na vseh tovrstnih festivalih finale daleč najboljši del festivala. Omenjeni »vpad« si lahko razlagamo različno, vendar se raje v to ne bi spuščali. LEPE SKLADBE Popevke so bile lepe, ljudske, razen 7 izjem res prave popevke. To je glavna značilnost festivala, in to zelo pozitivna. S tem je namreč prireditev opravičila svoj obstoj in tudi denar, ki ga je zanjo dala družba. Vendar je originalnost te kompozicije vprašanje. Skoraj vse so bile namreč izredno slične že znanim, predvsem italijanskim melodijam. Eden izmed njih (Nomina sunt odi osa) je bila duhovita kompozicija delov treh italijanskih popevk (Leve in Portofino, Vo-lare, Bambina). RITMI Kakor je Zagreb 1963 (velja za tipične popevke) zaživel in odmrl v znamenju twista, tako je za »Beograjsko pomlad« značilen ritem sambe in chachacha. Tu je šlo včasih kar predaleč, tako da je popevka Mirka Sonca »Tvoja pjesma«, ki je po naravi tango, po eili (morda radi večje »modernosti«) postala samba. ARANŽMANI Aranžmani so bili v splošnem dobri kakor tudi oba orkestra. Tu velja posebej omeniti zelo dobre aranžmane Nikice Kalodjora ta Bojana Adamiča (Proslaviću taj dan,). Uspel festival zabavne glasbe - Gabi Novak uporablja nova izrazna sredstva ■ Dve skupini pevcev PEVCI Pevci se delijo v dve skupini — v dobre in slabe. Sploh je bilo pevcev zelo mnogo (če sem prav naštel — preko 30). Dobri so bili predvsem: Marko Novosel, Dušan Jakšić in Djordje Mar-janović, med pevkami pa Nina Spirova, Marjana Deržaj, Gabi Novak in Nada Knežević. Izrazito slabi predvsem intonančno pa tudi ritmično: Toković in Jevremovič. NEKAJ »OCVIRKOV« Menda je sedel Vice Vukov med publiko. Sam tega sicer nisem videl, vendar je odsotnost tega znanega pevca vredna pozornosti, posebno, ker je bilo na festivalu nekaj nemogočih popevk kot nalašč zanj. Menim, da n; nujno, da se Vice •^potopi« skupaj z »Brodovi«. Ni prav nič kriv. Dušan Jakšić je izredno velik, mikrofon pa se, kot je videti, n; dal primerno dvigniti, zato je revež pel v razkoraku. Menim, da je bolj estetsko prilagoditi višino mikrofona pevcu kot narobe. Arsen Tedič ima prav svojevrstno interpretacijo popevk — mislim tu na roke. Stvar gre približno takole. V prvem In drugem taktu je desna roka iztegnjena, v tretjem in četrtem taktu leva roka iztegnjena, v nasledniih dveh taktih pa sta iztegnjeni obe roki. Ta ročna vaia se potem spremeni v drugačnem vrstnem redu. Gabi Novak je svojemu klasičnemu božanju mikrofona dodala še posebne vrs*e gibov, ki so potrebni že zato. ker je to nekai novega. Preden zaooje fortissimo, spusti roke ob telesu, nato jih sunkovito dvigne v nred^oeenje in pri tem se nekako vsa iztegne. Človek ima vtis, da bo zletela pod strop. NAGRADE Prva nagrada publike (150.000 dinarjev) — »Priča o izgubljenoj ljubavi« (avtor Aleksan '^r Nečak) je popevka s tipično srbsko melcdiko^ kar "ji je razen dokaj dobrega teksta prineslo povsem zasluženo prvo mesto. Želeti je, da bi jo tudi na ljubljanski postaji večkrat slišali. Obrobna opazka: aranžma ponekod zven; preveč špansko. Druga nagrada publike (120 Q00 dinarjev) — »Beograde« (glasba Dušan Jakšić — tekst Djordje Marjanović) je glasbeno sicer šibka, vendar ima tekst in tematiko, ki je že vnaprej zagotavlja** uspeh. Oba avtorja sta pesem tudi pela. Težko bi se odločil, kdo je bil boljši. Nagrada zasluzena. Tretja nagrada publike (100.000 dinarjev), nagrada revije Ritam za »najvredniju melodiju« — »Proletni cvet«- (Radcslav Gajić). Pesem »Najvrednija melodija« je sicer stvar diskusije, toda popevka je v resnici ljubka in predvsem srbska, domača, čeprav včasih zveni nekoliko pretirano orientalsko. Y/se tri nagrade demantirajo mnenje nekaterih »ndvojcev«, da je uporaba domače, ljudske melodike v popevki neuspešen poskus. Ali bo lekcija zalegla? Na žalost sp bile to tudi (razen nekaterih popevk hrvatskih avtorjev na dalmatinske motive) edine, ki so bile res naše. Za razočaranje je na koncu poskrbela žirija. S 150.000 dinarji je nagradila popevko Zbogom, ki jo mirno lahko postavimo v isti koš s pro-slulo« popevko »Brodovi«. Publika je nato nadvse temperamentno reagirala. Se bolj pa je očitno, da je bila znana londonska lekcija premalo in da bodo verjetno potrebne še druge. Zaključek? Festival je povsem uspel i-i rsa-kemu ljubitelju popevk je lahko /al. če s* j« zamudil. - Dr. Vladimir Stiasnv Majda Sepe In Marjana Deržaj sta v »Beograjski pomladi« zastopali slovenske pevce j adijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22., 23, in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 20. aprila__ 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Trobenta in flavta v skladbch Iva Petriča 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Nove plošče — nove popevke 9.45 Dramatična uvertura 10.15 Iz koncertantne literature za flavto 10 40 Seznanite se s Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Saša Bleivveis: Gozdni požari 12.15 Veseli hribovci gostujejo 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Orkester RTV Ljubljana z deli jugoslovanskih skladateljev 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Bob Bain in njegova kitara 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stara zgodba o nesrečnem pevcu 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vesele in domače za sobotni večer 20.20 Madame Sans Gene 21.00 Sobotni ples 22.15 Oliaia za naše izseljence 23.05 Zaplešimo v sobotno noč DRUGI PROGRAM 19.05 Iz repertoarja jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 19.40 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 20.45 Slike iz razstave 21.20 Popularne arije z našimi pevci 22.15 Jazz na koncertnem cdru 14.35 Naši poslušavci. 1 čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ob zvokih zabavne glasbe 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega samospeva 17.45 Popevke ulice 18.00 Aktualnosti doma in V svetu 18.10 Domače melodije izpod zelenega Pohorja 18.30 Igra ansambel Mojmir Sepe 18.45 Radijska univerza NEDELJA — 21. aprila 6.00 Dobro jutro 6.30 Napotki'za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Pesem iz zamejstva 8.50 Zabavna glasba 9.05 Za prijetno razvedrilo 10 00 Se pomnite, tovariši 10.30 Nedeljska matineja zabavne glasbe 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Do dvanajstih v vedrem ritmu 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.^0 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Iz Chopinov:h nokturnov 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in lepimi melodijami 17.06 Z Ickom po strunah 17.15 Radijska igra 18.11 Iz moje mladosti 18.30 Športna nedelja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite si svojo melodijo 21.00 Naši skladatelji v spominih sodobnikov 22.15 Skupni program J RT 23.05 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.00 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.34 Sehubert in Sehumann 15.15 Veliki plesni orkestri za konec tedna 19.05 V nedeljo zvečer 20 00 Od valčka do jazza 20.45 Romunska rapsodija 20.58 Priljubljene melodije 22.15 Komorna soareja PONEDELJEK — 22. aprila 8 05 Z zbori po svetu 8.30 Vedri zvoki 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Glasba, nekdanja in današnja 9.45 Slovenski ljudski motivi 10.15 Finale iz Cavaller:e rusticana 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova.. popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Tone Potočnik: Izpolnimo strojni park z novimi priključki 12.15 Poslušajmo Vesele planšarje 12.30 V paviljonu zabavsie glasbe 13.30 Iz baletov 14.05 Z ansamblom rimske opere 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 20.45 Kulturni globus 22.50 Literarni nokturno 23.05 Veliki orkestri in zabavni zbori 23.29 Koncert za violino in klavir DRUGI PROGRAM 19.05 Rapid Speech 19.20 Trio za violino 19.50 Glasbena medigra 20.00 Na vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 23. aprila 8.05 Uverture, arije in baleti 8.40 Portret v miniaturi 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Pesmi in plesi iz obeh Amerik 10.15 V narodnem tonu 10.40 Rapid Speech 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 kmetijski nasveti — Ing. Joie Pukšič: Naloge jugoslovanskega živnorejskega selekcijskoga centra 12.15 Slovenske narodne 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Naši pevci v popularnih operah . 14.05 Radijska šola za. višjo stopnjo 14.35 Priljubljene jugoslovanske skladbe 15.15 Trikrat pet 15.30 V torek na svidenje 16.00" Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah peslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Zabavni orkester Helmuth Zacharias 20.15 Radijska igra 21.30 Z reoerioarja slovenskih solistov 22.15 Solisti in ansambli naših radijskih postaj 23.05 V stilu Dixilenda 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Zabavna glasba z velikimi zabavnimi orkestri 20.45 III. klasični koncert 21.05 Popevke in zabavne melodije naših avtorjev 21.05 Popevke in zabavne melodije naših avtorjev 21.30 Mednarodna radijska in televizijska oddaja 21.45 Jazz do" 22.00 11.00 Poz.or, nimaš prednosti 12.15 Instrumentalna ogrlica Setveni načrt 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Dve simfonični pesnitvi 14.05 Sprehod po starem Dunaju 14.20 Intermezzo s starejšo slovensko glasbo 14.35 Naši poslušavci čestitajo m pozdravljajo 15.15 Ansambel Tommy Gumina 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Bliža se 1. maj 18.45 Kulturna kronika PETEK — 26. aprila 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi m in r.apevov 20.45 Razpoloženjska glasba 21.00 Poročilo XX. stoletja 21.40 Koncert za fagot 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zabavni orkester Percy Faith 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se s Parkerjevimi 19.20 Pimpmone — opera 20.15 Igra ansambel Villy Fantel 20.45 Miniature iz srbske glasbe 21.00 Melodije po poštt. SREDA — 24. aprila 8.05 Od skladatelja do skladatelja 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavajo vas domači ansambli in solisti 9.45 Poje oktet bratov Plrnat iz Jarš 10.15 Drugi, godalni kvartet 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan za vas 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Trio Edija Goršiča iz Celja 13.30 Iz Zajčeve opere O Nikoli Subiču Zrinskemu 13.30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Humoreska in koncert Darjana Božiča 15.15 Zabavna glasba na šestih strunah 15.30 Tako igra violinist Jean Fournier 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Revija sovjetskih opernih plesov 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18^30 Zvoki iz Romunije 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Urica ob zabavni glasbi 21.05 Skupni program JRT 22.50 Literarni nokturno 23.05 Za mlade plesavce DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Po svetu jazza 19.50 Zabavni intermezzo 20.00 III. simfonija 20.45 Dvajset minut z vokalnim ansamblom bratov Boštjančič 21.05 Humoreska 21.30 Zvoki za lahko noč PETEK - 26. aprila 8.05 Po gozdovih in gorah 8.40 Vokalna ansambla Optimisti in John la Salle 8.55 Pionirski tednik 9.25 Nekaj komorne glasbe 9.45 Narodne pesmi iz Kosmeta 10.15 Valpurgina noč iz opere Faust 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, n'maš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Vejo Ivanovič: Ogrčica — nevaren škodljivec krompirja 12.15 Rezika in Sonja pojeta z Vaškim kvintetom 12.30 Mladinska skladba Matija Bravničarja 12.45 Zabavni orkester RTV Beograd 13.30 Venec glasbenih čestitk za 1. maj 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Slovenske narodne 15.15 Napotki za turiste 15.20 Zvočna panorama 15.45 Jezikovni*pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Orkester Jackie Glesson 20.15 Teden-ki zunanjepolitični pregled 21.00 Ansambel Jonah Jones 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih 22.15 Čarobne gosli 22 50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert DRUGI PROGRAM kino Storžič - sovjetski film KO i 23. do 24. aprila nemški SO BILA DREVESA VELI- \ film DOKLER NAS DENAR KA ob 16., 18. in 20. uri . NE LOCl 19.05 19.20 19.58 20.15 20.45 21.05 21.30 21.45 Zapišite narek Sedem n rs topov radijskega godalnega orkestra Pesmi iz Hradčanov v Igra zabavni orkester RTV Zagreb Sprehod po Napeli ju Koncert za dva godalna orkestra Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije Jazz do 22.00 S030TA - 20. aprila Center — amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob 17. in 19.30, premiera angleškega barvnega CS filma ZALIV TIHOTAPCEV ob 22. uri Storžič — amer. barv. film PRIJATELJ JOE ob 16. uri in 20. uri, jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI ob 18. uri Svoboda — amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob 20.30 uri Cerklje — nemški barvni film NA SVIDENJE FRANČIŠKA ob 20. uri NEDELJA - 21. aprila Center — ameriški barv. CS film NI IMENA NA NABOJU ob 15. uri, ameriški CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob 17. in 19. uri, premiera amer. filma GUSAR ob 21. Storžič — ameriške barvne risanke EL MAGNIFICO ob 10. uri, ameriški barvni film BENNY GOODMANN ob 14. in 18. uri, ameriški barv. film PRIJATELJ JOE ob 16. in 20. uri Svoboda — angleški barvni CS film ZALIV TIHOTAP- I C K V ob 16., 18. in 20. uri Cerklje — nemški barvni film NA SVIDE?;TE FRANČIŠKA ob 23. in 13. uri Naklo - ameriški barv. CS film NI IMENA NA NABOJU ob 17. in 19.30 POXF.BE! IEK - Zl. aprila Center — premiera jugoslovanskega barvnega filma DEŽELA PETIH KONTINEN-1 TOV ob 17. in 19.30 Storžič — premiera sov j. i filma KO SO DTLA DREVESA VELIKA ob 16., 18. in; 20. uri TOREK - 23. aprila Center - jug. barv. CS film DEŽELA PETIH KONTINENTOV ob 17. in 19.30 Jesenice »RADIO« 20. do 22. aprila ameriški barvni CS film SALAMON IN SABA 23. aprila franc.-italij. VV film ZGODILO SE JE V RIMU 24. do 28. aprila nemški film DRAGA MOJA OSTANI Z MENOJ Jesenice »PLAVZ-m 20. do 21. aprila franc.-ital-jap. VV film KDO STE VI, DR. SORGE 22. do 24. aprila amer. barv. CS film SALOMON IN SA-BA 25. do 26. aprila franc.-ital.-W film ZGODILO SE JE V RIMU k Žirovnica 20. aprila jugosl. CS film OBRAČUN 21. aprila ruski barv. film KAMENITI CVET 24. aprila frane.-ital.-jap. W film KDO STE VI, DR. SORGE Dovje 20. aprila ruski barv. film KAMENITI CVET 21. aprila ameriški film GROBA SILA 25. aprila amer. barvni CS Elm SALOMON IN SABA Koroška Bela 20. aprila franc.-italijanski VV film ZGODILO SE JE V RIMU 21. aprila jugoslovanski CS film OBRAČUN Kranjska gora 20. aprila amer. film GROBA SILA 21. aprila franc.-i talijanski film ZGODILO SE JE V RIMU Kropa 20. aprila jugoslov. film VELIKO SOJENJE mladinski film ob 16. uri 20. aprila ruski film BELI SUŽNJI ob 20. uri 21. aprila italijanski film AS NAD ASI ob 17. in 20. uri 25. aprila nem. film ZVEZDE ob 20. uri Ljubno 20. aprila ameriški barvni ! film CAS ŽIVLJENJA IN 1 CAS SMRTI ob 20. uri 21. aprila ameriški barvni 1 film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI ob 16. uri Duplica 20. aprila ital. barv. CS Tilm MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 20. uri 21. aprila ital. barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 15., 17., 19. uri 24. aprila ital. film UBIJA- \ LEC ob 18. uri 25. aprila ital. film UBIJALEC ob 19 uri Radovljica 20. a orila ameriški barv. CS film POVRATEK V MESTECE PEYTON ob 18. uri 20. aprila angleški zabavni film VSO DOLGO NOC ob 20>uri I 21. aorila angleški zabavni film VSO DOLGO NOC ob 18. uri 21. aprrla ameriški barv. CS film POVRATEK V MESTECE PEYTON ob 16. in 20. uri ter matineja ob 10 uri dopoldne 23. aprila amer. CS film RAZBESNELO MORJE ob 20. uri 24. aprila ameriški CS film RAZBESNELO MORJE ob 18. in 20. uri 25. aprila franc. barvni CS film SALAMBO ob 20. uri televizija SOBOTA — 20. aprila ČETRTEK — 25. aprila 8.05 Zbori in samospevi domačih skladateljev 8.30 Nekaj glasbe ob delu 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz Bizetovih in Smetanovih oper 10.15 Pet minut za novo pesmico 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Beve: 10.55 Vsak dan nova popevka 10 40 Tečaj ruskega jezika RTV Beograd 18.10 Poročila 18.15 Romeo in Julia — oddaja za mladino 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubljana 19,03 TV obzornik RTV Zagreb 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Sprehod skozi čas RTV Zagreb 21.00 April v Karlovcu — zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 22.30 Zgodba iz serije »Nič ena« NEDELJA — 21. aprila RTV Ljubljana 10.30 Matineja RTV Ljublj. 11.30 Setev — zgodba za otroke Evrovizija 16.00 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske RTV Beograd 18.00 Poročila 18.05 Velike družine — francoski igrani film RTV Zagreb 19.30 Zagrebški velesejem RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Avtocesta 1963 — filmska reportaža 21.00 Muzej voščenih lutk RTV Ljubljana 22.00 Mali koncert zagrebškega pihalnega orkestra PONEDELJEK — 22. aprila RTV Ljubljana 18.35 Vohljaeeva zvijača — zgodba iz serije »superavto« RTV Beograd ' 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beosrad 20.00 T V dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 Pajčevina — TV opera RTV Ljubljana 21.45 Angleška poezija TOREK — 23. aprila balon« — TV slikanica 18.45 Pionirski TV studio 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Propagandna oddaja 20.00 TV dnevnki 20.30 Festival malih scen Jugoslavije RTV Zagreb 20.30 Glasbeni atelje 21.50 Panorama ČETRTEK — 25. aprila Ni s p o r e da ! SREDA —f24. aprila RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Zagreb 17.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Poročila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Zagreb 18.25 Poročila RTV Ljubljana 18.30 »Moj dežnik je lahko RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 17.55 Poročila 18.00 Slike sveta 18.30 Enciklopedia Bri- tanika RTV Ljubljana 19.00 Aktualni razgovori 19.30 TV obzornik 19.45 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Mali koncert pianista Jurija Bukova RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni . filmi RAI 21.05 Randes-vous glasbena revija RTV Beograd 22.30 Novinarska kritika danes 22.45 Poročila PETEK — 26. aprila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 Srečno vožnjo — oddaja o prometu 1830 Gvineja — popotni vtisi 19.05 Boj za obstanek v morju 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.30 Turistična oddaja 21.00 Glasba renesance 22.00 Poročila gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA - 20. aprila ob 15.30 »POKAŽI KAJ ZNAS« priredi Zavod za zaposlovanje Kranj, ob 19.30 Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI NEDELJA - 21. aprila ob 16. uri za IZVEN - Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI. Shakespeare prikaz »Človek je za vse«, ki je bil napovedan za 21. 4. ob 16. uri je preložen na 25. 4. PONEDELJEK - 22. aprila ob 19.30 Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI - zaključeno za šele TOREK - 23. aprila ob 19.30 Bauer: RDEČE IN MODRO V MAVRICI zaključena predstava za TekstilIndus ČETRTEK - 25. apr la ob 19.30 Herbert Griin: ČLOVEK JE VSE prikrz o Shakespearu — Zaključeno za šole. PETEK - 2D. aprila cb 16. uri Tirso de Mol i ne: DON GIL V ZELTNIH HLAČAH — zaključeno za ISKRO Kranj. športne prireditve NOGOMET Vokviru gorenjske nogometne lige bodo jutri na sporedu naslednja srečanja — Škofja Loka : Tržič (ob 16. uri), Jesenice : Mladost (cb 15. uri), Železniki : Prešeren (ob 16. uri) i i Bled : Svoboda (ob 15. uri). — Vse tekme bodo na igriščih pr-voimenovanih moštev. Kranjski ligaš Triglav bo jutri popoldne nastopil v Ljubljani proti Odredu-Kri-mu. Simpatizerji kranjskih nogometašev si to zanimivo prvenstveno srečanje lahko ogiedajo, saj bo ob 12.30 s kranjsko avtobusne postaje organiziran ohdod avtobusov. ROKOMET Tržič — Tržiški rokometa-ši bodo republiško rokometno ligo za moške nadaljevali jutri ob 10. uri s tekmo proti vodećemu Slovanu iz Ljubljane. Kranj — Igravke Mladosti bodo jutri ob 10. uri v okviru republiške lige nastopile proti - mariborskemu Kovi naju. Jutri se bo nadijevala tudi gorenjska rokometna liga. Na sporedu bodo naslednja srečanja — Tržič C : Storžič (ob 11. uri), Duplje : Triglav (ob 10. uri), Žabnica : Savica (ob 10. uri), Tržič B : Križe (ob 9. uri), Radovljica : Sava (ob 10. uri) in Mladost B : Iskra B (ob 9. uri). — Vse tekrpe bodo na igriščih prvokneno»an2i moštev. KEGLJANJE Kranj — Danes ob 9. uri se bo na kranjskem kegljišču pričelo republiško prvenstvo za posameznike v disciplini 2 krat 200 lučajev. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri ob 8. uri. SMUČANJE Krvavec — Občinska zveza za telesno kulturo Kranj je sklicala za danes in juiri na Krvavcu zbor smučarskih učiteljev. Smučarski klub Triglav pa bo zanje in zal smučarske funkcionarje jutri cb 11. uri priredil veleslalom. Medji dol — Tradicionalni »kurirski smuk«, ki bi moral biti pred 14 dnevi, bo teles-novzgoino društvo Partizan Javorji k izvedlo jutri S startom ob 10. uri. Kranj — Danes zvečer ob KOŠARKA 19. uri bo na igrišču v SaV' skem logu prvenstvena teV ma republiške košarkarsle lige med domačim Triglavom in mariborskim Branikom. NAMIZNI TENIS Duplje — Občinsko prven-sko prvenstvo osnovnih na-miznoteniških enot za pokal Jugoslavije bo jutri ob 8. uri v avli osnovne šole V Dupljah. ATLETIKA Kranj — Danes ob 15.30 bo na igrišču pred osnovno šolo Franceta Prešerna miting atletov Triglava. j turistični informator Gorenjsko turistično območje V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Hotel Bellevue bo odprt od 28. aprila dalje. Mladinski dom pa nudi šolskim skupinam poseben popust. Vsi hoteli sprejemajo rezervacije za prvomajske praznike. Ceste so prevozne, razen ceste čez Rovtarico. Od 1. aprila dalje je odprt lov na postni, cena dovolilnice za domače goste je 750 din. Na Bledu je dovolj pro-štora v vseh hoteJih in v za-I sebnih sobah. V hotelih Top-] lice in Jelovica je vsak dan I plesna glasba. Na Pokljuki i je v Športhotelu dovolj pro> { stih postelj. Snega je na Po-| kljuki 1 m; Cesta je prevozna. Koča na Uskovnici je za-; prta do prvomajskih praznikov, Vodnikova koča pa Je odprta od 10. aprila dalje. V Kranjski gori je zaprt hotel Erika do 1. maja. V ostalih hotelih in v zasebnih sobah je dovolj prostih postelj. Cesta preko Vršiča je prevozna do Koče na gozdu. Sexleznica obratuje S reje ugHtia Z vrha Vi -ar \ pri KoEi na Gozdu in oa Vršiča. DOM m DRUŽINA Q MODA 0 DOM * DRV2.1 S A # MODA f> DOM « DRUŽINA # MODA 0 DOM m DRUŽINA # Af ODA KQMOLCI •e pozabite na komolce,, ti le. Za nekaj minut potopite komolce v olje in 6i jih nato še zmasirajte. Učinek je prav zanesljivo dober. RDEČE ROKE Te tudi niso preveč privlačne. Čeprav smo zaposlene žene, pa si včasih vzemimo le nekaj minut Pomlad je tu in prav kmalu bomo že oblekle brezro- kavne obleke. Pri tem pa ne j\ so navadno pravi pa-smcmo pozabiti na roke, te storki. Ko si umivamo naj bodo negovane in seveda roke, še posebno skrbno naciste, milimo komolce in jih zma- sirajmo. Tedenska oljna ko-Da boste imele lepo gladko ^ kom(>icev. bo oripomogla, kožo, si boste roke prav vsak da ti posudi kaj kma- večer namilile in si jih z iu gladki. Vzele boste 2 po- umivalno vrečko ali krtačo sodici, v katerih boste nalile časa za osebno nego. Ameri-^n?£^Ta.le' Nato,si boste peno nekaj olja in ga rahlo 6egre- čanke cenijo pri negovanju rok krompir. Takole 6i ga pripravijo: krompir skuhajo, olupijo in ga zmečkajo, še toplega položijo na platnen r ovoj in si ga ovijejo okoli rok. Da krompirjeva masa ostane dlje topla, si roke pre-I krijejo z brisačo. Ko masa |jj omrzne, jo odstranijo in splaknijo roke s hladno vodo. Poskusite še ve! Prav enak I uspeh boste dosegle s skuti-| nim obkladkom. izplaknile s toplo vodo in nazadnje še z mrzlo. Za brisanje bomo vzele grobo brisačo in si roke temeljito osušile. Ce imate bolj suho kožo, si b9ste roke Še namastile z mastno kremo. Za deževne dni Letošnja zima je bila prav zares huda. Mnogi že težko pričakujejo pomladi, drugi pa se bojijo dolgih deževnih dni. A če smo pravilno oblečeni, se nam dežja res ni treba bati. Dežen plašč je silno potreben kos garderobe. Letošnji kroji so klasični ali v modni redingot obliki, praktični kostim iz impregniranoga popeli na ali gabardena se bo tudi prav rad vrinil na vidno mesto med modeli. Barve za plašče so: zelena, rdeča, svet- Nali nasveti Ljubka coctail bluza j« povsem enostavna in si jo lah- li drap toni: vsepovsod pa so ko same ukrojite. Nosile jo zlati gumbi. boste za vse boljše priložnosti Otrok MLEČNI MADEŽI Mleko odstranimo z mrzlo vodo in milom, će ne gre, si pomagamo z bencinom. LAKI IN OLJNATE BARVE Lake in oljnate barve iz tkanine najprej previdno izpraskamo, nato čistimo tkanino s terpentinom, nato s špiritom in nazadnje z bencinom. VREDNOST JEDI Vrednost kuhanih jedi se Te je naš otrok le tako priden in »pameten«, se vam je * gotovo zgodilo, da je mali nadobudnež slikanico, ki ste mu jo z veseljem poklonili, v nekaj dnevih razcefral. Morda se vprašamo, če je otrok še »premlad« za knjige. že enoleten otrok lahko gleda slikanice in je pravilno, tem DolJ zmanjšuje, čim da mu jih kupimo, le gledati jih moramo skupaj z njim. bolj stoje na toplem štedil-Pomagajmo mu obračati liste in mu skušajmo pokazati, niku. Tako ob nizki tempe-da knjiga ni predmet, ki bi se ga strgalo in vrglo v koš, raturi propada vitamin C, ampak je zato, da ga gledamo, beremo in si ga nato spra- *ačno Pa se razvijati tudi vimo. Kot je vedno potrebno z otroki potrpljenje, ga boste škodljive glivice, ki jed raz-tudi tu potrebovali precejšnjo mero in gotovo vam bo uspelo, krajajo. Bolje je kuhano jed da bo že otrok vzljubil knjige. Modni dodatki Zopet nekaj za tiste, ki želijo iti v korak z modo. Lak, ki je bil že preteklo sezono zelo cenjen, se je letos še bolj uveljavil, in to kombiniran. Najpogosteje so čevlji kombinirani, in sicer: rdeče-črno, črno-zeleno, belo-črno, seveda enobarvni beli čevlji bodo v letošnjem poletju odigrali prav tako pomembno vlogo. Pri poletnih čevljih opazimo luknje v vseh velikostih, pogosto so tudi okrasne sponke kostim? Pojavile^eo se gube Jasto ščetko na krilu in ste kar obupali j kako bi se jih rešili. Ni tako postaviti na hladno in jo pogreti šele, tik preden jo damo na mizo. Moderna zna- .-. nost se strinja s ^pregovo- Športna mladostna torbica ni le praktična, ampak tudi prt rom, da je sedemkrat pogre- kupna. Ker jo obesimo enostavno čez ramo, jo boste nosile to kislo zelje najboljše. verjetno prav rade na spomladanske sprehode Ali smemo usnje likati? Morda ste si kupili usnjeni pa jih prekrtačimo z guml- hudo! Kostim obesite za nekaj -ur na svež zrak in gube bodo izginile. Ce so pa le trdovratne, se lahko poslužite likalnika. Vendar previdno! 9,*™' v Očesna »telovadba« Kot vsak V čistilnici pa bodo seveda kostim temeljito očistili. in ozki jermenčkr. Upamo, da se bodo naši proizvajavci dežnikov zavedali, da so poletni modni dežniki temnejših barv in živo pisani. Končno so postali precej veliki, tako da nudijo res varno streho. Elegantno konico in držaj je izpodrinil pravcati moški ročaj. Torbice so — ali v strogi kvadratni obliki ali pa v tako , imenovani »spievodniški, obliki, kot jo nosijo sprevodniki J! i* " J^TT;^tlVZ^T tUi neka* fosa fi z ali poštarji. Te torbice so navadno na daljših ročajih, tako te- f^o morate ujcatt z viaz- ,teTovadilin v marlinarni in v žicami. Ob pogledu na raztaljeno žareče železo in nevarno delo ob njem je marsikomu za hip zastalo srce. ■. -- Številne vrste izdelkov Železarna tudi izvaža v mnoge države po svetu. Zlasti gre v promet tanka pocinkana pločevina. S tem železarna dobi mnogo deviz, ki. so zelo potrebne za nabavo najrazličnejših strojev v tujini. Po vojni je železarna zgradila številne moderne objekte. \ gradnji je velika valjarna na Belškem polju pod Javornikom. Tovariš ing. Zevnik nam je povedal, da bodo v tej valjami zaposleni predvsem kadri z višješolsko izobrazbo. Nato oa nam je zaželel še mnogo uspeha v šoli in morebitno ponovno snidenje v Železarn ni, vendar ne več kot učenci, ampak z delavci, inženirji in najrazličnejšimi strokovnjaki. Zado voljni z novim znanjem smo ob prijetnem kramljanju o tem, kaj vse smo videli, kmalu primeri domov Janja Pire in Milena Kuralt, 8. razred osnovna šola Lesce Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran t i 4 f n f # » Vs 12 B M IS H y f- y 1« 19 11 22 23 Vodoravno: 1. ptič, ki ima največjo razpetino čez krila, 7. ornament, 9. posoda za tekočine, narejena iz živalske kože, 10. nekdanji turški velikaš, 11. italijanski spolnik, 12. naša največja ujeda, 13. tuje žensko ime, 14. pristanišče Aten, 16. ime slovenskega pesnika Župančiča, 17. avtomobilska oznaka Siska, 19. vrsta razcvetja, 20. kovanje, 21. ameriško oporišče v Tihem oceanu, 23. mesto v evropskem delu Turčije. Navpično: 1. trgovski pomočnik, 2. slonov zob, 3. nekdanja kratica za SRH, 4. pritrdilniea, 5. kostnica, 6. oglašanje žab, 8. celovečerni slovenski film, 12. samec domače živali, 13. pisec ljubezenskih pesmi, 14. igra na konjih, 15. Odisejeva domovina, 17. nočna ptica, 18. ime pisatelja Cankarja, 20. klica, 22. predlog. Ruske pehotne čete so prodirale že od kolodvora na Rdeči trg, kjer je stala trgovska hiša, v kateri je sedel Paulus. Medtem je legla noč na razvaline. Bitka na Volgi Nagrobni govor rga večera je govoril Her-mann Goring svoj znameniti nagrobni govor stalingraj-skim junakom. Začel ga je z besedami: »Tujec, ki tod mimo greš, sporoči Spartancem, da tu ležimo, mrtvi, ker tako je velel domovine ukaz.« Iz Stalingrada mu je poslal generalni poUcovnik Strecker srdit odgovor po brez- — Danes sem ljubi možek pripravila presenečenje za kosilo! Rešitev križanke št. 15 Vodoravno: 1. kanja, 6. antena, 8. N(ikola) T(esla), 9. selo, 11. je-seter, 13. Anet, 14. NK, 15. Alenka, 17. orkan. žičnem brzojavu: »Prezgodnje nagrobne govore hvaležno odklanjamo . ..!« Potem je stopil iz zaklonišča in obšel tisto malo fronte, kar se je še moglo imenovati s tem imenom. Ko je stopal proti gledališču, je zadel ob visok kup. Posvetil je. Stal je pred grmado trupel, ki so bila naložena kot drva. Sovjetsko vodstvo je bilo že 24 ur v neposrednih stikih z nemškimi oddelki. Rusi so pošiljali nazaj ujete častnike kot parlamentarce. Sovjetom je bilo žal zastonj prelite krvi, kajti tudi ruske čete so trpele v neprekinjenih bojih pa tudi zaradi mraza, čeprav so bili neprimerno bolje oblečeni kot Nemci in so laže prenašali mraz. Končno so poslali Rusi svojega stotnika kot parlamentarca. General Roške je zahteval najmanj štabnega častnika. »Kakor želite,« je odvrnil stotnik in se po kratkem času vrnil z majorjem.« Ni bilo mnogo več tega, o čemer bi se še datorazgovarjati in pogajati. Kar je le ostalo, je moral storiti general Roške. Paulusa ni bilo na spregled. Šesta armada se ni predala, ker — Dobro, da znaš plavati. Rešila si me velike težave. Brez besed je ni bilo več. Kapitulirali so le oddelki pod poveljstvom generala Roskeja m z njim se je predal glavni štab šeste armade s Pau-lusom na čelu. Vstalo je oblačno, sivo jutro. Nad mrtvim mestom je ležala mrka tišina. »Stal sem pred glavnim zakloniščem generalnega štaba,« pripoveduje častnik, »in gledal, kako se mi bližajo častniki Rdeče armade. »Pozor tovariši, sem zaklical, »ne tam, stojte, stopili boste v minsko polje!« — »Hvala, kamernd!« mi je odvrnil velik možak. Počakali so, da sem jim pokazal pravo pot in se mi zahvalili, ko smo prišli skupaj. Vsi so bili oboroženi z avtomatskimi pištolami, vsi so bili obuti v klobučevinaste škornje, oblečeni v kratke kožuhe, pod njimi pa so imeli vatirane obleke in na glavi usnjene podložene zimske kape z zaklopkami čez ušesa. — Nizek, široko-pleč Rus v belem kopunu, brez častniških oznakov, pa t oficirsko čapko na glavi me je ^Vprašal: »Govorite rusko?« »Da« sem'odvrnil. »Zakaj pa nimate fckornjev iz klobučevine?« Jih nisem nikoli poznal.« »Pa kožuha nimate?« »Ga nisem nikoli ime!.« Horoskop velja od 20. do 27. aprila OVEN (21. marca do 20. aprila) — Precej razgibano čustveno življenje. Srečaš osebo, ki ti je vedno ostala v podzavesti simpatično zapisana. Z njo preživiš prijetne urice. Uspeh je zagotovljen tudi na poslovnem področju, samo brez naglice. BIK (21. aprila do 20. maja) — Težak nesporazum v družini zaradi nekih nakupov. Preden sprej-meš važne odločitve, temeljito premisli. Zmeda na ljubezenskem področju; ne zanemari privatne korespondence. Nekdo kuje maščevalne načrte. Uspešno potovanje. DVOJČKA (21. maja do 20. jun.) — Pred kratkim spoznana oseba prinese nekaj sprememb v tvoje življenje. Z večjim zaupanjem vase bolje uspevaš; imaš pa precej bujno fantazijo, ki si slika vse le .v bolj temnih barvah. Nenaden, vendar prisrčen obisk. RAK (21. junija do 22. julija) — Kar te sedaj privablja, te utegne kasneje hudo razočarati. Občutiš potrebo po ljubezni in toplih čustvih, toda ne zapiraj se vase. — Uspehi na poslovnem področju, vendar bo treba biti v živih stikih z ljudmi. Prezgodaj slečeno zimsko perilo prinese nekaj neljubih posledic. LEV (23. julija do 22. avgusta) — Zaideš v družbo ljudi, ki ti bodo zelo naklonjeni, vendar se bo treba potruditi, da se jim priljubiš. Ljubezenske zadeve se znajo zaplesti. Če se malce sprostiš, bo več uspeha pri delu in drugod. DEVICA (23. avg. do 22. sept.) — V tem tednu se znajo razbliniti nekateri nesporazumi. Napeto stanje v družim se utegne popraviti, če bo s tvoje strani malce več razumevanja. Znajdeš se v mreži zaljubljenosti. TEHTNICA (23. sept. do 22. okt.) — Ponudila se bo prilika, da preizkusiš svoje govorne sposobnosti. Zaradi tega bo uspeh na poslovnem in čustvenem področju. Sre>( čen dan petek, neugoden pa torek. ŠKORPIJON (23. okt. do 22. nov.) — Prepozno prideš do spoznanja, da je spomladansko sonce varljivo v vsakem oziru. Davek tvoje lahkomiselnosti bodo morali plačevati vsi v tvoji bližnji okolici. STRELEC (23. nov. do 22. dec.) — Potruditi se bo treba, da se neko prijateljstvo spremeni v ljubezen, ki te osreči. Tako pozabiš na nekatere poslovne intrige. Pazi na prehrano, sicer vse dobro. KOZOROG (23. dec. do 20. jan.) — Osamljenost na čustvenem področju, zato pa bo bolj pestro poslovno. Obisk znancev, ki bodo poskrbeli za ravnotežje. Svojih poslovnih načrtov pa ne tolmači nepoklicanim. VODNAR (21. jan. do 19. febr.) — Neko spomladansko srečanje ti hitreje požene kri po žilah. Ne dopusti, da se zrahljajo družinske vezi; pokaži več razumevanja do zakonskega druga. V mislih se postavi na njegovo mesto ... RIBI (200. febr. do 20. marca) — Zaradi dosedanjih uspehov in podjetnosti kratkotrajna zaletavost, ki se utegne maščevati na ljubezenskem področju. Ne varčuj s svojo prisrčnostjo. Neka oseba želi, 'da U srce močneje zabije, j